66
Spomladno požiganje pašnikov in travnikov
na Krasu.
Letošnja zima je brez snega in dežja, toraj jako suha. Zategadel so jeli po Krasa pašnike in travnike požigati. Krašovec se drži stare svoje navade, požiga pašnike in travnike rnisle, da mu bodo potem donašali veči dobiček.
Ne rečem, da po požganih travnikih ali pašnikih spomladi hitreje in lepše trava požene, vendar je pa to požiganje vsaj na Krasu škodljivo in pogubonosno, kar se iz sledečih vrstic razvidi:    Ko zažgeš   travo na tvo-
1"em pašniku ali travniku, ogenj pri vrhu zemlje se na-tajajoče travne koreninice kolikor toliko prismodi, uže tako prhka zemlja se še bolj zrahlja — burja prihrumi in to zemljo s koreninicami vred odnese. Se ve da ne vseh in spomladi vidiš zeleno travico poprej na požganih krajih, kakor po nepožganih. Ali če pazljivo preiskuješ oni svet, kjer si požigal, in pa ta, kjer nisi, našel boš na požganem prostoru veliko redkejo travo. Po enakih pašnikih se živina skozi celo leto, po travnikih pa v jeseni pase, zrahlja zopet zemljo, ti v spomladi zažgeš in tako boš polagoma svoj pašnik v Kras in svoj travnik v revni pašnik spremenil.
Nič tie de, če zarad tega požiganja tudi gozdni požari nastanejo, kar se je uže zgodilo, ker so pašniki in travniki blizo gozdov, vse eno bodo Kraševci palili. Tako si mnogi posestniki misle, da varčno gospodarijo, kopljejo sami sebi grob siromaštva, ker si na ta način Kras, sebi in drugim na škodo, razširjajo, kakor da bi ga imeli še premalo.
V prvi vrsti neumno gospodarstvo in pa trma, ta podedovani greh, pritirala sta Kraševca do današnje revščine. Govori, kolikor ti je drago, in nič ne bodeš opravil. Požigal je stari, požiga mladi, in to gre od roda do roda. Komur zdrava pamet ne pove, da je to delo pogubonosno, kliče naj po božji pomoči, kolikor hoče, priti mora na beraško palico!
Gospoda popotnega učitelja si drznem na to pogub-ljivo navado požiganja pašnikov in travnikov na Krasu
opozoriti. Ako se mu posreči, da jo vsaj omeji, pridobil si bode za blagostanje Kraševcev veliko zaslugo.
— en.