Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
v pcmdcljck, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo*.
f ercdnifcvom se more govoriti vsek dan od 11.—12. ure dopold.
Tototon M. 113.
RsFOCntm lists :
Celo leto ...... i2	k
Pol leta.............  6	K
četrt leta.............3	K
Mesečno.............. t	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St 19.
Maribor, dne 14. februarja 1912.
Letnik IV.
Industrija, banke in beda.
Znana Bodenkreditbanka namerava zvišati svoji akcijski kapital za 49,000.000 K, Stori to, ker je en-gažirana od leta 1906 v mnogih industrijskih podjetjih.
Zavist je pač slaba lastnost in visoki dobički, ki so jih izžele druge banke iz industrijskih podjetij, niso pustili akcijonarje Bodenkreditbanikle pri njihovih 8 do 12% dividendah mirno spartì. Niso slabo računali, sedaj imajo že 18% 'dividendo in za letošr nj|e leto bo zavod razdelil bržčas 19i%.. Razvidi se iz tega, da se kupčija rentira. Petrolej, vagone, železo, papir, cunje, kosti, žito ali opeko, z eno be serk) vse, monopolizirajo banke. Razvoj je povsem enostar ven. Največje tvrdke ene 'branže se spremeni navadno v akcijske družbe in njihove iakcije pridobijo bajnke po ravnih ali vijugastih potih. Ce pa dobi enkrat denarni zavod na 'ta način vpliv na industrijsko podjetje, potem se skuša ta vpli(v raztegniti tudi na. druga podjetja. Ce se to z dovoljenjem visokega kredita, z osnutjem sindikatov z,aj surovine, ali pa s kakšnim 'drugim takšnim ne ravno čednim sredstvom posreči, potem se zvari ta tributna podjetja v — kartel.
To delo se vrši vedno brezobzirno in se ne gleda na denarne žrtve, uniči se pa s tem mnogo srednjih tvrdk.
Spekulativni kapital postaja vedno bolj izkoriščevalec industrije in jo sili mnogokrat na nenaravna pota.
Visoki finančni krogi podpirajo namreč samo veleindustrijo, med tem ko vržejo srednjim in samostojnim polletjem s svojim kreditom zanjko, katero lahko vsak Čas. in poljubno zadrgnejo. Ce je kakšno podjetje dobičkanosno in lukrativlno, potem potisne banka svojega odjemalca, ki ji 'dolguje, počasi in pa korakoma iz njegove trgovine in ga 'degradira v najboljšem slučaju za upravnega svejtnika ali ravnatelja. Nova 'družba postane tako rekoč brzoparilnica za dividende, pri kateri dela kapital mastne dobičke, med temi ko pa produkcija trpi in se delavec in kon-sument pogrezata v proletarijat.
Pogosto so že poslanci, med njimi zlasti naš dr. Krek, opozarjali na to po baukafe in borzah organizirano roparsko družbo na račun ljudskega blar
gostanja, pa vedno se glasi odmev iz liberalnega čar sopisja: „sovražniki industrije.“ Kakor dia bi obstar j alo podpiranje industrije v tem, da se trpi oderušt-vo, da se pripušča komodno monopoliziranje vse produkcije ? !
Smo prijatelji industrije, v kolikor ta ne pome-nja ločitev kapitala in dela. Vsaka produkcija, vsaka kupčija pa, kjer lahko posamezni postopači špekulirajo z delom širokih mas, je nemoralna, škodljiva. Samo invalidi imajo pravici) zahtevati, da jih človeška. 'družba vzdržuje.
Gospodarski sistem pa, ki temelji na tem, da milijoni ljudij težko delajo in revno životarijo, med tem ko se maloštevilni nekaterniki na račun teh debelijo, je črviv in gnil in mora (razpasti, Če ga že prej ne pomete ljudska nevolja.
Kar 'delajo banke pod naslovom pospeševanja industrije, ni navadno nič drugega kot pospeševanje monopolov in oviranje industrije. Samo v takem času. kakor je sedanji, ko so že vsi pojmi zamenjani, je mogoče, da se tako delovanje kapitala ode^a s plaščem svobodoljubnosti, med tem ko v resnici to delovanje preganja vsako svobodo iz pridobninskega in gospodarskega življenja. Z vsako banko, ki poveča svoja Industrijska podjetja, raste revščina in nadloga mas. Gotovo bodo na primer delničarji JBoden-kredit“-banke, ki bodo dali novih 49,000.000 K, dobili 20% obrestovujnje ; s tem bo pa banka povečala bedno gmotno stanje ljudstva, ker teh 20% se bo naravnost iztisnilo iz njega.
Kmalu se bo zopet sešel državni zbor. Polagamo nabita poslancemi na srce, naj posvetijo vso pozornost tem nad vse kvarljivim prikaznim v našem gospodarskem življenju, kajti v teh je iskati \v prvi vrsti vzrok, draginje in mnogih drugih gospodarskih neprijetnosti, pool katerimi trpimo.
Slovenci v Gorici.
Gorica, 12. febr.
Z zdilnjim ljudskim Štetjem je odzvtenilo absolutnemu gospodarstvu Italijanov v Gorici. A ni Še »dar vno od tega, ko je namestnik napram neki deputaciji odličnih Italijanov označil Gorico kakor „pitta prettamente italiana,“ Za to so naše mesto smatrali v
PODLISTEK.
Mati.
Edini sim je ležal' na dinrtni postelji. Bil je to četrti večer ‘smrtonosne bolezni. Stebiaj je bila napolnjena z gorkim zrakom; strežaji so bili utrujeni in zmiuijeni.
Bolni deček je premikal glavo z ene strani -na drugo ter zdihoval. Že tri dni je samo zdihoval in stokal, a izpregovoril ni niti besedice,
'Oče ni mogel nazadnje že več gledati trpljenja bojnega sina, otišel je ven na vrt, da se navžije svežega Zraka.
Zunaj je naletel na smrt,, ki se je plazila krog
hiše.
„Kdo si?“ je vprašal v strahu, če tudi 'je dobro vedel, koga ima pred seboj.
„Ti veš!“ odgovorila je smrt. „Ali si že pripravljen?“
„Pripravljen?“ vprašal je- oče boječe in na čelo mu je stopil mrzel pot.
„iVzeti moram eno življenje iz te hiše!“ je rekla smrt.
„Potem vzemi mene!“* odgovoril je oče, Joda prizanesi mojemu sinu! Varoval sem ga, od zgodnje mladosti, skrbel sem zanj, 'da je postal velik ih krepak, njegovo telo in njegovo dušo sem ojačil. P,a\zil sem nanj kot na punčico v svojem očesu. Vzemi le mene, smrt!“
A neizprosna smrt je iztegnila svojo roko in
rekla:
„Idi !“
Hipno je zavalovila življenja polna; kri po žilah očeta in zdelo se mu je prenagljeno,, da se je ponudil smrti namesto sina. Bil je mož v najboljših letih. Ozrl se je okoli, videl livade, na katerih še je igral v svojih otroških letih. Tam zadaj se je dvigar
Trstu in z Dunaja je po tržaJSkih navodilih pihala na nas mrzla in strupena sapa.
Čudna so pota božja in narodna. Pred 15 leti so govorile jezik sužnjev le impor,tirane dekle, ponižni okoličani, ki so se pred vsakim mestnim policajem trikrat odkrili in oni:	„jche fee parla per tal-
jan“ — bastardi in hlapci. Ne eden napis ni bil tedaj pisan v jeziku naroda, Čegar kri je svežila in prenavljala italijanstvo goriškega mesta, ki je celo grozilo prebiti zarjaveli slovenski obroč, ki 'ga je 0-klepal. Požrli so nam LoČnik in italijanski val je že grozil Podgori in Rožni dolini. Ali: tržaški „gover-natorji“ in ilaški latifundisti so obračali, a narod je obrnil. Vsi umetni viri italijanstva:	bafstardiranje,
importirajhje, teroriziranje, vse to je. sedaj naenkrat pojenjalo pred neizčrpno silo naroda, ki se budi in širi naravnim potom. Jedino upanje — Furlanija — je Šla svoja pota v Tržič, Trst, Cervinjan, Gradiško; njihov trdovratni „.Trieste o nulla“ in ž njim še razne iredentske pajacaide so jih «tale toliko, da so na Dunaju vendar odprli eno oko, in zagledali škandal na jugu.
Ce jim nebo ne usliši vroče želje, da zaplapola savojska zastava na goriškem gradu, jim ni več pomoči. Itailijanstvo Gorice umira na sušici. Poštni pečat ne priznava imena „Gorizia“, na državnem kolodvoru ni sploh napisa, ker ne marajo Italijani — „Gorice“, trgovsko zbornico refeuje in jo bo morda še reševal Tržič, le na mestnem magistratu v Gorici je še kot v Kalabriji. Tu ne pozna ne eden urajkiikov slovenščine, Čeravno dokazujejo imena raznih Bom-bičev, Prinčičev in Pinavčičev, da imajo vsaj kako staroslovensko slovnico doma. ^Lingua degli barbari, figli degni degli Avari“, piše njih glajsilo in ob priliki sokolskega zleta (1910) je pisal iiberalni „Corriere“: „Varujte svoje žene in dekleta pred gnjusno druhaljo, ki prihrumi jutri v mesto!“ A ko je prišla „druhal“, so se vsi poskrili. „Ce vegnim, schampin“ („Ce pridejo, ubežimo“), pravi Furlan. In zavarovali so svojo kožo z dobro zaprtimi ‘durmi. Mazzfmijanc.i, up avstrijske Italije, so napravili onega 'dne „nevede“ izlet v Mošo in ko so „izvedeli“ zvečer, da je tisoč Sokolov korakalo po goriških; ulicah, so se delali — ogorčene! Prihodnjega dne, so vsakega mirnega Slovenca zahrbtno napadali. V takem junaštvu še zrcali ‘duša takih ljudij! 'Glavni rokovnjač je bil neki človek, čegar mati je celo na magistratu go-
la, skrita meid drevesi, vaška cerkev. Ob njenih nogah so hiteli v daljino valovi srebrne reke in melanholično udarjali ob bregojve. Vsa okoljica ga je pričela naenkrat zanimati in jasno so mu vstajali pred očmi razni predmeti, ki jih ni' popreje — nikdar 0-pazil.
Smrt je še vedno držala iztegnjeno roko 'proti njemu.
Oče se je boril sam s seboj, toda. čimdalje se je boril, tem slabejši je postajal, tem bolj je naraščala želja, živeti dalje.
Tu je bil v vrtu, ki ga je nasadil, zraven je ležal travnik, na katerem se je tolikokrat igral kot otrok. Cvetlice so zapirale svoje kelihe in se pripravljale k počitku, vse naokoli je vladala tihota in vsak najmanjši šum, vsak glas se je čul razločno. V daljavi se je oglasil rezek žvižg, lokomotive,, poznal je vlak, ki je drdral tamkaj mimo in s katerim se je vozil tolikokrat, a odslej se ne b'o nikoli več.
Kaj naj stori?
V	svoji duši in naravi ni našel nobenega odgovora.
Ptički 'so se še vedno gugali na vejicah in o-življali drevje in grmičevje, povsod je videl kliti življenje, ki se mu hoče sedaj sam odreči. V hlevu je zarezgetal eden njegovih konj. Zalajal je njegov pes in storilo se mu je milo.
„Ali si pripravljen?“ vprašala je smrt še enkrat.
„Ne, ne — ne morem iti!“ je odgovoril tiho. Potem se je kai obrnil in šel s (povešeno glavo nazaj v hišo.
Ni mogel več iti v sobo, v kateri je ležal njegov sin. Sjplazil se je v svojo sobo in se vsedel k odprtemu oknu ter poslušal, kako burno mu bije njegovo srce.
V	bolnikjovi sobi pa je sedela mati in obe se-rftri, da strežejo bolnemu dečku.
Ko je legal mrak na poljano, še je dvignila
mlajša sestra in odšla na vrt, da bi se razvedrila. Tudi ona je videla sloko postavo in tildi ona je vedela, da Čaka na vrtu smrt . . .
„Imeti moram žrtev v tej hiši!“ je zopet izpre-govorila smrt.
.„Prizafnesi mojemu bratu, vzemi mene!" je zaprosila (deklica s tresočim glasom. „Bil mi je brat ne le po rodu, tudi po srcu; vedno sva bila skupaj in ne bo pozabil name.“
„fflorej pojdi z menoj!“ je rekla smrt in iztegnila roko.
A mladenka se je prestrašila prikazni 's stegnjeno roko. Ozrla se je proti nebu, posutim z bles-faetjaj očimi zvezdajmi. Iz vsake zvezdice ji je zrlo življenje 'nasproti, a to niso bile mrzle in mrtve svetlikajoče zvezdice v zimskih nočeh. Videla je v duhu, kakor da bi iztegali spomeniki na pokopališču svariavo svoje prste proti njej. Tamkaj se. je blestela reka, kakor srebro v lunini luči, tamkaj se je vila ozka stezica k bregu, po kateri je hodila! vsako jutro iskat mleko za dom.
Zazdelo se ji je življenje vendar dragocenejše, srce ji je postalo naenkrat mrzlo 'in jokaje je odšla nazaj v hišo.
Pozneje na večer je šla starejša sestrai na vrt. Tiudi ona je naletela na smrt.
„Se vedno Čakam!“ je izpregovoril tajinstven
gost.
„(Dobro, jaz grem s teboj ! “ je rekla odločno. „Jaz sem imočna, zaradi njega ti lahko zrem v liete. Igrala sva se skupaj, on in jaz, Sitala) sva iste knjige in naučila sem ga vse, kar sem vedela.“
Zopet je iztegnila smrt svojo roko ter hotela potegniti k sebi dekle.
Tu je, pričela sestra na tihem razmišljevati. Stala je na pragu v ' življenje, njeno življenje ni bilo samo njeno, samovoljno ga ni mogla več oddati. Že je izgubivala pogum ob misli, da še hoče žrtvovati. Kaj naj bo iz njega, ženina? Temna skupina
ča. Zato se naj oni, ki bi se ga hoteli udeležiti, takoj obrnejo po natančen program na komite za rimsko romanje: Dunaj, -L, Singerstrasse 18,
Težko je obolel velečastiti gospod dr. Feuš. Kakor čujemo, se mu je pov.-.iila bolezen, ki ga je thučila že lansko leto.
Lord Lister. V Londonu je umrl Lord Lister, ki je veljal za enega prvih angleških kirurgov. JSje gova iznajdba je takozvana antiseptična metoda za-vezovùLja.
Requiem cum Libera. Of. Bernard Brisey, 0. F. M. Ostalo je še okoli 60 ©ksemjplarjev iskladbe: „Regjuiem. cum Libera“ za 1 glas s spremljevapjem orgelj, ali za mešani zbor. Skladba je v e-molu, a obseg glasa samo ena oktava. Ta maša je namenjena pa tebno gospodom učiteljem, pa je zato tudi tako zložena, da se lahko igra na malih valšjkih orgijah. To skladbo priporočuje posebno to, da je že druga izdaja pri kraju. Cena 1 K. Dobi se:	Franjevački
samostan, Zagreb, Kaptol 9.
Poroka. Dne 10. t. m. sta se poročila gospod Andrej Oset, posestnik TolstovrŠke slatine, in gospodična Micika Urbanc iz Lehna na Pohorju.
Kdo je kriv, da deželni zbor ne 'dela? Danes prinašamo še en nemški glas o odgoditvi deželnega zbora, ki tudi brez ovinkov pove, da so delovanje preprečili nemški nacionalci. V „Pijevi korespondenci“ piše njen štajerski dopisnik:	,„;Stajerski dežplni
zbor je odgoden, potem ko je porabil 20 dni za brez* vspešna pogajanja. Bilo je pričakovali tak konec, ker svobodomiselni Nemci ali še niso dovolj mehki, ali pa namenoma onemogočujejo delazmožnost deželnega zastopstva, da jim ni treba razkriti grozojvito zanemarjenega gospodarstva. Vlada s.(ma je po nar mestniku grofu Claryju označila deželno upravo javno kot brezpostavno in neredno, kot upravo, pod katero mora trpeti cela dežela, d'emù so se pridružile še vedno nerazjasnjene razmere v deželnem šolskem svetu. Odkar je napravil voditelj Südmarke, Wa-stian, znani 'drzni atentat, s katerim je hotel spremeniti deželni šolski svet v nemjš|ko-frajjzi;navsko strankarsko organizacijo, ni prišlo to vprašanje do miru. Nemški svobodomiseln so vlili sicer (veliko vode v svoje vino, soglašali so z vladno predlogo, po kateri bi sicer dobili dva glasa več v deželnem Šolskem svetu, ki bi pa prinesla tudi zastopstvo k Šfcan-skih Nemcev in Slovencev. Vlada je zahtevala zato, da bi naj imeli odslej od štirih deželnih šolskih nadzornikov trije glasovalna pravico, mesto kot dosedaj dva). In pri tej točki ste je vse razbilo. Wiaisitian je tvoril s svojo šestorico zvestih onih sedem štabov, ki so s silnim kopjem obstrukcije šli v boj na zajče-ka v obliki glasovalne pravice deželnih šolskih nadzornikov. Pred temi sedmimi Švabi je kapitulirala takoj nemškoj-nacionalna večina, kajti prišla bi bila lahko do imena,, da ob sloj a iz Nemcev druge vrste, in to bi tvorilo po nemško-nacionalnem mišljenjskem sklepanju za njo veliko nevarnost. Najpikantnejše je, da danes najbrže noben Človek v štajjerski dež. hiši ne ve, koliko deficita bo prinesla deželna uprava 1. 1912, koliko milijonov je bilo zapravljenih pri deželni bolnišnici', koliko milijonov dolgov 'ima sploh dežela in kako naj se reši štajersko deželo pred bankrotom. Ko so Slovenci stavili v teku pogajanj vprašanje, kako si večina pravzaprav predstavlja sanacijo deželnih linanc, jim ni mogel nihče predložiti natančnega finančnega programa. Pri vsem tem pa š'e zahteva, večina, naj puste manjši n j sle e stranke, da se proračun sprejme. Pri takem zanemarjenem gospodarstvu si pa noče nobena stranka imfijšine o-žgati prstov. Žalostni konec je bilo zato treba že pričakovati.“ Komentarja k tem izvajanjem ni 'treba. Vsa grdoba liberalne politike postane še — očivid-nejša.
Razdor v socialni demokraciji. Nasprotstva v socialno-demokratičnem taboru so od \dne do dne večja. Sirokoustno se je svoj čas bahala socialna demokracija, da je edino ona sposobna' rešiti narodnostno vprašanje, da se da edino po njenih načelih priti dp sporazuma. Zaničljivo in posmehljivo so se takrat rogali socialni demokrati vsem drugim strankam radi' narodnostnih bojev in svečanostno so se postavljali kot preroki miru in sloge. Toda kratko časa je trajala ta ošabnost. Sej daj razsajajo v soc.-demokratiČnem taboru prepiri, ki popolnoma nič ne zaostajajo za onimi pri drugih strankah, zlasti' boj med češkimi in nemškimi socialnimi demokrati je skrajno oster. V kratkem bo imel eksekutivni odbor češkoavtonomistične socialistične stranke za Nižjo-Avstrijsko sejo, v kateri bo sklepal, ali naj podpirajo pri bližnjih občinskih volitvah na Dunaju Češki avtonomisti nemške socialdemokrate, ali pa naj postavijo lastne kandidate. Že naprej se zatrjuje, da bodo avtonomisti sklenili postaviti lsjstne kandidate. Vsi ti dogodki jasno kažejo, da je narodna zavest med češkim delavstvom zelo razvita, da je češki delavec na/ svojo narodnost ponosen. Pri nas na jugu tega žalibog ne moremo trditi. Slovenski socialdemokrati so res mednarodni, v vsem Slabem pomenu te besede. Pri nas je ta socialdfemokratična, „mednarodnost“ v krajih, kjer živimo skupaj z Nemci, najboljša šola za vzgajanje nemškutarjev, v krajih, kjer so Italijani, pa italijanaŠev. Mirno lahko zapišemo: Na-avstrijskem jugu je socialna demokracija zato tu, da uničuje narodno samozavest, da pripravlja delavce, če jih tudi nekoliko Osvobodi napram delodajalcem, za robstvo našim nafrodnim nasprotnikom, da fabricira narodne odpadnike.
Surovine. V „Slov. Narodu“ od dne 13. t. m. je zagrešila neka liberalna surovina dolgovezen članek, ki naj bi bil odgdvor na članek v zadnjem „Sl. Gospodarju“ o ljudskem šolstvu. Piše v takem rovtarskem tonu:	„Najmodrejše bi ukrenil ^klerikalni
hujslkhč seveda), ako s svojimi vsemogočnimi bratci poskrbi za zakonito prepoved produkcije otrok." Se ne glasi to ravno tako, kot če Malati dve pijani barabi, Bilo bi preveč, če bi kdo zahteval, da se moramo s tem neolikancem prerekati. Človek se ■— u-maže.
Zakaj pa to? V zJdnji Številki smo poročali, da se govori, da hoče prirediti žensko mariborsko u-čiteljišče danes veselico v prid Südmarki in Schul-vereina. Včerajšnja „Marburger (Zeitung“ pa ve povedati', da priredi danes zvečer nemško moško pevsko društvo skupno z učenkami učiteljišča v proslavo 251etnice nemškega sJSprachvereina“ slavnosten večer v kazini. (Vstop ima „jeder deutsche Volksgenosse“, tako piše „Marb.“ Naša časnikarska dolžnost nas veže, da pridenemo nekaj pripombp Prvič, kako pride žensko učiteljišče do tega, da prireja skupno z nemškim moškim pevskim društvom slavnosti ne večere? Ali bi se ne pravilo poklicati grom in peklo, če bi kako slovensko društvo hotelo prirediti kako proslavljanje s pomočjo kake samo slovenske šole. Vpošteva/ti je pa treba, da je učiteljišče deželni zavod. Drugič, kako pridejo slovenske učenke do tega, da se jih na tak na«čin žali in izziva, kakor v „MarburgerČini“ notici, ko se najprvo govori o gojenkah učiteljišča, potem se pa zapiše, da ima v/stop slamo vsak „deutscher Volksgenosse.“ Ali se ne pravi s tem postavljati slovenske učenke v drugo rr-sto? Tretjič, kaj je ta „jSprach verein“, da se zanj morajo brigati gojenke deželnega zavoda? In četrtič, ali je pedagogično in dobro, da se vlači mlada dekleta po javnih plesih in sicer celo v kafzino. Ali merodajni gospodje res ne Čutijo, kako je to za Slovenske učenke in za Slovence sploh žaljivo?
Morilka svojega moža pomiloščena. Posestnica Julijana Kmetič iz Razvanj, ki je bila pri porotni obravnavi dne 15. grudna 1911 v Mariboru zaradi zavratnega umora, izvršenega na svojem možu, obsojena na: smrt na vislice, je pomiloščena. Smrtno kazen so ji spremenili v 201etno ječo.
Koračnico za naše Orle je zložil skladatelj A. Jaki po besedah Frana Kristana. Klavirski izvleček te koračnice, ki se je zelo posrečila in se bo takoj udomačila, je založila Katoliška BukjVarna v Ljubljani. Člena 1 >K.
Štajerski rojak v Avstraliji. Pred nekaj leti je zapustil mlad mož Alojzij Hodi iz Radgone s culico na hrbtu svoj rojstni kraj. Bil je izučen usnjar ter si je šel iskat v svet sreče. Po večjih letih je prišel v Tiasmanijo in Sydney v 'Avsftrajliji ter se tam poročil z neko avstralsko damo Miss Effie De n g al e de Chotswood pod imenom Louis de Hödl. V zadnjih 12 letih je prepotoval vseh pet delov sveta. Tia pogumen Stajerc iz Apač pri Radgoni uživa sedaj svojo srečo v „modrih gorah“ v Avstraliji.
Darovi. Častiti gospod Janko Grobelšek, župnik na Gomilskem, je daroval 10 K za S. K. Z. in 10 K za S. K. S. Z. Iskrena zahvala! — Anton Prelog, tržan v Veržeju, je S. K. Z. daroval 1 K. Lepa hvala!
v
Štajersko*
Maribor. Naš skromni narodni muzej je dne 13. t. m. posetil znani učenjak, dvorni svetnik in profesor dr. Toldt. Spremljal ga je gospod dr. Ipar vic, tukajšnji zdravnik. V imenu odbora. Zgodovinskega društva so ga v muzeju pozdravili predsednik dr. Turner, tajnik profesor Kovačič in odbornik dr. Medved. Dr. Toldt slovi kot strokovnjak v kranicjlo-giji' in ravnokar sestavlja delo ‘o lobanjah starih Slovanov. Zanimale so ga torej lobanje, ki so se pred par leti izkopale v Središču in so gotovo slovanskega plémena. Natančno jih je premeril in orisal ter jih označil kot posebno zanimive. Žal, da uglednemu učenjaku, pi-bilo mogoče pokazati večje zbirke, ki bi predstavljala južnoštajerski slovenski živelj. Muzej bi moral biti žarišče našega kulturnega stremljenja. Več zmisla za pozitivno kulturno delat in malo več požrtvovalnosti, jpa bi vse šlo.
Maribor. Priprave za pevski koncert mariborske Čitalnice, ki se vrši dne 10. marca 1912, so v polnem teku. Kakor se sliši,- nadkrilil bo ta letošnji koncert lanskega, ker je na izbranem programu tudi nekaj najmodernejših skladb, Opoz^ljamo cenjena zunanja društva, naj se blagovolijo pri lastnih prireditvah po možnosti ozirati na gor. datum.
Sv. Križ pri Mariboru. Za „Slovensko Stražo“ je nabrala gospodična Tilika Viher na gostiji RUd. Kanclerja in Sofije rojene Lopič 10 K.
Sv. Križ pri Mariboru. Naše bralno društvo priredi v nedeljo dne 18. t. m., popoldne po večernicah, v hiši Jožefa MaČeka, po domače PipuŠa, na Šobru Štev. 8, zanimivo pustno veselico, na koferi nastopüo mladeniči in mladenke z dvema igrokazo-ma: „V ječi“ in „Prisiljen stan je zaničevan.“ Sploh se tukajšnja mladina prav mafrljivo giblje. Dekliška zveza ie imela na svečnico dobro obiskan obč. zbor, na katerem je voditeljica Julika Cene najprej porogala o zvezinem delovanju v preteklem letu, potem je še v dovršeno zbranih besedah kaj leno govorila o nevarnosti slabe tovarišije. Birba, Brdovnik je (Reklamo v ala „Krščanski devici Marijine družbe“, Ma-
rija Brus je razpravljala o nevarnostih plesa, tajnica Filomena Hauptman nam je pa pokazala, kaj se je naučila v pretekli jeseni na gospodinjskem tečaju v Št. Juriju ob juž. železnici. Predavala je o predmetu, kako naj gospodinja ravna s posli. — Križeiv-čani, pokažite prihodnjo nedeljo s prav mnogoštevilnim obiskom pustne veselice, da odobravate in cenite hvalevredno prizadevanje naše mladine in jo tako navdušite za vstrajnost na tem potu!
Pesnica. V torek dne 113. t. m. zjutraj je umrl najemnik restavradije pri kolodvoru,, gospod Dvoršak. Pred nedolgim časom se je prehladil in po 14-dnevni bolezni je v najboljših letih umrl. Naj v miru počiva!
Hoče. V bližini Dogoš se je našlo mrtvo žensko truplo; baje je doma iz Šentjanža na Dravskem polju.
Dogoše. Za župana je izvoljen vrli in ugledni mož gospod Peter Kreitner, cerkveni ključar. Na zdar!
Ptuj. Slavinsko gledališče v Ptuju priredi v nedeljo dne 18. t. m. „Vražje skale“, veseloigra v 4 dejanjih. Blagajna se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob %8. uri zvečer. Vstopnina: 1. in 2. vrsta 2 K, 3. do 5. vrste 1.50 K, ostali sedeži po 1 K. Stojišča; po 60 Vin. Po predstavi prosta zabava in v veliki dvorani ples. KostumoVani dobro došli.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Pri nas se vrši v; nedeljo dne 18. t. m. po večernicah, v gostilni Kranjc shod Kmečke zveze. Govorit pride državni in deželni poslanec gospod Franc Roškar. Volilci, pridite polnoštevilno poslušat poročilo dvojega poslanca!
Slov. Bistrica. Dne 11. t. m. je priredilo Dramatično društvo iz Maribora pri nas glumo v treh dejanjih „Charleyjeva teta.“ Gostov je bilo izvanredno mnogo in tudi igralci so igrali precej dobro, diasi se morajo igralci tega društva presojati pač z drugačnega stališča, nego naši kmeički fantje in pa dekleta. Kar sle tiče vsebine igre, moramo trditi iz stališča večine, Ida takšna igra pajČ ne more zadovoljiti gledalcev in če bi igralci nekoliko zmanjšali erotične prizore in skrčili neštelvilna nepotrebna po-ljubovanja, bi estetika in splošna sodba zmernejših gledalcev manj trpela. Igra ni nikaiklor niti versko, niti narodno vzgojevalna, pač pa moralno razruše-valna. Obžalujemo pa odkritosrčno one sltariše, ki ne vedo presojati, da takšne igre ne sodijo za otroke in da lahkoj en tak viečer v srcih nepokvarjenih nedolžnih otrok pokvari in uniči vse, kar je s trudom v teku let vcepila V njihovem srcu prevodna vzgoja u-čiteljev in stari šev.
Gomilsko. V pondeljek dne 12. t. m. se je v u-
gledni in obče spoštovani krščanski in narodni hiši Cukalovi obhajala dvojna gostija. Sin Maks se je poročil z gospodično Nežiko Slander iz Grajske vasi, in hči gospodična Malika se je poročila z Alojzijem Logarjem, veleposestnikom iz Hrastnika. Poročil je oba para ženinov, oziroma nevestin brat, Č. g. dr. Cukala, župnik v Podkloštru na Koroškem. Obema poročenima paroma želimo, naj ju božji blagoslov spremlja na poti skozi življenje. Ob enem pa tudi 'dostavimo željo, da bi dojnača, gospa, ki je po poroki nevarno obolela na pljučnici, kmalu zopet ozdravila.
Dobje pri Planini. Volka je videl lovec Miha Teržan dne 6. t. m. pod Brezjem v občini Dobje. Od kod se je neki ta zver priklatila?
Sv. Križ pri' Ljutomeru. Dne 10. februarja se je poročil tukaj gospod dr. U. Žmavc, c. kr. profesor v Ljubljani, z gdč. Terezijo Petovar iz Bunčan. Bilo srečno!
Nesreča v Eggenbergu. Pri stavbi neke hiše v Eggenbergu je 'spravljalo 10 delavcev in 1 polir neko kamnito ploščo za stopnice, ki je tehtala kakih 6 meterskih stotov, po stopnicah v tretjo nadstropje. Med drugim in tretjim nadstropjem se vdere ogrod, ki je bil iz varčnosti za takšno težo veliko preslab, in vse skupaj je padlo v globino. Štirje delavci in polir so težko ranjeni in imajo deloma vsi' zdrobljene roke in noge, ostali so pa tudi zadobili težke poškodbe.
Brežice. Prva veselica tukajšnjega izobraževalnega društva je 'zadnjo nedeljo izborno uspela. Pokazalo se je izredno veliko zanimanje za prireditev v vseh krogih v mestu in okolici; 'dokaz temu so bili mnogobrojni dobitki za fèaljijvi srtečolov, za katere izreka odbor tem potom vsem cenjenim prijateljem društva svojo toplo zahvalo. Razen petja 'društvenega zbora ter godbe je Še posebno Šaloigr.a; '„Fajfca in skledica kave“ razvnela dobro voljo ter izzvala o-bilo smeha in priznanja.
Vojska*
Iz Rima se poroča, da se pripravlja Italija na veliko akcijo svojega brodovja ob -turškem obrežja. Vse važne točke naj bi zavzele italijanske bojne ladij e; V luki v Tarentu se zbirajo posamezni oddelki italijanskega brodovja in pričakujejo ukaza, da odplujejo v turško vodovje. Manjka Še samo nekoliko ladij, ki so pa, že med potom. Celo brodovje obstoji iz It velikih bojnih ladij, katere spremlja primerno število torpedov. Divizija bo dobila ime: „Egejska divizija“ in ji' bo poveljeval konter-ajdmiral Cassi.
Listnica uredništva«
Sv. Jurij ob Tabora Preosebio. Kur je bilo. je p»č bilo.
vorila — slovensko, ker ni razumela „la idiona gentile.“
Prišel je dan poloma. „Banca popolare“ je razkrila gnjilobo na lastnem telesu, prinesla je razdor in bankerot. Sedaj vladajo nesposobneži. Slovencem so vzrastli Šolski dom, 'Mali dom, Trgovski dom, Gregorčičev dom, Novi dom. Italijani 'jim pravijo: „Dingeldoni.“ To pot so uganili: vsi ti „dingeldoni“ kličejo narod na branik in njim pogubo. Ljudsko štetje jim je zazvonilo tak .jdingeldon“, da je vsak Italijan preiblddel z besedami na tresočih ustnah:	„iTo
je zvon, ki nam je zapel mrtvaško pesem.“_____________
Med ljudstvom.
Gomilsko,
Včeraj dne 13. t. m. se je vršil pri nas enodnevni socialni tečaj. Udeležba je bila* zelo, obilna. Prišli niso možje, fantje in nekaj žen sama iz dornafc-če župnije, ampak tudi iz sosednih. Z veliko pazljivostjo so zbrani sledili zanimivim predavanjem in bo tečaj gotovo obrodil prav lepe sadove. Predavala sta predpoldne dr. Korošec in dr. H o h n j e c, popoldne se jima je pridružil še VI. P u š e n J a k. Hvala prisrčna tem gospodom za njihov trud in požrtvovalnost.
Zreče.
(Tukajšnje politično društvo „Straža“ je dne 11. t. m. Imelo občni zbor. Pričakovani gospod poslanec Novak je istega dne poslal pismo, ki 'pravi, da je tako bolan, da mu je zdravnik strogo prepovedal iti iz hiše. Zborovalci so zadevo vze.li na znanje in gospodu deželnemu poslancu želeli zopetnega okrevanja.
Sledilo je poročilo o minolem društvenem letu. Najvidnejši dogodek v tem obdobju so bile nqve volitve v državni zbor. Načelnikov namestnik je obravnaval narodno-gospodarske razmere v, naši deželi. Nato se je razvila veselo-živahna debata.
Gospodu Novaku in v,sem tovarišem v Slovenskem klubu v Gradcu se je izrekla zahvala za krepko zastopanje, izrazilo popolno zaupanje in pristavila; prošnja, naj vstrajajo, dokler ljudstvo ne dobi pravice.
Pilštanj.
Shod v nedeljo je bil tako številno obiskan, da so bili zgornji prostori pri Gubenšeku v Lesični polni- —
Deželnega glavarja namestnik gospod dr. Fr. J ankovič nam je v jedrnatih besedah naštel v-nebovpijoče krivice, ki se gode slovenskemu ljudstvu od strani ohole nemške večine. Z napeto 'pajzljivostjo so zbrani možje poslušali govornika in kakor en mož so vsi rekli: le naprej, le še obstruirajte!
Gospod poslanec je odgovarjal ha vprašanja glede podpore in glede šole ter nas je poučil, kaj nam je storiti, da se podpora hitro in gotovo dobi in kako naj začnemo, da dosežemo tako zaželjeni poldnevni pouk v Šoli.
Sprejela se je enoglasno sledeča resolucija: „Zborovalci, zbrani na shodu Slojvenske kmečke zv. v Lesični dne 11. svečana 1912 odobravajo nastop svojih poslandev v deželnem zboru, se jim zahvaljujejo za njih odločen nastop za pravice slovenskega ljudstva ter jih prosijo, da naj vstrajajo v započetem boju do konečne zmage.
Politični pregled.
Državni zbor.
Odsek za državne uslužbence je imel dne 13. t. m. sejo, v kateri se je razpravljalo o službeni pragmatiki.
dreves, ki je stala ob cerkvi, jo je spominjala s svojo senco na njeno sladko tajnost. Tiamkaj sta si prvič razodela svojo ljubav, tamkaj sta si prvič obljubila zvestobo. Tam ob strani rase grmiček, s katerega je vtrgala vzcvetelo cvetko, ki mu jo je podarila v znak ljubezni.
Bolni deček tamkaj v zaduhli sobi ne ve Še ničesar o sladkostih življenja. Ves opojni vonj cvetočega vrta je silil v njo ter jo vezal z zemljo in njenimi lepotami.
Ne da bi rekla besedice, se je obrnila in odšla s solznimi očmi v skrbeh za bolnega brata, vendar pa pripravljena boriti se za svoje življenje.
Ob dnevnem sjvitu je prišla na vrt m^ti, ki je prej še ukazala drugim, naj pazijo dobra na ubogega bolnika,
Vsled solznih oči ni zapazila takoj smrti ter jo je zagledala še-le, ko je stala pred njo. Spoznala jo je takoj.
„Vem“, je rekla, ,„ti si prišla ponj:	imeti ho-
čem sploh koga iz te hiše!“
Mati se je .vzravnala in rekla je smehljaje in mirno :
„Jaz sem pripravljena!“
Smrt je zopet iztegnila roko, da bi zagrabila svojo žrtev.
Ali smem Še prej urediti svoje stjvari?“ je vprašala mati.
„|SmeŠ; čakala bom!“
Mati se je vrnila nazaj v hišo. Sla je v vse sobe in shrambe, če je vse v redu. Potem pa je položila svbje knjige in ključe na mizo v sobi starejše hčerke. Nazadnje je Šla še v bolniško sobo ter gle-
Predlog poslanca Glöckela, da se izločijo iz službene pragmatike obrtni navzorniki, se sprejme.
Nato se je razpravljalo o vprašanju pisarnišr kih pomočnikov in oficijantov v cesarskih uradih, Odsek predlaga, da bi se naj vsi oficijanti, ki imajo že nad 12 službenih let, pomaknili v XI. činovni razred. Temu predlogu se je pa vlada odločno zoperstavila.
V	odseku se je storil enoglasni sklep, da se sprejme zakonski načrt kot temeljna podlaga za spe-cijelno debato, V specijelnl debati je bil predlog odseka sprejet.
V	popoldanski seji se je razpravljalo o zvišanju plače poštnim uslužbencem. Sprejetih je bilo več resolucijskih predlogov.
Prihodnja seja ae vrši danes dne 14. t. m.
v
Finajnčni odsek državnega zbora ima v pon-deljek dne 19. t. m. sejo. Na dnevnem redu je generalna debata o finančnih predlogah.
Dr. Sylvester v Dalmaciji.
Predsednik ’državnega zbora dr. Sylvester se nahaja sedaj v Dalmaciji. Pri sprejemu v Splitu je izjajvil, da ga je p rigatilo v Dalmacijo v prvi vrsti vprašanje dalmatinskih železnic. Izrekel je svoje prepričanje, da bo to vprašanje v najkrajšem času u-godno rešeno.
Aehrenthal.
Zdravstveno stanje zunanjega minisira grofa Aehrenthala se je >v zadnjem času poslabšalo. V političnih krogih se vzdržuje vest, da postane njegov naslednik skupni finančni minister baron Bunan.
Hrvaške demonstracije v iPragi.
Na Žofinu se je vršil v nedeljo dne 11. t. m. dopoldne od hrvaških in srbt.Mli dijakov sklican javni protestni shod fcroti sedanjim razpieram na Hrvaškem. Shodaj, kateremu je predsedoval vladni svetnik Metelka, se je udeležilo okrog 800 oseb, izvečine dijaki. Poslanec Klofač je govoril o zadnjih dogodkih na Hrvaškem, zlasti o razpustu sabora ter protestiral proti absolutizmu, ki se hoče vgnezditi na Hrvaškem. Zagotovil je hrvaške dijakie naklonjenosti Cehov, ki sočustvujejo z njimi. V imenu poljskih dijakov je govoril Czarowski, v imenu Srbov dijak Ostojič, ki je klical na boj proti sedanjemu sistemu v znamenju sloge.
Sprejeta je bila nato resolucija, ki izreka Hrvatom simpatije in protestira proti režimu bapa Čuvaja. Resolucija poživlja češke poslance, da store na merodajnem mestu potrebne kor afre in podpirajo težnje Hrvatov.
Po shodu se je vršil demonstracijski obhod, ki se je pomikal proti Prikopom. Prikopi so bili zastraženi od policije, ki je potisnila demonstrante na Va-clavsko predmestje. Tu je prišlo do prvega spopada s policijo, med tem pa je odšel del demonstrantov pred Narodni muzej ter se med petjem hrvaške himpe tam postavil. Eden izmed demonstrantov je dvignil ogrsko zastavo ter jo zažgal med glasnimi klici proti banu Čuvaju in ministrskemu preidsedniku. Ko je policija videla gorečo zastavo, je poskusila uMreti v množico in aretirati onega, ki je držal zastavo. To se policijskim organom sicer ni posrečilo, dobili pa ro v roke gorečo zastavo ter ogenj hitro pogasili. Prišlo je tudi do hude borbe med policijskimi komisarji in demonstranti, pri čemer se je postavilo tam zbrano Češko občinstvo na stran dijakov. Naenkrat je začelo padati’ na redarstvo kamenje. Situacija je postajala vedno bolj kritična. Policija je aretirala enega demonstranta, dijaki pa so skušali aretiranega strgati policiji iz rok. Nato je potegnila jpolicija sable 'ter razgnala demonstrante, pri'čemer je bilo več dijakov ranjenih, ldatere pa so spravili njih tovariši hitro domov in na varno, da niso padli poli-
dala sina z 'dolgim, ljubezni polnim pogledom. Niti njen mož, niti njegi hčeri se niso upali izpregovoriti besedice, kajti vedeli so vsi trije le predobro, da je mati srečala zunaj smrt in da hoče iti ž njo.
Ko je videla mati svojega bolnega dečka, se je spomnila Časov, ko ga je Še nosila na svojih rokah in smehljaj sreče se je pojavil na njenem licu in našel odsev na bledem obličju bolnika.
Cvetlice so začele odpirati svoje kelihe, rahla sapa je zavela in se poigrala z lasmi matere. Se enkrat se je ozrla, videla je vrt, cerkev in Rele vaške hiše. Mislila je na svojega moža,, na hčere, toda vedela je tudi, da so vsi dobro preskrbljeni in da bo rešila svojega sina.
Toda, kje je ostala smrt? Rekla je, da bo počakala !
Nikogar ni bilo videti.
Po ozki stezici od brega sem pa je nekdo prihajal.
.„'Pripravljena sem!“ je rekla mati in iztegnila svoje roke.
Tudi neznanec je iztegnil svojo ter — prijel mater.
„Moj brat je odšel!“ je izpregovoril.
„In kdo si pa vendar ti?“ je vprašalaŠejpetajje
mati.
„Jaz sem Življenje!“
Mati sle je nenadoma okrenila in hitela proti
hiši.
Na pragu je srečala svojega moža.
„Pozdravljena bodi!“ ji je šepnil, „najin sin spi!“ —
*	«i
*
ciji v roke. Policija je ob tej priliki Tudi več. dijakov aretirala, drugo dijaštvo pa jim je sledilo na, stražnico. Pred stražnico je prišlo zopet do burnih prizorov. Zopet je letelo kamenje na policijo ter je končno 40 redarjev razgnalo množico. Vsega skupaj je bilo aretiranih šest oseb.
Kranjski deželni zbor je imel dne 13. t. m. sejo, katero je ob 10. uri predpoldne otvoril deželni glavar dr. Šušteršič, ki prebere zahvalo nadvojvode Friderika in njegove soproge za Čestitke, izražene jima od deželnega zbora kranjskega povodom poroke navvojfvodinje. Prečitala se je tudi interpelacija poslanca Žitnika in drugov glede potrebne ‘poprave državne ceste od Podkraja proti Ajdovščini.
Nato se preide k dnevnemu redu k specijalni debati o šolskem nadzorstvu. Poslanec Jarc stavi Kranjski deželni zbor,
neke izpreminjevalne predloge. Poslanec Eger tudi naznani - nekatere izpreminjevalne predloge. Liber alni poslane« Gangl je izjavil, 'da se liberalna stranka ne udeleži speeijelne debate, češ), da ji večina odklanja vse izpreminjevalne predloge. Resolucije, iz-preminjevalni predlog poslanca Jarca in tudi ena resolucija poslanca dr. Egerja se sprejmejo. Zakon je bil nato v celoti z gLjsovi večinje sprejet.
Za tem je dežčina zbornica prešla v proračunsko debato, ki se nadaljuje v današnji seji.
Iz Hrvaškega.
Hrvaški vladni listi poročajo: Z ozirom na vesti, da se liška železnica sploh ne zgradi, da bo ista imela samo značaj vioinalne železniee, !smo pooblar ščeni izjaviti, da se liška železnica zgradi na vsak način in da bo imela značaj državne železnice.
Nemčija.
Novo bavarsko ministrstvo se je sledeče sestavilo: baron Hertling, predsednik in zunanje zadeve, Thelelen, justiea; von Süden, notranje zadeve; von Knilling, nauk; von Brenning, finance; von Seidlin, promet; yon Horn, vojska.
Kitajsko.
Včeraj v torek dne 13. t. m. je izšel edikt, s katerim se proglaša Kitajsko za republiko.
Raznoterosti.
Iz politične službe. C. kr. štajerski namestnik je prestavil okrajnega komisarja Emila Schaffenra-tba v Konjicah k okrajnemu glav jrstjvu v Maribor, namestniškega koncipista Alfonza pl. Premerstein iz Ptuja v Konjice, namestniškega konceptnega praktikanta dr. Ernesta Mayrhoferja v Brežicah k okrajnemu glavarstvu Voitsberg, naJmoJtnišikega konceptnega praktikanta dr, Franc Fina k okrajnemu glavarstvu v Ptuj in namestniškega konceptnega praktikanta Riharda Koropeca v Gradcu k okrajnemu glavarstvu v Brežice.
Osebna vest. Za c. in kr. vojaškega kurata v Maribor pride Ljudevit Lacina.
Izpraznjeno sodnijsko mesto. Pri okrajnem sodišču v Kranju ali pri kakem drugem sodišču je izpraznjeno mesto sodnika. Prošnje je treba vložiti do dne 23. februarja 1912' pri predsedstvu dež. sodiščai v Ljubljani.
Sodnijski izpit je napravil dr. Franc Kovča, c. kr. avskultant pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju.
Stavka nemških premogarjev. Kakor Poročajo listi, izbruhne spomladi na Nemškem splošna stavka premogarjev. Ta stavka bo inscenirana samo zategadelj, da se izkažejo simpatije angleškim premo-garjem.
Spremembe pri južni železnici. V železniško službo so vstopili kot uradniški aspirantje:	Jožef
Brajnik (Sv. Mihael), Miroslav Heren (Hrastnik), J. Hvala (Šv. Jurij ob juž. žel.), Anton Jenčič (Sežana), Alojzij Lavrenčič (Barcola), Miroslav Perme (Frohnleiten), Karol Regoršek (Neumarkt-fTiramin), Kairol Šircelj (Postojna), Franc Spijte«f (Vejlikoveo-SinČaves), Jožef Tieršar (Litija), Maks Vogrin (Neun-kirchen). — Prestavljeni so: Franc. Cutič, aspirant, iz Welsberg-Waldbrunn a v Brežice; Karol Kupke, provizorični pristav, iz VelikovcarSinčevesi v Beljak; Friderik Riegler, pristaiv, iz Möllbrücke-Sach-senburga v Spodnji Dravograd; Jožef Frank, po-stajenačelnik, iz Cmureka kot revident k centrali na Dunaj ; Ivan Koller, aspirant, iz Cmureka v JuCten-dorf; Anton Eogy, pristav, iz. Spodnjega Dravograda v Lienz; Robert Herrisch, adjunkt, fiz Ljubljane v Postojno; Josip Pyrker, adjunkt, iz Laškega v Kufstein; Josip Hofer, pristav, iz Donavica v Laško; Alfred Medved, adjunkt, fiz Ljubima, v Maribor glavni kolodvor; Miroslav Piree, aspirant, iz Callia-na v Alo; Pavel B'ondy, aspirant, iz Ribnice-Brezno v Innichen; Franc Rožman, pristav, iz Ribnice-Brezno v BI,uma,u; 'Jožef Sošon, pristav, iz Sv. Jurija ob juž. žel. na Grobelno; Anton Petrovič, pristav, iz Sv. Petra na Krasu v Nabrežino; Anton Selan, aspirant, iz Postojne v Sv. Peter na Krasu; Gustav Gerì, provizorični pristav, \iz Niederdorfa v Prevalje; Rudolf Simon, ajđjunkt, iz Dunaja kot postaje-načelnik v Cmurek. — Dne 24. januarja 1912 je u-mrl Viktor Zabret, adjunkt v Ljubljani.,
Romanje v Rimi. Dne 11. marca se odpelje iz Dunaja romarski vlak v Rim. Vodil ga bo pomožni škof dr. Herman Zsičhokkle. V Rimu bo romarje tudi pređstajvi] sv. očetu najbrže kardinal-najlškof dr, Nagi. PriglaŠanje za to romanje se v par dneh kon-
I
To je bil slab konec!
Nisem Se nikoli toliko plesala, kajkör zadnjič; bilo je zelo prijetno! Pa kaj, ko smo šli domu, sem se tako nahlađila, da moram ostati doma, četudi imam mnogo' vabil. Ce bi le vevela, kaj mi je storiti?! — iTo je Čisto enostavno! Kupite si v lekarni ali v drožeriji za K 1.25 eno Škatljico Fays-ovìh pristnih sodenskih mineralnih pastil in bodete videli, da prehlad kmalu izgine, Par zite pa, da kupite prisilne. = ■«= = = =
^Iffl	A. A A A A A A A A
Volneno blago !
za ženske obleke naj novejše in naj cenejše pri
j Druškovič-u, Slovenj-gradec.
1
Sorodnikom, prijateljem in znancem nar znanjamo, da je danes ob pestih zvečer u-mrla naša ljuba soproga in dobra mama, goispa
Minka Piši roj. Androjna
po dolgi in mučni bolezni, previđena, s sv. zakramentom za umirajoče.
Pokop se vrši v Četrtek dne 15. t. m., ob 10. uri predpoldne.
Sv. majše zadušnice se bodo (brale v četrtek in petek, dne 15. in dne 16. t. m., ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sevniški,
V Sevnici, dne '12. sveč. 1012.
Ivo Piši, učitelj, soprog.
Zoran in Marijan, sina,
Velečast. duhovščini občinstvu se nljndno
priporočam za napravo podobarskih, pozlatarskih in slikarskih del. za napravo in prenovijo nje oltarjev, tabernakeljev, božjih grobov, spovednic itd. Izdelujem tudi lepe podobe iz lesa, kamna in maloa (gipsa) fino slikane po najnižji ceni. Prevzamem tudi izdelovanje boljšega pohištva, klečalnike in dr. za zasebno rabo. Priporočam se tudi slav. društvom za napravo gledaliških odrov in dekoracij.
Solidno delo!	Cene primerne!
Načrti, dogovori in proračni brezplačno!
Z velespošiovanjem
Davorin Lubej, delavnica za cerkvena dela Zaverše pošta Grobelno.
Ne cenik, napolnjen s spričevali,
Le solidno delo naj delavca hvali.
■ ■
Katoličani! Slovenci!
H kateremu krojaču se naj obrnemo ?
K
Jos. Macuh
v Mariboru, Stolna ui. 5
nasproti Ljudski posojilnici.	gd
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega __ blaga iz solidnih tovarn.	~
V
olneno
za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljala R. Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Brani arilo (freisi eroi) dam t najem, ali jo J J predam proti majhnemu odkupu. Leži na ugodnem kraju. Odda se s 1. ali s 15. sušca 1.1. Naslov pove upravništvo tega lista. '	52
Trgovskega pomočnika
sprejme v trgovino mešanega blaga Anton Valenčak, Velenje. —- Vstop in plača po dogovoru.	48
Grajska Maribor pri loi*u Nudi
se poceni hitro in čudno snaž jo pre-UlifSt 1Ä trf’ge za okna, kakor indi moško in IO žensko perilo, domače perilo itd. itd.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wel«, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kotoseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.	194
Josip Brandi,
isdelovatelj orgel v Mariboru 0. Dr,
Cenjene naročnike,
ki dbbivajo list po pošti, opozarjamo, da smo tistim,, ki so z naročnino zaostali, napravili na ovitku ru-deče križe. In sicer smo tistim, ki dolgujejo Šje za L 1910, naredili tri rudeče križe, tistim, ki dolgjujejo naročnino tea prvo polovico lanskega leta, dva križa, in onim, ki dolgujejo naročnino za drugo polovico lanskega leta, en rudeč križ.: Priložili smo Še enkrat položnice, 'da lahko jvsaifcdo stori svojo dolžnost;
Ce toi sie pa bila kje vrinila n el j uborna kakšna pomota, prosimo za tozadtevno reklamacijo, ki je poštnine prosta.
Osebna čast vsakogar zahtevat, da redno plačuje svoj list,
_______________________	Upravništvo.
Slovenci pozor! ~
Poročne prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.)
Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in zlatar
Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39.

izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharraonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
NI treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago,
zanesljiva kaljiva vsakovrstna
semena
voščenih jin drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki
fllllan Hočevar Celje
lik farne cerkve.
simwmtm len—..................»..—_________________________________ i,
Trptiiia s špecerijskim hlap | Pozor Slovenci ! | Trgovina z moko in dežel, pridelki
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, njzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalniee in transimsije. :
Ivan Ravnikar
Graška cesta 21.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in "	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva semena.	22
Nadrobno ! :Točna in solidna pcstiežta! Na debelo!
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesienirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C5Ü®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam In zasebnikom za eenjena naročila, namreč za navadne, kakor tndi nmetno izdelane železne ograje, kakor tn-äi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vsffih sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brftoken-vragen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah.