198
Tičji umor na Laškem.
Kako grozno pokončujejo Lahi na več krajih naše tičice pevalice, kaže nam dopis odličnega Avstrijanca, ki ga je iz San Rema 11. marcija t. 1. prinesel časnik ,,Sportzeitung '.
,,Neverjetno je — piše gospod — kdor sam ne vidi, kako staro in miado, veliko in malo vsako nedeljo in vsak praznik hiti s puškami na lov toliko nam koristnih tičic, ki proti zimi na Laško v toplejše kraje se preselijo in se spomladi zopet povračajo k nam nazaj. Al ne mislite, da samo vrabci padajo pod morivno roko Italijanov, ne, ne, celo nobenemu tičku ne prizanese. Kedar pa lastovke pridejo le sem, takrat posebno vsak Italijan, kdor le puško nositi more, hiti na lov, in vse Štacune so takrat polne vstreljenih ali vlovljenih tičic. Vsa gorata dežela okoli Riviere trpi pomanjkanja vode; ubogi žejni ticki morajo tedaj poiskati tistih redko se nahajajoČih studencev, kjer si žejo vga3ijo, al tukaj jih čaka gotova smrt!
Tako nam krvoločni Italijan v malo urah pokonča, kar si mi na korist svojim vrtom in svojemu polju iz-rejamo več let! Naj bi diplomati, ki se večkrat potegujejo za manj važne stvari, se zdramili, in resno besedo govorili z italijansko vlado, da z ostro postavo konec stori tacemu vandalizmu! Naj bi posebno Avstrija, Nemčija, Svajca, Danija in deloma tudi Rusija resno na noge stopile, da se opusti grozoviti umor tičev, ki so kmetijstvu  imenovanih dežel največi dobrotniki!"
Tako piše gospod, ki je s svojimi očmi videl, kako se našim tičem godi, kedar se začasno preselijo v topleje kraje laške.