Št. ** 5- leto. Poštnina pavšatirana. Posamezne številke 1 &.	¥	Ljubljani,	V	Žetrtekt	21.	SCPtefBPra	192Ž
II I	.	      —-.-------   -	-	«m	Bnwiii»miT—inn—TTT«————
Naročnina 23 kraljevino
m	SHS
^oiSD. Letno 180 D
inozemstvo;
*8e^no 20 D. Letno 240 D
km;
: enostoJpna mm vrsta SO para, večkrat popias
U^inovitev nezavisnih socialne« BolitKnih klubov za isvedbo sklepov zagrebškega kongresa.
^agi-eb, 20. sept, (Izv.) Neodvisni •^aino-poiiiičm klub se je odločil
Uredništvo:
Woifora ulica 14. Telefon 3»
] Uprava :	<•.,
***rijin trg & Teletom <M
ayšalnj frtt "• v«i5«j»
i r
'VajQj bodo vstopili ni politiki, ki so se udeležili kon-,3avniii delavcev v Zagrebu, tu .»drugimi tudi dr. Smodlaka in *lvko Petričič, nadalje demo-
kratski desidenti in mnogo politikov, ki so bili nevtralni in nekaj oseb, ki so stale blizu bloka. Take klube nameravajo ustanoviti tudi v drugih krajih, da se izvedejo sklepi zagrebškega kongresa.
Turki hotelo v Evropo.
WAL PAŠA HOČE NA VSAK NAČIN ZASESTI TRACUO, — KON= JERENCA ZA REŠITEV ORIJENTSKEGA VPRAŠANJA. — ZVEZA KEMALISTI IN SOVJETI. — ANGLEŽI PROTI IZKRCANJU
Balistične armade v evropi. - anglija se pripravlja
NA BOJ.
W ^ondon, 20. sept, (izv.) Po zarekih današnjih razgovorov čla-. v vlade je bila izdana nastopna Iki Sobotna Izjava predstavlja ^*!ePe kabinetnega sveta od prej-S}e?a dne in je bila priobčena v so-gasw vseh v Londonu se nahajajo-ministrov in sicer zato, da si bo r\no mnenje lahko ustvarilo svojo abo o ciljih in namerah angleške *aae. v vprašanju turško-grškega Pjra. Angleška vlada je zelo zado-fca* ’ ^er ie ne podpira samo do-Prebivalstvo, temveč tudi do-*tooni.
- London, 20. sept. (Izv.) *Times« rjročajQ iz Aldershota, da sta pre-dva grenadirska bataljona po-naj v soboto kreneta proti Ca-r:ku. Pravtako je bilo enemu pehotam bataljonu naročeno, naj se 1 ^ca, da odpiuje proti Orientu.
■j Malta, 20. sept. (Izv.) Semkaj so ospela ojačeni a angleškega atlant-brodov3*a- Druga flotilja tor-. 1inih rušilcev je prejela ukaz, naj ^ Pripravljena, da odpluje.
* “itn, 20. sept. (Izv.) Kakor poro-lv ‘Tribuna*, se je ministrski svet v °Ji včerajšnji seji načeloma spo-^uniel o vprašanju Dardanel.
New York, 20. sept. (Izv.) Asso-jjVited Press poroča: Mustafa Kemal J*sa je naprosil zavezniške sile 2a ooblastilo, da zasede Trakijo, da j?vobodi muslimansko prebivalstvo, Sa zatirajo Grki.
^ London. 20. sept. (Izv.) »Evening javljajo, da je ministrski svet es sk5enil sklicati konferenco, h §0^ bodo povabljeni tudi Turki, igijo, da Turčija sprejme to pova-
f. Carigrad, 20. sept. (Izv.) Prve rske konjeniške čete so dospele v °|ico Bighe. fen, 20*.sept. (Izv.) Zastopniki Vefri^e vlade v Carigradu so objeli angleškega vrhovnega komi-
sarja, da se angorska vlada ne bi mogla udeležiti konference, ki bi se bavila z vprašanjem Dardanel, ako ne bi bili na konferenci navzočni tudi zastopniki sovjetske Ukrajine, in sicer žato ne, ker sta sklenili angorska vlada in Ukrajina poseben dogovor.
London, 20. sept. (Izv.) Ako se bo kriza na bližnjem vzhodu nadaljevala do konca tega tedna, se ministrski predsednik Lloyd George ne odpelje k zborovanju društva narodov v Ženevo.
London, 20. sept (Izv.) Na današnjem razgovoru ministrov je bilo na dnevnem redu zopet vprašanje, kaj naj se ukrene z ozirom na vedno bolj zamotani položaj na bližnjem vzhodu. Ministrski svet je sklenil, da nikakor ne more kemalističnim četam dovoliti, da bi se izkrcale v Evropi, preden niso ugotovljeni mirovni pogoji. Angleški vladi je jasno, da more to preprečiti, pa če tudi nastopi zoper to njena mornarica. Angleški vladi ni ničesar znanega o navzočnosti francoskih čet v Canaku.
Melbourne, 19. sept. (Izv.) Avstralska vlada je odobrila sldep ministrskega predsednika Hughesa, da se pošljejo avstralske čete na polotok Galipoli.
Wellington, 19. sept. (Izv.) Parlament je soglasno odobril sklep ministrskega predsednika, da se odpošlje oddelek novozelanskih čet v 0-brambo dardanelskih morskih ožin.
Carigrad, 20. septembra. (Izv.) Z ozirom na napačne vesti, ki se širijo v inozemstvu o položaju v Orientu, sporoča angorska vlada: 1. Vprašanje morskih ožin sploh ne obstoja, ker je vlada velike turške narodne skupščine pred dvema letoma ugotovila v narodnem paktu, da sprejema načelo svobode ožrn in da ie pripravljena razpravliatt c podrobnostih teza načela- 2. Angorska vlada bo zahtevala, da »e Turčiji povrneta Carigrad in Traki j a.
Situacija na Bolgarskem.
BIVŠI MINISTRI PRIDEJO PRED SODIŠČE.
hj^grad, 20. sept. (Izv.) »Novi fe * Javlia iz Sofije: Ministrski svet Pr&vv * sno^' sei°’ na kateri je raz-V y‘tal o resoluciji vladnega bloka, fo^ateri se zahteva, da se voditelji ^*asnje opozicije postavijo pred so-
Zbllianle Rušile z Rumunilo.
^UAKI POSREDUJEJO. — ROMUNIJA NE PRISTANE NA REVIZIJO MEJA V BESARABIJI.
VeT^,uj£areSta- 20, sept (Izv.) »Ade-&orh* Poroča, da je Rusija stavila juniji preko Poljske predlog, naj 0ro^t ZačeH porazgovori glede raz-ltve in sklepanja stalne pogod-
se obe državi obveže-Iz ra n,e bosta druga drugo napadli.
dišče. Po temeljitem proučevanju položaja in te zadeve je ministrski svet soglasno sklenil, da se bivši ministri Danev, Malinov, Gešov in Ma-djarov ter ostal? voditelji meščanskega bloka pozovejo pred sodišče.
vjetske_ Rusije povoljno odgovorila in. predlog sprejela, toda s pogojem, da pri tozadevni konferenci ne more biti govora o kaki izpremembi sedanjih mej v Besarabiji. Kakor se naknadno doznava, se v kratkem vrši v Varšavi predhodna konferenca delegatov generalnih štabov onih držav, ki meje na Rusijo.
fOT^,Zr1', Znakov se domneva, da bo -^J*nska vlada na to povabilo so-
^Puštvo narodov za pomoč duševnim
delavcem.
TEL£KTUALCI NAJ ZOPET ZAVZAMEJO STALIŠČE, KATEREGA JIM JE VZELA ČLOVEŠKA POHLEPNOST.
sept*	V drugi
društva narodov so razprav-setiaw p?ročrlu. ki naj ga predloži $tva r, JouveHei plenarni seji dru-Ccv parodov glede duševnih delav-
Se rnnr0ročno pravi med druSim, da r°čnim • VzP°staviti .ravnovesje med ilem-v duševnim delom. Delegat Sctrodn u-rson ie izvajaJ' Društvo hitu d i moralo pripomoči dušev-Itd. ^!avc-TTi v znanosti, umetnosti fto stai-'Ar tudi vsem Intelektualcem kakršnega so zavzemali
popreje in ki so ga izgubili radi človeške pohlepnosti, katero je povzročila vojna. Uvedlo se je mednarodno proučevanje položaja duševnih delavcev. Komisija se je že bavila z načrtom, da bi se znanstveno proučevanje podprlo z denarjem iz mednarodne blagajne Tudi varstvo duševne svojine se mora nanov urediti. Preosnuje se takisto poročevalska služba na znanstvenem polju. Te zahteve vsebujejo vse štiri resolucije, ki jih je izrekla ta komisija.
NAS ZUNANJI MINISTER V LONDONU.
London, 20. sept. (Izv.) »Times« poročajo, da je jugoslovanski minister za zunanje posle dr. Momčilo Ninčič dospel predsinočnjim v London. Na kolodvoru ga je sprejelo o-sebje jugoslovanskega poslaništva in zastopniki angleškega ministra lorda Curzona. Njemu na čast je priredil minister Churchill večerjo, katere so se udeležili tudi ministrski predsednik Lloyd George in ministra Curzon in Chamberlain. Minister dr. Ninčič je izjavil, da polagata vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi on veliko važnost na vzdrževanje prijateljstva z Veliko Britanijo in Francijo. Po večerji se je dr. Ninčič dolgo razgovarjal z vodilnimi angleškimi državniki, zlasti o položaju, ki je nastal vsled dogodkov na bližnjem vzhodu.
DR. NINClC V PARIZU«
London, 20. sept. (Izv.) Jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. Momčilo Ninčič je včeraj odpotoval v Pariz.
Pariz, 20. sept. (Izv.) Jugoslovanski minister za zunanje stvari dr. Ninčič je dospel včeraj popoldne semkaj iz Londona. Zvečer ga je sprejel ministrski predsednik Poin-care in je z njim konferirai dalj Časa-
IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 20. sept. (Izv.) Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom zastopnika predsednika vlade, notranjega ministra Koste Timotijeviča. Na tej seji se je razpravljalo o zunanjem in notranjem položaju države. Prometni minister Stanič je prečital poročilo iz Pariza o konferencah, ki jih je imel minister za zunanje zadeve dr. Ninčič s politiki zavezniških držav o vprašanju zapletljajev na bližnjem vzhodu.
Beograd, 20. sept. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji ministrskega sveta so poleg iekočih zadev razpravljali tudi » poročilu glede delovanja ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča v Parizu in Londonu. Ministrski svet je vzel poročilo na znanje. Nato je kabinet votiral ministru za šume in rude kredit v znesku petdeset tisoč dinarjev iz fonda za šume v svrho vzdrževanja gozdarske šole v Aleksincu.
POVRATEK PASICA IN DR. NIN-CiCA V BEOGRAD.
Beograd, 20. sept. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da se ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič povrneta v Beograd prihodnji torek ali sredo, ker je njuna navzočnost v prestolici nujno potrebna zaradi važnih dogodkov na bližnjem vzhodu.
Borzna poročila.
Curih, 20. septembra. Berlin 0.365, Nevv-york 535.50, London 23.70, Pariz 40 80, Milan 22.50, Praga ltxS0, Budimpešta 0.22, Zagreb 1.75, Bukarešta 3.05, Varšava 0.07, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875.
Berlin, 20. septembra. Dunaj 1.93, Budimpešta 57.67, Milan 6142.30, Praga 4569.25 P^rLr 11186.64., Newyork 1463J6, Curih 27-125.80.
Praga, 20. septembra. Dunaj 0.04, Berlin
2.15, Rim 140.50, Budimpešta 1.25, Pariz 2%Jo, London 139-75, Newyork 33.925, Curih 613.50, avstrijske krone 0.0425, italijanske lire 139.25.
Dunaj, 20. septembra. Zagreb 240-75— 241.25, Beograd 963—965, Berlin 51.85—
52.15, Budimpešta 29.45—2955, London 330.300—330.900, Milan 3126—3134, New-york 74.700—74.850, Pariz 5679—6691, Pra-£? 3009.50—3015.50, Sofija 429.50—430.50, Curih 13.035-13.065- Valute: ameriški io-larji 74.325-74.625, bolgarski 398—402, nemške marke 52—53, angleški funti 329.800— 330.800, francoski franki 5620—5650, italijanske lire 3092-50—3107-50, dinarji 953—957, romunski leji 449—451, švicarski franki 13.850—13.910, češkoslovaške krone 2295-2305, madžarske krone 29^0—29.40.
Zagreb, 20. septembra. Devize: Dunaj 0.0935—0.0985, Berlin 4.83—6.13, Amsterdam 2680—2720, Budimpešta 2.67—3.07, Bukare-43—45, Italija 285.50 290.50, London 301.70 —307 70, Newyork 68.50—69.50, Pariz 511— 51i>, Praga 220.60—224.60, Švica 1276-—1296. Valute: Ameriški dolarji 67-69, bolgarski levi 0—44, češkoslovaške krone 213.50— 221.50, angleški funti 295—307, francoski franki 500—0, nemške marke 4^0—0. iUU-jajske Ur« 2^3—0,
Madžarska v društvu naroo<
SKUPNA IZJAVA MALE ANTANTE«
Madžarska Je biia sprejeta v društvo narodov. S soglasjem mati antante/ Mala antanta je ob tej priliki izjavila po svojem zastopniku, češkoslovaškem delegatu Qsuskyjem sledeče:
*Pred seboj imate poročilo šeste komisije, katera je soglasno odločila pred« ložiti zboru sprejetje Madžarske v društvo narodov. Mi, delegati Romunske, Srbije, Hrvatske in Slovenije, kakor tudi Češkoslovaške mislimo, da ne M izpolnili svoje dolžnosti, ako bi se obotavljali sprejeti dejstvo, katerega je ustvarila komisija v popolni zavesti. (Gre za šesto komisijo.) Prvi člen pakta o društvu narodov določuje, da more biti sprejeta v društvo narodov vsaka država, katera se zaveže, da bo Izpolnjevala svoje mednarodne obveze. Naj mi bo dovoljeno, da opozorim na to, da se je Madžarska zavezala s Trijanonsko pogodbo, da bo izvedla razorožitev in odpravila vojaško obveznost. Čeprav je bila vojaška obvezna služba odpravljena, vendar čitamo v madžarskem dnevniku »Reggeli Htrlap« št. 21 z dne 26. januarja 1922 objavljeno odredbo mestnega sveta v Miškolcu, v katerem se poživljajo mladeniči, rojeni leta 1901 v Miškolcu in okolici, da se priglase k vojaški službi na magistratu. Kdor bi se ne priglasil, temu se grozi s kaznijo po zakonu. Poleg tega vidimo, da je mir nister narodne obrane izdal odredbo 1822 HTS-3. 1922, 1. od 2. marca 1922, & katerim poživljajo poveljniki debrečinske župe, da izvedejo nabore v nekaterih občinah, ki so tam včlenjene in to za letnike 1898 do 1902. In končno čitamo v časopisih segedinskih od 15. februarja 1922 pa do 15. marca, da so ženske de monstrirale pred kasarnami proti vojaški obveznosti. Antantni vojni odbot versaillski, poverjen z izvršitvijo vojaških kontribucij, ugotovljenih v Trijanon-skl pogodbi, je konštatiral, da je kontrolna komisija prejela točne podatke, po katerih je možno dvomiti o dobri volji pri gotovih obvezah in katera je poleg tega dobila vesti o mobilizacijskem gibanju; na koncu je tudi konstatirala, dO je treba vzeti dobro mišljenje ogrske vlade in način, po katerem hoče izvajati zakonske določbe, ki se tičejo uničenja vojnega materijala, kakor je zahtevala Trijanonska pogodba. Antantni vojaški odbor je ugotovil, da je bilo najdenega skrito malo materijala. Vendar pa se po tem ne sme soditi, da ga sploh ni, krt po odborovih poročilih je madžarska vlada v resnici učinila vse korake, da M onemogočila izvajanje odločb, sklenjenih v Trijanonski pogodbi, čeprav je iHtfe-džarska to pogodbo podpisala.
Govori se sicer, da bodo vsi podaniki Madžarske enopravni pred zakonojh in da bodo uživali enakopravno vse državljanske in politične pravice brez razlike narodnosti, govora in vere; z molkom grem preko razmer, v katerih žive naše manjšine v Madžarski, vendar ne morem zamolčati, da je v letu 1920 pat lament v Budimpešti sprejel zakon, nazvan numems ciausus, katerega člen 25. določuje, da se morejo vpisati na srednje in visoke šole samo take osebe, do katerih se more imeti popolno zaupanje, tako v narodnem, kakor moralnem oziru.<
Ali naj še nadalje zasledujemo ta odločni, dasiravno mirni protest male antante proti madžarskemu nasilju. Vendar, naj omenimo še en odstavek: »Gotovo, gospodje, boste vprašali zakaj da je šesta komisija soglasno predlagala sprejetje Madžarske v društvo narodov1 Če pogledate v poročilo šeste komisije, vidite, da se je to zgodilo samo na osnovi svečane obljube grofa Banfiyja, kateri je obljubil v imenu svoje vlade, da se bo zadostilo vsem mednarodnim obvezam pogodbah ali drugih dokumentov, podpisanih v omenjeni pogodbi. Konstatiram, da subkomisija ne dvomi o tem, da med ogrske obvez« nosti spada tudi obveznost, dana antantnim silam glede habsburške dinastije. Spolnivšl tako dolžnost, razglašam dobesedno v imenu delegacije Romunske, Srbo-hrvatsko-slovenske in Češkoslovaške, da so priporočale delegacije teh držav sprejetje Madžarske v društvo narodov šele po svečani obljubi grofa Banffyja. Mislim, da morem reči, da mišljenje Romunije, države Srbov, Hrvatov, in Slovencev in Češkoslovaške kaže s tem dejanjem v najlepši obliki svoje zar držanje napram madžarskemu soseda in da so te države samo pod temi okoi-nostmi nasvetovale sprejem Madžarske. Upam, da bo imelo to mišljenje, kar tero kažejo vlade Romunske, Srbo-hrvatsko-slovenske In Češkoslovaške, kakor, tudi splošno mišljenje društva narodov blagodejni učinek na madžarsko viad<fe z ozirom na izpolnitev njenih mednarodnih obveznosti, svečano potrjenih po grofu Banffyju, zunanjemu ministru.«
Ne smemo pozabiti, da je Madžarska še danes eden naših najhujših $ovrat<-nikov. Da so vlade, združene v mali antanti, podpirale prošnjo Madžarske M sprejem v društvo narodov, to nas ne sme motiti. Mi dobro vemo, da Madžarska svojih obveznosti, podpisanih v Trijanonski pogodbi, ni izvrševala do danes tn jako, jako dvomimo, kljub svečanim obljubam grofa Banffyja, da bi jih iz-. polnjevala v naprej. Mi prav dobro vemo, da išče Madžarska in da Je rutšia zvezo z Italijo, našim večnim sovražnikom. Mi vemo ravno tako dobro„ da razpolaga danes Madžarska z armado, ki je številčno daleč preko onega števila* ki ji ga določa Trijanonska mirovna pogodba.
Naši delegatje so kljub temu priporočali sprejem Madžarske v društvo narodov. S tem so pokazali, da hočejo resničen mir v Evropi in predvsem * svojimi sosedi. Pokazali so zaupanje na častno besedo madžarskega zunanjega ministra grofa Banffyja v upanju, da bo Madžarska ta dobrohotni namigljat razumela.
Če ga ne bo, potem neha vsaka obzirnost od naše strani, pa tudi od strani držav, združenih v mali antanti.
Upamo, da ga bo razumela.
Državni uradniki nai prejemalo plato v zlatu.
Beograd, 20. sept. (Izv,) Rešitev uradniškega vprašanja stopa v zadnjo fazo. Tajnik pododbora zakonodajnega odbora za proučavanje zakonskega načrta o ureditvi položaja civilnih državnih nameščencev, poslanec Reisner, je danes popoldne razpravljal z zastopniki »Centralnega saveza činovnika«. Pododbor ima v petek sejo, na kateri bo razpravljal o določitvi stališča državnih nameščencev in vprašanju ureditve njihovih prejemkov. Obstoja nabiranje, naj bi se plače uradnikom določile v zlatih dinatifiu da bodo tako and?
visne od tečaja dinarja. O tem tfa« Črtu je treba še vprašati finančnega ministra dr. Kumanudija za mnenje* ker gre za veliko obremenitev izdatkov. Pričakovati se more, d« stopi zakon o civilnih državnih na< meščencih približno s 15. oktobrom v veljavo. ___________________________
si opkocentno povišanje vseh
POSTNIH PRISTOJBIN Beograd, 20. septembra. (Izv.) Minlstt* stvo za pošte in brzojav ie sklenilo * ZL V in. povišaU pristojbine v vsem tne«fflsk«W poštnem prometa za 100 adstortkgjv jjtiSP ZSŽLSUi im
"•'JSfralTSF
■«JCCK)ŠlJvVlJA'- 21. septembra
Resna beseda.
Govori, doneči 10. septembra V Veliki dvorani 2agtebškega Musjc Halla, so potihnili, razili smo se vsak proti svojemu domu, vsak na svoje delo — v naša srca, ki jim ne omajajo vere v boljšo bodočnost našega naroda še hujši in koruptnejši od sedanjih despotov v Beogradu, pa je planil nov ogenj, klici na boj za pravico nas objemajo še vse kakor brate in ne bodo potihnili v naših srcih prej, dokler ne bo v našem domu reda, pravice in bratske ljubezni
Naš dom!
Kdo je bil, ki mu je položil temelje, kdo, ki ga je neustrašeno gradil kamen za kamenom, da se razprostira prostran in širen od triglavskih višin do vardarskih dolin, od ogrske planjave do sinje Adrije? Ni jih več, padli so v boju, junaki. Tisti, ki so nas z lastno krvjo osvobodili izpod tuj. jarma, ki so s svojo smrtjo dali natn drugim življenje — tisti so položili temelje našemu domu. Tisoči in tisoči, ki jim ne vemo imena in ki jhn trohne zdaj trupla v tuji zemlji. Tako je nastal ta naš dom, vzrasel iz težkih bojev, ki so mu temelji mlake krvi padlih naših bratov z juga, severa, vzhoda in zahoda.
A kakšen je ta naš dom danes?
Vsem nam je še živo v spominu leto 1918, ko se je posvetila na obzorju kakor zvezda repatica Wilso-nova beseda o »samoodločbi narodov«, ko je izpod razvalin dvigala vsa Evropa svoje krvave roke proseč proti nebu in smo se vračali ranjeni s severnih ln Južnih bojišč ter lezli napol mrtvi iz avstrijskih Ječ, ko smo hiteli vsi vriskaje — kam? — hiteli v naš tako krvavo prisluženi dom. Kakšno veselje Je vriskalo tedaj
v	naših srcih, kakšno navdušenje je grmelo po vseh naših mestih, trgih in vaseh I Stoletja Je zdihoval naš narod pod tujim jarmom — zdaj pa naenkrat: svobodni, svobodni! Ljubljana, Zagreb In Beograd vsi v zastavah, po cestah valujoče prepevajoče množice, z visokih odrov na trgih in z balkonov bobneči govorniki. Povsod, kamorkoli si prišel, kamorkoli si stopil:
»Jugoslavijal Jugoslavija 1 2ivela Jugoslavija!«
To Je bilo takrat, pred štirimi leti. Takrat smo znali drugače ceniti svobodo, za katero se nam je bilo treba boriti tako dolgo, kakor Jo cenimo danes. In idealizem, s katerim smo takrat prežeti vsi, je bil v nas vseh tako velik, da bi bili pljunili z gnusom pred vsakogar In vsakogar javno ožigosali z izdajico, kdor bi si bil drznil posmehovati se našim najlepšim svetinjam. Zaupali smo vase, samozavest je bila v nas, volja in moč! Dobro smo vedeli, da stojimo kot Iz razvalin porojena nova država pred težkimi nalogami, da smo kot novo-rojenče, komaj v plenice povito, že vsa ranjeno, Izpostavljeni tisočerim nezgodam, pa smo vendar gledali v bodočnost pred seboj polni samozavesti. Zato, ker smo mislili, da smo prišli Iz sužnjostl v svobodo! In pred samo to mislijo so se zrušile vse tež-koče pred nami v prah. Mislili smo da bomo s svobodo deležni enkrat tudi pravice, vsi brez razlike, pravl-ce, katero nam Je vedno odtegovala
mačeha Avstrija. Vsi kakor bratje v eni družini. Ljubezen, poštenje, ne-prlstranost, enakost Tako smo si predstavljali naš dom.
Pa smo se varali — bridko varali. Kaj tl pomaga, če Imaš svoj dom, če živiš med lastn. brati, pa se dvigne nad te brat In tl prične z bičem v roki oznanjati evangelij svobode, pravice In bratske ljubezni! TI na delo
—	on na veselico. Ti lačen in žejen vsak dan — on vsak dan sit ne kruha in vina, marveč pečenke in šampanjca. Ti raztrgan, v preperelih cunjah, brez vinarja v žepu - on v svili in brokatu, igraje se brezskrbno z milijoni, izsesanimi Iz tvojih žuljev. In bič nad teboj, samokres pred tvojim čelom. Samo trpi In poslušaj lepi e-vangelij lepega brata — krvnika brez godrnjanja! Če boš godrnjal, si upornik, In v ječi boš imel priliko premišljevati o zagonetki pravici In krivici, ali pa te bo vrv pod vislicami rešila vsega tega premišljevanja.
Nnš dom!
Ali je res prišlo tako daleč? Res, da smo v lastnem domu sužnji, ne več ljubeči se bratfe, da žvižga nad { nami samo še bič In ni nikogar, ki bi i ta bič zlomil in zaklical: Dovolj komedije! Ali je pri naših vlastodržcih res izginil ves čut za poštenje, za pra* j vico, za bratsko ljubezen? Žalostna j dejstva izpričujejo, da je temu res tako. Zdihoval je naš narod pred svetovno vojno — pa je zdihoval pod tujim jarmom, pod tujim bičem. Zdaj zdihujemo in krivimo hrbte v lastnem domu, pod bičem lastnih bratov. — Hujša pa je sužuust pod brati, kakor tuja sužnost. Sedanji »režim v naši državi Je gnil do skrajnosti, na dnevnem redu so vsakovrstne smrdeče afere, strankarstvo se je razcvetelo, kakor še nikoli — korupcija se je pa razpaslo tako, da bi niti bivšim Habsburgovcem ne delala sramote.
S strahom gledamo v bodočnost. Ali naj gre tako naprej? Obkoljeni od vseh strani od neprljateljev, ki komaj čakajo ugodnega trenutka, da bi planili po nas ter nam ugrabili naš s krvjo pridobljeni dom — v tem domu pa vse narobe, nobenega reda, nobene sloge 1 Nezadovoljnost v vseh slojih slovenskega, hrvatskega ln srbskega naroda je prikipela do vrhunca. In kdo je kriv te nezadovoljnosti? Bratje na vladnih stolčkih. TI nam rušijo naš dom, ker so pozabili, kdo mu Je položil temelje, pozabili, da so naši bratje, ker hočejo biti samo še naši kroniki.
A naš dom mora obstati — mora se širiti, dvigati! Jedro jugoslovanskega naroda je zdravo, Še nepokvarjeno, In to mora proniknlti skozi gnilobo, s katero nas zalivajo z bičem v roki sedanji evangelisti svobode, ljubezni in bratstva v Beogradu, na vlado morajo priti možje-po-štenjakl, ki ne bodo rušili, ampak res delali, možje sposobni In prežeti z ljubeznijo do svojega naroda, možje, ki jim je res kaj za obstoj in procvit naše lepe domovine — sedanji režim mora Izginiti Iz površja 1
Na zagrebškem kongresu Je bila Izpregovorjena resna beseda.
Na delo torej l
Dobrovoljec.
Predsednik narodne skupitine o naši notranil politiki.
Včerajšnje »Češke Slovo« prlna-
ša razgovor svojega dopisnika z predsednikom naše narodne skupščine dr. Ivanom Ribarjem. Ker bo naše čltatelje gotovo zanimalo mnenje tega eksponiranega politika o nadaljnem razvoju naših notranjepolitičnih razmer, ponatiskujemo razgovor.
»Gospod predsednik, ali ml morete reči, kdaj da se zopet sestane jugoslovanska narodna skupščina In kakšne naloge jo čakajo po počitnicah?«
»Narodna skupščina se sestane v oktobru, če ne bodo izvanredne okoliščine zahtevale, da se sestane že preje. Prvo njeno delo bo razprava
o dveh zakonskih predlogih, in sicer o predlogu z& nagrado po vojni povzročene škode In o zakonskem predlogu, ki se tiče civilnih državnih na-stavijencev. Prvi predlog se je že obravnaval v odboru narodne skupščine, predlog o uradniškem zakonu pa se bo v imenovanem odboru šele obravnaval.«
»Ali pričakujete kmalu nove volitve v narodno skupščino in ali jih smatrate za nujne?«
»Nove volitve bodo kmalu tukaj, če bo sedanjemu parlamentu onemogočeno delo. To se bo zgodilo, če pade sedanja parlamentarna vlada in ne bo mogoče sestaviti druge parlamentarne vlade, katera bi mogla delati s sedanjo narodno skupščino. Če pa bo delo v parlamentu mogoče, ostane sedanji parlament gotovo skupaj do Vidovdana prihodnjega leta (28. junija 1923.), V noteče njegova, po zakonu dolo. i doba. — Vsake volitve, ki se Izvedejo, pospešijo brezdvomno proces konsolidacije razmer v državi.«
»Kakšen utis ste dobili na kongresu v Zagrebu? Ali verujete, da resolucija kongresa javnih dclavcev odstrani spor med Srbi In Hrvati?«
Na kongresu javnih delavcev Sem
bil prisoten samo kot Opazovalec in se razen kongresa nisem udeležil nobene konference. Na kongresu so bili zbrani samo povabljeni In tl so vsi čutili enako: jugoslovansko in demokratično — zato je tudi moj vtis s tega kongresa jako dober. Sklepi kongresa bodo vplivali pomirjevalno na spor med Srbi in Hrvati samo potem, če bodo šli med ljudstvo vsi, ki so se kongresa udeležili, če bodo šli med široke mase kot pridigarji in propagatorji jugoslovanskega demokratizma. Javni delavci morajo Iti med narod in delati za utrditev narodne in državne edinstvenosti.«
»Kako gledate na širjenje Radičevega gibanja v ostale kraje države (Bosno)? Ali mislite, da pride kmalu do iztreznenja hrvatsk. kmečkih mas?«
»Radičevo gibanje se ne nahaja v stadiju širjenja, temveč v upadku, in to posebno v onih krajih, kjer je bilo pri zadnjih volitvah silno in močno. Hrvatski kmet je postal pristop-nejši za razgovore in dokaze, in to je za danes že mnogo, ker pred letom še ni hotel govoriti z nikomur, razen z Radičevimi pristaši.«
Politične vesti
Sodba poštenjaka o politiki „Jutra“.
Dr. Vadimlr Ravnihar je v včerajšnjem »Slov. Narodu« objavil članek, v katerem ostro karakterizira politiko naših demokratskih mladi-nov. Dotični odstavki glase:
»Ves teden Že glodajo ob njem. Ta »brezpomembna« prireditev I Da pri tem izvestno časopisje ne more iti mimo brez sumničenj In namigavanj, brez podtikanj In brez groženj, nas ne sme presenečati. Na to smo bili pri njih pripravljeni, še predno smo šli v Zagreb. Bog ne daj, da bi smel kdo Imeti svojo lastno glavo in svojo lastno misel. Lop po njem, Čim Je proti njihovemu konceptu. In to pravijo, da je — demokracija.«
»Kdo more tajiti, da je program demokratske stranke lep in vsestransko zadovoljiv. Sijajne so resolucije, sprejete na raznih strankinih zborih. Toda, ln na to pride: programi se ne izvršujejo, resolucie ostajajo na papirju. Slučajni krmilarji stranke, kongres (zagrebški) Jih Imenuje »vlastodržce«, vodijo ladjo po svojem lastnem kurzu, pa se ne menijo ne za program, ne za resolucije, ne za voljo strankinih pristašev. Sle volo, sic iubeo. Čisto demokratično. Pa njihove metode. Teror, denar, podeljevanje služb ^nekvalificiranim privržencem, usluge'na račun državne blagajne so najšinkejšl komponenti za zgradbo stranke. V starem Rimu že so bili to znaki dekadence. Isto velja za vse čase, vse narode In vse stranke.«
»Te metode Istovetiti z idejo samo ali s programom, je prav tako napačno, kakor nositelje teh metod Identificirati s stranko samo. Drzna domišljavost je tudi tega zmožna. Le tako je umetl pogrom proti predsedniku JDS Ljubi Davidovlču, proti predsedniku skupščine dr. Ribarju in drugim, ki so kot svobodni možje ustalenlh nazorov bili mnenja, da s svojo udeležbo na zagrebškem zboru vrše svojo patriotsko dolžnost.«
Težke so te obtožbe, toda le preveč resnične. MI smo jih Izrekli že davno in veseli nas. da prihajajo k istim zaključkom polagoma vsi pošteni ljudje, pa naj si pripadajo katerikoli stranki.
Stari voditelji IDS za revizijo ustave.
V	zgoraj omenjenem članku pra-
vi	glede revizije ustave dr. Ravnihar:
»Ustava ni nikak dogma. Kakor vsak drug zakon mora ustava biti nositeljica narodovega življenja, mora biti sediment narodove volje, njegovih resničnih potreb In duševnih smernic. Ne sme biti zanj Prokru-stova postelj, greh zoper naravo. — Možnosti napredka in razvoja tudi temeljnemu zakonu države ne smemo odrekati. Visokega pomena Vidovdanske ustave ne zmanjšamo niti najmanje, ako jo že danes smatramo potrebno nebistvenih popravkov. — Bolje, da to storimo pravočasno in prostovoljno, nego prisiljeni ali celo
—	prekasno.«
V	kolikor smo informirani se s tem stališčem strinjajo vsi stari voditelji JDS. Iz življenja samega v naši državi so uvideli, da je revizija ustave potrebna In da se mora izvršiti kmalu, da ne bo prepozno.
.Jutrovlm* naročnikom
Včeraj smo prinesli dobesedno izjavo, ki jo je 22. avgusta podal pred zagrebškim sodiščem g. dr. Janko Kavčnik. V svoji Izpovedi je potrdil skoro vse, kar smo mi objavili svoj čas o aferi dr. Žerjavovih poslovnih prijateljev. Ne naše, temveč Vas. čitalce »Jutra«, sedaj spominjamo na vse psovanje, obrekovanje in smešenje, ki smo ga morali prenesti od strani gospode okoli »Jutra, vse samo zato, ker smo govorili resnico. Sedaj ima javnost vpogled v Izjavo enega njih samih, bivšega podravnatelja ‘Jadranske banke, ki je potrdil istlnitost naših navedb. »Jutrove« čitatelje opozarjamo na verodostojnost lista, ki ga morda dnevno čitajo In Jih prosimo, da si to dejstvo javnega zasmehovan nja svoje razsodnosti In zavestnega laganja napram svojim čitateljem od strani »Jutra« dobro zapomnijo za bodočnost. Ml imamo veliko zadoščenje, da danes lahko vsa javnost vidi, na kateri strani je resnica in poštenost in kje laž in nepoštenje.
IZ DEMOKRATSKE STRANKE.
Beograd, 19. sept. (Izv.) Danes je dospel v Beograd minister dr. Ivo Krstelj, ki bo jutri ali pojutrišnjem sklical k seji glavni odbor demokratske stranke. Seja plenuma demokratskega kluba je določena za 4. okt. Na tej seji bo demokratski klub razpravljal o vprašanjih, ki so se pojavila vsled udeležbe predsednika demokratske stranke Ljube Davidoviča na zagr. kongresu javnih delavcev.
Dr. Fr. Steli:
IpMska razstava slar-stoa na Slovenskem.
(Dalje.)
Tudi kot portretist nas Bergant preseneti in se kosa v tem oziru z vsem, kar le na tl razstavi do Stroja. Poglejte samo ko-stanjeviškega opata (št. 7), posebno pa podobo barona Codelli (št. 5), ki Je dragocena v kolorističnem oziru in kot predstava značaja portretiranega.
Mož s presto ln Ptičar (5t. 37, 38) spadata deloma tudi med portrete, ker sta nedvomno po naravi narejena. Predstavljata nam dvoj* tipov Iz ljudstva, ki so nam še vedno domači, razen tega je značilen njihov mogoče nekoliko narejeni realizem (manjkajoči zob pri Prestarju).
Več del tega oddelka kaže neko sorodnost s Bergantom, ki pa ne gre posebno globoko, tako da smemo smatrati, da je on
•	svolim talentom stal osamljen ,kakor je v sodobnem miljeju osamljen pri nas njegov poduhovljeni realizem in njegov naše-mu okusu tnj kolorizem, ki Je razložljiv sa-ipa li ypllvpx mnjeja, y. katerem Je bil
umetniško vzgojen. Rad se Je podpisaval francosko ,kar kaže na to, da ga Je globlje prevzel vpliv francoske kulture, kakor bi bilo prlčakovaU v naših takratnih razmerah.
Tretji Izmed znanih slikarjev srede XVIII. stoletja Je Cebej Ant., ki tvori drugo oporišče III. oddelka. Goričan po rodu Je globlje zašel pod vpliv Italijanskega slikarstva kot drugi, kar dokazuje posebno Marijino vnebovzetje, ki je nerazložljivo bre* poznanja benečanskega lluzljonizma (Št 19). V primeri z Mencingerjem imamo tudi tu mnogo nežneje jasneje barve In v tem oziru to Vnebovzetje lahko smatramo po svojem barvnem značaju pHmer za takrat moderni rokoko. Dve lepi, čeprav ne posebno izzivajoči sliki sta sv. Klara In sv. Frančišek (št 18, 19), predstavljajoči oba tvetnl-ka v prlprostlh monumentalnih pozah, ki se nam omislita po n^hovi duhovni vsebinL
V	IV. oddelku visi na enem prvih mest sv. Marjeta lz Dola pri Ljubljani (št. 1), delo Nemca Kremser-Schmldta, kvalitativno poleg Jelovškove Madone ln Bergantovega sv. Bernarda eden Izmed viškov razstave. Da visi na tl razstavi delo tujca, ki je le kratko dobo deloval pri nas, Je vzrok ta, da Je Kremser-Schmldt s svojim delov««
njem v Velesovem, Gornjem gradu in drugod povzročil važno razdoblje v našem cerkvenem slikarstvu, kajti od 80 let XVIII. stoletja do tridesetih XIX. se nahaja naše cerkveno slikarstvo pod njegovim vplivom. Ime pa, ki je dalo novi smeri svojo firmo, je Leopold Layer. S^r. Marjeta sicer ni eno tistih del ,kl so posebno vplivala, v tem oziru Je mnogo dragocenejše Velesovo ali Gornj grad, toda v odsotnosti ondotnih del nam tudi to zadostuje za označbo Kremser-Schmldtovega načina, kajti tudi način ni ostal .brez vpliva. Posebnost Kremser-Schmidtovih del in njihovega načina Je ta, da se vse poraja Iz neke asfaltnorujave teme; svetloba v kosmičih ošvrkuje telesa In njihovo modelacljo In Jih tako v neprestani borbi trga Iz teme ln časa na Platno vizije martlrijev, svetih družb In poveličanj. V barvi je klub temnemu ozadju, ki odeva vse, Izredno delikaten, kar nam dokazuje posebno Vnebohod Marije (št. 2).
V	tem oddelku se nahajajo tudi dela domačina J. N. Potočnika, enega redkih, ki Je ostal Izven Layerjeve smeri, četudi sodobnik. Razstavljenih je par portretov (št 8, 11 ln 12) in cerkvene slike (št 9, 7, 27 ln 28). Dočlm nam ga portreti predstavijo kot precej spretnega Is simpatičnega
slikarja (lz mode 2. polovice XVin. stol Je razložljivo, da uporablja pastel v št 11, ki omogočuje neko posebno finost tonov, o kateri smo govorili že pri Bergantu ln Ce-beju) so njegove verske stvari prav različne kvalitete. Zelo prikupno je n. pr. Srce Marije (št. 9), velika altama slika (št. 7) pa Je napravljena tako površno in očlvidno samo radi zaslužka, da se nam vsiljuje misel, da čas ni mogel biti več posebno prijazen umetnosti In Jo Je potisnil na nivo skoro neinteresantnega rokodelstva. V tl smeri se Je posebno udejstvovala okolu Layerja zbrana generacija in njegovi epl-gonl. Na tvarini, ki se nam nudi koncem XVIII. In začetkom XIX. stoletja čutimo, da je pri tem plteta umetniških preživljanj v masah In odločujočih slojih močno popustila. Ker sami preživljamo umetnosti ne posebno prijazen čas gospodarske krize, bomo lažje razumeli dobo po francoski revoluciji, ki se je čutila daleč na okrog In napravila marsikaj mogoče, kar bi bilo raz-cvltu srede XVIII. stoletja težko razumljivo.
V	tem oddelku visi pri vhodu k Layer-jevl sobi tudi udomačeni Nemec Herrleln, ki smo se ga pa že privadili smatrati za svojega. Obstal Je kot tak v naši tradiciji ln nedvomno le, da Je njegov način takrat-
Gospodarstvo
B. SKALICKV:
Izvoz našega vina v čeBiosBov. republiko*
Najtežji korak je započet. lmarno dogovorjen kontingent 150.000 JU. vina, ki ga smemo tekom enega 1W» uvoziti v Cehoslovaško. Na nasjj* sedaj ležeče, da ta dogovor Ukori* stimo.
Ako bomo čakali s skriženimi rokami, da pridejo k nam češki trgov ci in vprašajo, če imamo kaj vina na prodaj, bomo dolgo čakali In maj0 prodali. Tako lahko preteče eno let® in naš izvozni kontingent ostane s** mo na papirju, neizčrpan.
Sedaj je na naših vinskih trgov cih in eksporterjih ležeče, da pokažejo, kaj znajo.
Doslej smo, žal, opažali, da so mnogi od njih bolj razpoloženi ** uvoz tujega cenejšega vina k nam* kakor da najdejo , naši izborni vttK ski kapljici odjemalce v tujih krajin-
Mnogo smo zamudili v tem oži* ru, pa sedaj ne smemo več odlašati. Treba je iti takoj na delo. Seznani« moramo Češke trgovce In češko P*1' bliko z našimi izbornimi vini.
Pokazati jim moramo, kar im*1 mo najboljšega in postreči jih mor* mo kar najboljše in kar najsolldnejft da si zasiguramo trajne in dobre od* jemalce. Zato tudi ne smemo p repu* stiti izvoz vina nesolidni špekulaciji* temveč je potrebno, da stvorimo 1** vozno združenje naših najboljših ® najagilnejših eksporterjev.
Treba bode, da sl sami ustanov!« mo v Pragi in drugod v čehoslova* škl republiki svoje zaloge ali pa vs« preskrbimo solidne zastopnike, tako da imamo garancijo, da dobi češk* publika naša vina v roke taka kot so.
Vse dosedanje Izkušnje kažejo« da so naša vina na Češkem trgu V največji meri sposobna za konktt-renco.
Izkoristiti moramo ugodno situ« adjo v blagor našega vinogradništva in v blagor naše Izvozne vinske tC4
govine.
Kot važen korak v tej smeri smat« ram, da se ponovno snidejo vsi oni# ki se za izvoz naših vin Interesujejo.
Kot član komisije, ki je dogovar« jala izvozni kontingent vina z dele* gati češkoslovaške republike, kakor, tudi kot poznavalec razmer na če* škem vinskem trgu vabim vse Interesente, to je vinske trgovce, vinograd* nike in tovariše strokovnjake, naj s« zanesljivo udeležijo sestanka, ki se bode vršil v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. ob 2. popoldne v prostorih dr» žavne vinarske šole v Mariboru.
Na tem sestanku podal bodem to* teresentom vsa potrebna pojasnila V tej važni zadevi.
Obrtna razstava
v Mariboru«
Razstava je podaljšana definitivno do 24. t. m., ker je bilo do zdw vedno slabo vreme in ker je dobro, da obiščejo razstavo tudi učenci maf sikaterih šol. — V petek je dospel * vlakom ob 9.42 namestnik g. Hribar, protektor razstave. Na kolodvoru 90 ga pričakovali okrajni glavar g. dr. Lajnšič, pol. nadsvetnik Kerševan* obm. pol. komisar dr. Brenčič, župafl Grčar, predsednik razstave g. Frafl Novak z odborniki: Kravos, Horvat* Monjač Itd. O. namestnik Je bil n* razstavi do 13. ure, pogledal sl je vs* objekte, izrazil se zelo pohvalno o razstavi In o razstavljenih predme* tih. Na umetniški razstavi je kupi* tudi mnogo slik. — V soboto popoldne je obiskal razstavo v družbi t-nar. posl. Deržiča in Brandnerja tudi g. dr. Politeo iz Zagreba, ki je prišel
... n	J
ni generaciji (zač. XIX. stoletja) zados«-val. Doba, ki si Je nadevala togo Rimljan3 in v umetnosti skušala še enkrat poživ^ klasičnega duha, če tudi Je po naši sodbi nebotično daleč od njega. Je našla v nje®1 svoj odmev. Prvič opazimo na njegov® delih, da je barvna stran stopila v ozadJ* In se umaknila nekemu splošnemu rumeno* rujavkastemu tonu, dalje, da Je realistih študij narave, ki se Javlja v podrobnostih In gibih, ki so plod neposrednjega opa*°' vanJa In študija, nadomeščen s pretnI$Ue' nim, gotovemu cilju služečim shemetlznio®' Mesto Individualnega telesnega tipa na nekem kanonu medsebojnih proporcu Posameznih delov sloneči umetni, ki na® 1* danes popolnoma tuj. V kolikor se to I**' Ha v simpatični Veneri (Št 16), le P°sr®' £en, v proporetjah Adama In Eve v slika® k Genezi (n. pr. št. 18 In 20) pa le wlI^j nerazumljen, da Herrlelna kljub nJeP*| popularnosti in pridnosti ne bomo prlWe“ med vlsokostoječe slikarje. Po svoji naivnosti pa nas vseeno zgrabi literarna v*®* blna njegovih del In ta Je bila, ki Je tv01^, njegovo pravo privlačnost (n. pr. St 17, 18, 19, 20).
(Kcmec prttu)
5?SnvJSarib- a dr- poiite° ^
Stavi ki /t poilValno o vsej ra z-teirom L k^ZU3’e nabost čuda z se mu 5 se<ianje razmere. Posebno Je Ha i! J?°	!a selska koča, kakor
tibelki ^6?1 shP<3u povedal, simbol Odkar naših velikih mož. —
Nnecm v oddelku B godba na* druSh! ^elezničarskeg-a glasbenega oddpiin, *Drava«, le začelo v tem !V riPrS- nov°’ intimnejše življenje, fianip 3e z°Pet pravo »žeg-tinevu'«Prava narodna veselica. Po L Je.™ obisk naravnost ogro-
u 2 nakupovanjem in pro-ttavDoi posei:)no z naročbami so raz-taJSl? zel° zadovoljni. Posebno *ala 7 7 razstava slik se je izka-Uo *u}° Posrečena moralno in gmot-Seda' ]i So preceJ slik Prodali. — aiefi lS°^peljali Permanentne vstop-Pospč Pin’ s katerimi se lahko od s Vse objekte ob vsakem času Vst ' .° 23. ure. Škoda, da niso teh *•> vpeljali takoj pri otvoritvi, le	bizeljske domače hiše se
ciii Pr°^° idejo, da bi jo na ličita** Uil0pI°dali, da bi se jo s tem ohra-1em’ razstavna uprava bi bila s Ban-!	ze^° °iaj^ana* Našim zu-
d ]1ItJ interesentom bi priporočali, leto iS' ogiedajo to razstavo, ako kak! * o, ker je mnogo stvari takih lia« f Se ni videlo niti na ljub-^skem sejmu.
Naša lesna trgovina. Lesna r« o vina v naši državi je zelo živa*
^ - -Jugoslavija izvaža tako ogrom-ju Jjnnožine lesa, da so sedaj zaloge Turi- a *eSa 2e Precej izčrpane. — “ui zaloge drugih vrst mnogo iz-Kpjo. zlasti v Italijo in Levanto. «.1. temu so zaprosili lesni indu-tral krogi v Bosni pristojna cen-oblastva za olajšave v izvoz-dg Predpisih, ker obstoja nevarnost, L bi sicer mogel biti jugoslovenski »ni izVoz zlasti v Italijo ogrožen od u^unskega. Mnogo lesa se izvaža .'ugoslavije preko Reke. Cene lesu
dnevno rastejo. Velike količine hrastovega lesa izvaža Slavonija na Francosko, kljub temu, da Francija sedaj za hrast manj plača, kot pa pred vojno. Mnogo povprašujejo v Jugoslaviji po bukovem lesu. Cene lesu za kurjavo še vedno niso stabilizirane ter polagoma rastejo.
+ Banke in trgovina z živili. — Sarajevsko časopisje je pričelo ostro borbo proti tamkajšnjim bankam, ki se pečajo z kupčijo z živino in živili. To bančno kupčevanje oškoduje namreč na eni strani trgovce, na drugi pa konzumente, ker povzroča draginjo, Tako je neka sarajevska banka kupila svinjsko mast po 32 dinarjev, trgovcem pa jo je prodajala po 45 dinarjev; na ta način je bila cena masti v nadrobni prodaji 47 dinarjev za kilogram, dasiravno ne bi smela presegati 38 dinarjev.. Take pojave je treba takoj udušitil
+ Sadna letina v Sloveniji. Sadje je v Sloveniji letos obrodilo iz-vanredno dobro. Računa se na približno 4000 vagonov pridelka. Inozemskih kupcev do sedaj še ni bilo. Na Avstrijo sploh ni računati, ker ima sama dovolj sadja, pač pa pride v poštev Nemčija, ki — zlasti \Viir-temberg — rada kupuje naše sadje in pa Italija.
’+’ Izvoz žganja. Opozarjamo naše čitatelje, ki nameravajo izvažati žganje, na to, da carinarnice pri izvozu žganja vedno zahtevajo dokaz, da je državna trošarina na žganje plačana.
+ Reparacijskt kredit izčrpan. Reparacijski kredit v znesku 18 milijonov zlatih mark, ki ga je naknadno odobrila reparacijska komisija v Parizu za našo državo za nabave potrebnega železniškega materijala iz Nemške, je popolnoma izčrpan. S tem denarjem se je nabavilo mnogo železniškega materijala, zlasti, raznovrstnih vagonov za normalno- in ozkotirne železnice.
Dnevne vesti.
" Tretja obletnica Borštnikove smrti *ePtembra bo tretja obletnica smrti na-
* nepozabnega, velikega umetnika Igna-
* Borštnika. Naša generahcija pa kaže 1° hvaležnost s tem, — da Borštnik niti
šobnega spomenika še nimal
—	Poštni čekovni zavod v Ljubljani «vlJa i ozirom na mnogoštevilne pisme-Jo ustmene prošnje drž. uslužbencev in Vencev za izročitev obveznic 7 odstot-
971? Jnv' pos°lna 1921* *e zavod že ^ ** * razpošiljanjem teh obveznic. Z ozt-
tok veliko število podpisovalcev na ob-® (okroglo 7000) pa zavodu ni mogoče ^^slati vseh obveznic naenkrat, marveč ,J*v«nice odpošiljajo postopoma na pritok nas'ove v lstem redu* v katerem
0 ai*io zavodu izkazi posameznih oblastev ^flačanih obrokih, tako da bodo predvi-. yse obveznice razdeljene oz. razposlane ®aikasneje 15. oktobra 1922. tj **" Akademikom, kt nameravajo študira-tekočem letu na ljubljanski univerzi. Kd^tho društvo jugoslovanskih akademl-
H,*8 ie po svojih delegatih na pristojnem .J*1 informiralo o štipendijah in podporah ji^bljansko univerzo. Načelnik v prosvet. ^ ministrstvu g. Kneževtč se je izjavil v . *®is]n, da se v prihodnje način podelje-t* Podpor spremeni in sicer bodo podpo-k^ivldualne in ne ve^ pavšalne Pod ^ društvu. Pogoje za dosega štipen-Hp,0 Vsak zvedel ob inskripcijl na univer-ow,r°^nje *e bodo vlagale na dekanatih v Jasno je, da menze v tem smislu
oletos ne more bit1,ker si ne
nfthaviti zalog. Odbor PDJA je ukrenil 5j0(J ar ie mogel, da bi pridobil čimveč {jljj 0sti za dijaštvo, a žal doslej brez ve-illug speh°v, In ni verjetno, da bi kaj odlo-a dosegel, predno ne pride celokupna mIadina v Ljubljano. Iz navede-9« ^ razvidno, da položaj za akademike 9ojjv ta3co ugoden kot doslej, a kljub temu 9« 0.arri0 vse tovariše, da zaradi tega nihče 91 _ visokošolskega študija v LJublja-^ Odbor PDJA.
“v višjega šolskega sveta v Iz Planine pri Rakeku nam poro-čudne stvari o tamkajšnjih raz-*» -da se vprašujemo, kako Je kaj take-
hjo ra° mogoče. Na šoli v Planini pouču-
®7o{| .ZVetJ kateheta samo tri ženske učne
9osr’ ^ vsakega učitelja. Solo so začeli
W atl 5ele sedaj, ko se je začel pouk,
Hlea te med p°čltnicaml ni bilo časa.
se sedaj pouk ne vrši. Občinsko
v 0K,le s sv°iIm poslovanjem pov2ro-
I^rUl DQ4m!..take razmere, da so sklenili
5olo° SVOl*e otroke raje v italijan-
Phife Da ^rčarevc, kjer je dal tamkajšnji
*loVet>sknr^Sti°T na razP°Iago, kakor pa v
? ,e Privi «° V Planino- Za italijansko šolo
t>°2a7iamaS^0	na<3 ^ slovenskih otrok.
Kakn °d20V0rne činitelje na ta dej-
a Milani1 :u5mo' so bile vse Prošnje za
h “Pravi6 . razmer- tako na Pokrajin-
^ “spešn	tudi	na vi5iI Solski svet
^ ne- Kam vodi tako uradovanje?
*f°daj v°}nčnl mrk. Danes 21. septembra n delonl i0 tlastopi med Avstralijo in jui. Soj CeVl°na popoln solnčni mrk. Po-r mrkI se opazujejo že od leta ^	ponavljalo aa 6585 dni
Današnji solnčni mrk bo po številu dvaindvajseti.
— Zakon o osnovanju in organizaciji državnega zavoda za pospeševanje industri-3 in obrti v Beogradu In po oblasteh je objavljen v »Službenih Novinah« štev. 214.
— Nov jugoslovenski konzulat. Kralj je odredil, da se osnuje v Helsingfors-u konzulat naše kraljevine.
— Francoskih manevrov se udeleži na povabilo francoske vlade 8 naših častnikov.
— Povodnji v Dalmaciji. Nevarnost gladu, ki Je že preje grozila Dalmaciji, se je še poostrila vsled velikih povodnji, ki jih ie povzročilo neprestano deževje. Povodenj je napravila veliko škodo; zlasti hudo so prizadeti kraji v okolici Vrgovca, kjer znaša škoda preko 10 milijonov kron. Občutno pa so prizadete tudi vasi Dusina, Pasičina, Plina in Struži. Vladi so bile takoj odposlane prošnje za odpomoč.
— Veleizdajniški proces. V petek se je pričela glavna razprava proti dr. Juraju Vargi in 17 tovarišem radi veleizdaje. Obtoženi so, da so koncem 1. 1919 in 2ačetkom L 1920 ustanovili tajno družbo z namenom, povzročiti v naši državi preobrat in priključitev Vojvodine k Madžarski. Zarotnike so materielno podpirala madžarska oblastva; izdajali so tudi šefu madžarskega generalnega Štaba poročila o gibanju naših čet. Mora lično je podpiral Vargo dr. Janoš Velgy, sedanji urednik subotfškega lista »Bacskni napi o*. Izid procesa pričakujejo z veliko napetostjo.
— Prepovedan film. Na prošnjo nemškega poslaništva v Beogradu je tamkajšnja policija prepovedala predvajanje filma »Štiri leta v Nemčiji*, ker ima isti namen, razpaljevati sovraštvo proti Nemčiji.
— Proračun zveze narodov v l. 1922• »Temps« javlja, da znaša proračun zveze narodov za letošnje leto 20,873.728 zlatih frankov, kateri znesek se sorazmerno razdeli med države, ki so včlanjene v zvezi narodov in sicer plačajo med drugimi: Avstrija in Albanija po 22.159 zlatih frankov, Luksembug 44.318, Litva in Esthland po 66.578, Bolgarija 155.144, Finska in Grčija po 221.592, Danska, Norveška po 265.910, Belgija, Poljska, Švica po 332.390, Holandska in Švedska po 443.184, Jugoslavija 576.139 (ravno toliko, kakor Avstrija), Ru-munija 731.253, Češkoslovaška 775.571, Španija 886.367, Italija 1,351-710, Francija
1,728.416 in Anglija 2,105.122 zlatih frankov.
— Za eno obleko — 2 in pol milijona kron, seveda ne jugoslovanskih, ampak nein-ško-avstrijskih, je treba plačati na Dunaju. Srečni Dunajčanje!
— Tragedija v zakonu. Zakonska Bic v Novem Sadu se nista razume’a in vsled tega sta vložila prošnjo za ločitev zakona. Toda žena je začela pojenjavati in Je nagovarjala moža, naj prošnjo umakne. Mož pa je bil trdovraten in ni hotel o tem nič slišati. To je ženo tako razljutilo, da je vrgla možu v obraz steklenico vitrijola, vsled česar je mož oslepel na obe očesi. 2eno so aretirali, toda v zaporu se je obesila na kljuko od vrat.
— Avstrija pred novimi stavkami V ponedeljek Je bil objavljen * Avstriji novi
Indeks za september, ki izkazuje, da le draginja narasla zopet za 91 odstotkov. Banke in industrijska podjetja pa so izjavila, da niso v stanu zvišati plače sorazmerno z novimi indeksnimi številkami, vsled česar Je pričakovat!, da bodo v kratkem v Nemški Avstriji ponovno izbruhnile stavke.
— Ukraden nakit. V času, ko se je tajnik Saveza Industrijalcev v Beogradu g. Cvetko Gregorič mudil na dopustu, mu je
neznan tat ukradel iz stanovanja v Zorini ulici nakit vreden 50.000 dinarjev.
— Miliardno poneverba na Dunaju. Dunajska policija je aretirala generalnega ravnatelja dunajskih opekarn, Leopolda Zacha-rias-a, ker je osumljen, da je z različnimi napačnimi vknjižbami, uničenjem poslovnih knjig in korspondence in z različnimi drugimi manipulacijami ogoljufal podjetja za vsote, ki presegajo milijarde. Policija ima pri preiskavi izvanredno težko stališče, ker je Zorharias vodil sam knjigovodstvo, korespondenco in ravnateljstvo, tako da je bil brez kontrole.
— Prijet nepoštenjakovič,. Orožništvo je aretiralo Antona Hočevarja iz Postojne, ker je ogoljufal trgovca Kocijančiča v Hrenovi-cah s tem, da je prodal od njega mu zaupano blago in pobegnil z denarjem.
— Cerkvena tatvina. Iz župne cerkve v Zg. Gorjah je neznan tat ukradel 6 oltarnih prtov.
— Detravdant pod ključem. Policija v Beogradu je vtaknila pod ključ poštnega uslužbenca Milodraga Markoviča, ki si je prilastil 202.000 dinarjev službenega denarja ter ga 2apravil.
—	Trdovraten samomorilec. V Osijeku se je obesil v svoji hiši kmetovalec Josip Storad. Vzrok samomora ni znan, splošno pa domnevajo, da je kriv alkohol. Storad se je že preje hotel dvakrat končati, vendar se mu je njegova namera šele tretjič posrečila.
— Tudi mrliči niso varni pred tatovi,
V	Šmarju pri Grosupljem so neznani tatovi ukradli na tamošnjem pokopališču dva Železna nagrobna spomenika. Torej tudi mrliči nimajo več miru pred tatovi.
— Okoli sveta. Jahta »Fidra*, ki le odjadrala iz Švedske 25. septembra 1920 na potovanje okoli sveta, se je vrnila v ponedeljek, 18. septembra 1922 na Švedsko.
— Umrla je v Kamniku posestnica gospa Marija Fischer. Pogreb bo danes popoldne ob 3. uri. Naj v miru počiva.
UmbSiama.
= Shod stavbinskih delavcev NSZ. V nedeljo dopoldne se je vršil v dvorani Mestnega doma javen shod stavbinskih delavcev. Shodu ,ki je bil primeroma dobro obiskan, je predsedoval tov. Gorenc. Na shodu je poročal o položaju stavbinskih delavcev tov. Rudolf Juvan, ki je za svoja stvarna strokovna izvajanja žel burno odobravanjei Na shod je prišla tudi peščica »sodrugov« z namenom, da shod razbije, kar se jim seve ni posrečilo; pač pa jim je bila sreča mila, da so se enkrat zopet lahko javno osmešili. Osmešil se je njihov govornik »sodrug« Vrhovec, ki je zatajil svoj narod in hvalisal svojo jubljeno »intemacijonalo«, drugič so se osmešili pa vsi skupaj, ko so zatajili vse svoje voditelje od prvega Kristana, do Ber* nota in Svetka. Shod se je mirno končal in dosegel svoj uspeh. »SodrugU, ki so prišli na shod za namenom, da pridobijo nazaj vse one »sodruge«, ki so Jim ušB, so izgubili še ono peščico, ki so jo imeli.
= Krajevna organizacija NSS za Šentjakobski okraj vab! vse svoje Člane in somišljenike šentjakobskega okraja na tov. sestanek, ki se vrši v soboto, 23. t m. ob 8. uri zvečer, v gostilni »Lozar«, Sv. Jakoba trg. Somišljeniki! Pridite vsli
=*» Zahvala. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani Izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se ie 33. glavna skupščina tako lepo izvršila. Posebno pa 9e zahvaljuje zastopnikom pokrajinske vlade in sicer: podnamestniku g. dr. Baltiču, načelniku oddelka za prosveto g. dvornemu svetniku dr. Fr. Skabernetu, načelniku oddelka za socijalno skrbstvo g. A. Ribnikarju, vladnemu komisarju mestne občine gospodu dvornemu svetniku dr. Bogumllu Senekoviču. Posebno iskrena hvala bodi generalnemu konzulu čehoslovaške republike g. dr. O. Benešu za lepe pozdravne in spodbudne besede, kakor tudi ministru n. razp. in poslancu g. dr. V. Kukovcu za bodrilni govor. Prav posebna zahvala tudi moški In Ženski podružnici v šiški, ki sta priredili ob tej priliki cvetlični dan družbi v korist. Iskrena hvala vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev. Končno se prav toplo zahvaljujemo vsem darovalcem in darovalkam denarnih prispevkov pri veliki skupščini. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani
— Vkljub protidraginjskim shodom cene vsem živilom mav pridno rastejo. Včeraj je stalo na trgu eno Jajce 7 kron in ko se je gospodinja pritoževala nad tako pretirano ceno, ji je rekla kmetica: »Ce nočete, pa pustite! Sicer pa itak ne bo dolgo, ko boste plačali za eno jajce 10 kron.
— Nakup ozimnega žita. V zmislu odloka ministrstva poljeprivrede i voda z
6. septembra 1922 štev. 24.852 *e nakupi večja množina (semena) ozimnega žita. Pravico do nakupa tega semena, la se bo
oddajalo po nabavni ceni, irnajo samo oni posestniki, ki so trpeli škodo vsled elementarnih nezgod v tekočem lete. Vsled tega se tl posestniki (v mestnem okrožju) poživljajo, da se v teku S dni priglase pri podpisanem mestnem magistratu (gospodarskem uradu) in naznanijo koliko in kakšnega semena bodo potrebovali za bližajočo se setev.
= Kako pa to? V trgovini Janc na Marijinem trgu se prodaja mast kg 192 kron, v »Vnovčevalnid za živino in mast« po 160 kron kg In v trgovini Trdina na Starem trgu 124 kron kg. — Kako Je mogoč tak razloček pri enem in istem blagu, nam je ne-umevno.
= Ukradena kobila. V torek dne 19. t. m. zjutraj je izginila zasebnici Ivani Avbe-ljevi iz Peč izpred hiše štev. 70 v Novem Vodmatu kobila rudeče barve, ki ima v sklepu zadnje noge brazgotino po zaceljeni rani. Kobila, ki je vredna 20.000 kron, je bila odeta s sivo konjsko odejo.
= Policijske vesti,. Dne 16. L m. je bilo Jožefu Pavšiču v Hradeckega vasi št. 12 iz zaklenjene šupe ukradena kompletna moška že obnošena črna obleka, vredna 4000 kron, dalje en obnošen siv 300 kron vreden klobuk, 2 britvi in en usnjati čevjarski predpasnik, v skupni vrednosti 5200 kron. — V Zeleni jami je bilo Elenori Oblakovi iz hodnika I. nadstropja ukraden 1 dežnik in en par visokih ženskih čevljev na zadrgo. — Roger Baslnu ravnatelju pri deleg. min. financ na Dvornem trgu Štev. 3 iz poslopja fin. delegacij ukradena na pis. mizi ležeča doza bele kovine vredna 200 kron in en mehki klobuk svitlo rujave barve, vreden 500 kron. Tatvine je sumljiv neki moški visoke postave, ki je v kritičnem času hodil po hodniku.
Maribor.
Danes je poselil mariborsko pokrajinsko razstavo načelnik v ministrstvu trgovine in industrije g. dr. Žužek v spremstvu okrajnega glavarja g. Wrfscherja in predsednika razstave g. Novaka. Gospod načelnik se je o razstavi Jako laskavo Izrazil, posebno ker so izloženi čisto domači proizvodL Prodanega blaga je nad 60 milijonov kron, naročil pa so obrtniki dobili toliko, da ne bodo mogli z normalnim delom izvršiti vseh naročil v enem letu. Obisk je kljub slabemu vremenu vedno povoljen. Tudi vinska trgovina dobro uspeva. Boljših vrst za poskuš-njo ni več dobiti na prodaj pa je seveda še vedno dovolj vina.
Ravnatelj A^. Sedlaček t. 18. septembra je umrl bivši ravnatelj 4. deške ljudske šole, g. Alojzij Sedlaček, zadet od kapi. Bil je splošno spoštovana oseba kot učitelj in pisatelj. Naj v miru počival
Mariborska porota. — Druga smrtna obsodba. Lansko jesen je bil 9. septembra umorjen v gozdu pri Kostanjevici v Prekmurju posestnikov sin Aleksander Novak. Radi tega umora se Je moral že pri spomladanskem porotnem zasedanju zagovarjati 26 letni Kalman Sandor, tudi posestnika sin, ki so ga videli usodnega dne krvavega prihajati iz gozda. Obdolženec se je zagovarjal s silobranom, toda v svojem zagovoru sl je mnogokrat sam sebi nasprotoval. Obsojen Je bil na smrt na vešalih, vsled česar je vložil ničnostno pritožbo na stol sedmorice v Zagrebu, ki je sodlro razveljavil, ker porotnikom ni bilo stavljeno vprašanje glede silobrana. Pri sedanjem porotnem zasedanju so porotniki znova potrdili vprašanje glede umora, vsled česar je bil obdolženec obsojen na smrt na vešalih. Kljub temu, da je obdolženec dejanje tajil do konca in se izgovarjal s silobranom, je na vprašanje svojega zagovornika, ali naj vloži ničnostno pritožbo, zamahnil z roko in dejal: »Kar pustite naj me obesijo, četudi po krivici.«
Drobiža primanjkuje povsodt Pravijo, da tudi sedanji drobiž pokupujejo tuje države, da bodo napravile iz njega svoj drobiž, kakor je napravila Italija iz avstrijskega nikelnastega drobiža svoje 20 centesime.
—	Tudi naše srebrne krone gredo oz. so že Šle v Italijo in Avstrijo, ker ni pri nas zakona, ki bi dovolil, da bi plačevali krene po efektivni vrednosti, temveč po fiktivni ideji ljudi.
Celje.
Ljudsko vseučilišče v Celju je v ponde-ljek 18. septembra pričelo s predavanji. V začetku je predsednik Ljudskega vseučilišča g. Emi Lilek otvoril drugi letnik. Pričelo se je s predavanji nekoliko preje, nego je bilo nameravano. Prvo predavanje je Imel medi-cinec g. Fedor Mikič o temi »Žalostna statistika pijančevanja v Jugoslaviji in reforma alkoholnega gospodarstva«. Gosp. predavatelj je najprvo obrazložil vpliv alkohola na človeški organizem, ter svoja izvajanja pojasnil s skicami na tablo. Nato je prešel na statistiko in s številkami dokazoval koliko alkohola so popije v Sloveniji ter Jugoslaviji sploh, koliko izgubi narodno gospodarstvo pri delavstvu, ki ie vsled uživanja alkoholnih pijač manj sposobno za proizvajanje, ali pa ob takih dnevih sploh izostaja od dela. Predavatelj je nato podaja! nasVete, kako bi se dal alkohol v gospodarstvu Izrabiti tako, da bi bil ljudstvu ne v zgubo temveč v korist. Poslušalci, katerih se je zbralo takoj k prvemu predavanju lepo število, so zanimivim izvajanjem sledili z zanimanjem. Gospod predavatelj bo svoje predavanje končal prihodnji pondeljek ob navadni uri.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 15. septembra 1922 se je pripeljalo 291 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mla-
di prašiči 5 do 6 tednov 450 — 500; t do * tednov 900 do 1000; 3 do 4 mesece l500 do 1600; 4 do 6 mesecfcv 1800 do JL900; 8 do 10 mesecev 2600 do 3500; 1 leto 4000 do 4500; 1 In pol leta 5000 do 5200 krem za komad. Koze komad 300 kron.
 ip—11 J-.'— —	Ir"—1*—
Sokolstvo.
U ar dne ure Ljubi j. Sokola. Od ponedeljka 11. t m. dalje posluje statistični odsek Ljubljanskega Sokola vsak delavnik od 18. do 19. ure. Kakor Je bilo že ponovno objavljeno, se bodo vsi oni člani društva, k! še niso plačali članarine 2a prvo polletja 1922 smatrali za izstopivše in jih bo stptisti. čnl odsek črtal iz seznama članstva. Dne L oktobra t 1. bo društveni sluga pričel pobirati članarino za drugo polletje. Pri članih, ki so medtem menjali svoje stanovanje, seveda ne bo mogel članarine pobrati, zato se vsi prizadeti: bratje in sestre nujno prosijo, da naznanijo društvu čimpreje ustmeno ali pismeno svoje novo bivališče. Zdravo!
Dražba tramov vrši se v četrtek dne 21. septembra ob 4. uri popoldne na telovadišču pod Tivolijem- Zbirališče pred »Kino Tivoli«.
Šport in turistlka-
SK Primorje—SK Hermes. V nedeljo dne 24. L m. ob 16. url se vrši na igrišča SK Primorje za artiljerijsko vojašnico prvenstvena tekma med navedenima kluboma. SK Hermes je mlad prvorazreden klub, katerega moštvo igra z veliko ambicijo In elanom; posebno napadalna vrsta ima nekaj prav dobrih igralcev. Ker bode nastopil še bolj ojačen kot pri zadnji tekmi proti OlrOl in ker se gre za obstoj v prvem razred«, sa» to se obeta zanimiv ojster boj. Sodil bodil g. Ochs iz Celja. Ob ugodnem vremena igra predtekmo Prim. rez. % SK. Slovanom (ft pol 15. uri
■ -r  ..................  i	'■-
Gledališče In glasba.
Inštrumentalnf pouk na konservatorij« Glasbene Matice v LjnbllanL
Splošno pomanjkanje Izurjenih In popolno izvežbanlh godbenikov Instrumentalistov ne le pri Slovencih, ampak v Jugo* slavij sploh. Je splošno znano. Da se vzgop naraščaj tudi v tem oziru, je sklenil odbor Glasbene Matice v Ljubljani tudi v tekočem šolskem letu obdržati pouk inštrumentov in sicer čela, kontrabasa, flavte, oboe, klarineta, roga, trobente in pozavne, katere inštrumente poučujejo sami absolviranl konservatoristi ,ki so obenem tudi praktični godbeniki.
Ravnateljstvo konservatorija vabi mladeniče, da se posvetijo temu pouku kot živ-ljenskemu poklicu, ki jim bo po kratki doM nudil stalen In dober kruh.
Zato poživlja ravnateljstvo konservatorija vse one gojence, ki nameravalo V ravnokar začetem šolskem letu obiskovali instrumentalni pouk v zgoraj navedenih inštrumentih ,da se vpišejo vsaj do 28. t ttu v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulic« št. 8, kajti dne 1. oktobra se začne c rad« nim poukom. Po zvršetkn študij dobijo gojenci ab9olutorij konservatorija, ki Jih Vsposoblja, da so lahko člani ne le vdlkik orkestrov doma, ampak po celem svet«. Ukovina za vsak inštrument 2naša 240 K mesečno.
Na ta razpis prav posebno le opozarjamo dirigente raznih godal v Sloveniji, d* priporoče svojim Izvršujočim članom na) se poslužljo dobrote sistematičnega pouk«. Zunanjim učencem olajšuje prihod k ppuk« dijaška Železniška karta, katero dobi IkMoo vsak reden gojenec konservatorij«.
Če hočemo v orkestralni glasbi napredovati je osamosvojitev tudi na tem polhi neobhodno potrebna.
Učence-inštrumentaliste se bo v obztr« vrednih primerih deloma ali pppplnom« oproščalo ukovine in se jim bo šlo pri nabavi inštrumentov v vsakem oziru na roka.
Tudi učenci višjih razredov srednjih, obrtnih in trgovskih šol kakor tudi slušatelji univerze naj bi se posvečali Instrumentalnemu študiju, da bodo pozneje kot god* benlki-amaterji mogli sodelovati pri orkestrih, sipfoničnih prireditvah, fanfarah Itd.
Društvene vesti.
Dramatični odsek »Bratstva«. Iščejo se talentirani gospodje in gospodične, ki bi Ime-lt veselje se posvetiti dramatični umetnosti. Pismene prijave na: Mario Bertok — Židovska ulica 5. I. nadstr.
»Bratstvo*. Prvi mesečni sestanek se vrši v soboto, dne 23. t m. ob 8. zvečer v saiohu rstavracije »pri Lozarju«, Na dnevnem redu je poročilo o društvenem delovanju in poročilo o solnograškem kongresu.. Vsi člani so dolžni se sestanka brezpogojno udeležiti.
PERILO
za dame, gospode in deco, opre-ma.nov°ro}enčke,
po najnizjih cenah pri:
9- SinMc naši. R. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19.
Stran 4.
E. GABORIAU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
»Aha,« je rekel gospod Domini, »ako se ne motim, zvemo zdajle nekaj zanimivih podrobnosti o Guespinu.*
*Mari se nadejate kake nove priče?« je vprašal oče Planlat.
»Ne, pač pa pričakujem uradnika naše corbeiiske policije, kateremu sem poveril važno nalogo.*
>Tičočo se Guespina?«
.»Baš njega. Neka tukajšnja delavka, za katero je hodil Ouespin, mi je prinesla davi zarana njegovo fotografijo; pravi, da mu je zelo podobna. To sliko sem izročil svojemu agentu hkrati z naslovom železninske trgovine »Pri Vulkanovi kovačnici«, ki so ga včeraj našli v osumljenčevem žepu. Naročil sem mu, naj poizve, ali so morda videli Guespina v tej prodajalni in če je nemara predsnočnjim kupil kako stvar.«
Ce je na svetu ljubosumen lovec, ki noče, da bi drugi gonili v njegovem, je to gotovo gospod Lecoq. Ukrep preiskovalnega sodnika ga je spravil mahoma v tako slabo voljo, da se je zmrdnil na moč grdo.
Ta občutljivost je silno zabavala gospoda Dominija.
»Ej, gospod detektiv,« je dejal, »saj vendar ne morete biti povsod hkrati. O vaši spretnosti imam najboljše mnenje, toda mudilo se mi je in nisem vas imel pri rokah.*
»Napačen korak se dostikrat ne da več popraviti.«
»Pomirite se, mož, katerega sem poslal, je zelo bistroumen.«
Tisti trenutek so se odprla vrata in vstopil je odposlanec, ki ga je napovedal preiskovalni sodnik.
Bil je korenjak pri štiridesetih letih; njegova bistroumnost se je zdela že na prvi mah bolj ^debelega kalibra«. Sršate brke je nosil krtačasto pristrižene, goste obrvi so se družile nad svetlimi očmi in kljukastim nosom v mogočen šop kocin. Že sam pogled na to prikazen je moral zbuditi nezaupanje v merilo, po katerem je gospod Domini izbiral svoje ljudi.
»Dobre novice!« je izpregovoril z raskavim in zapitim glasom. »Moja pot v Pariz ni bila zaman. Kanalji Guespinu smo tik za petami.«
Gospod Domini ga je prekinil z dobrohotnim, malone prijateljskim migom roke.
»Nu„ Gouiard,* je dejal, »izkušajva se pomeniti o vsem lepo po vrsti. Ste li bili pri »Yuikanovi kovačnici«,, kakor sem vam naročil?«	i
»Takoj po prihoda vlaka, gospod sodnik.«
»Vrlo. In so tam videli osumljenca?«
> »Da, gospod sodnik, v sredo, dne 8. julija zvečei.«
»Obkorej?«
»Malo pred deseto uro, tik preden so zaprti prodajalno; oparili in ogledali so ga tem laglje, ker ni bilo več drugih ljudi.«
Mirovni sodnik je trenil z ustnicami, kakor bi hotel ugovarjati; ko pa je videl, da si tišči gospod Lecoq prst na usta, je molčal.
»In kdo |e spoznal fotografijo?« je povzel gospod Domini.
*Trije pomočniki, gospod sodnik. Omeniti moram, da je Guespinovo vedenje takoj zbudilo njihovo pozornost. Bil je baje tako čuden, da so mislili, da imajo opravka s pijancem. Zlasti ga pomnijo po tem, ker je toliko govoril; postavljal se je in ustil; še svojo protekcijo jim je obljubil, češ, da jim priskrbi veliko dobavo vrtnarskega orodja za neko tvrdko, pri kateri uživa popolno zaupanje —• seveda le, ako mu zajamčijo provizijo.«
»Kako se zove ta tvrdka?« je vprašal gospod Domini. je povedal ime?«
»Da, gospod sodnik. ,Pri vljudnem vrtnarju’.«
Gospod Domini je pogledal v že dokaj narasli akt, ki ga je imel pred seboj. In res: »Pri vljudnem vrtnarju« se je zvala tvrdka, ki je poslala Guespina v službo grofa Trčmorelskega.
Preiskovalni sodnik je opozoril poslušalce na to dejstvo in dodal:
»Vsekako je zdaj dognano, da je bil Guespin v sredo zvečer pri .Vulkanovi kovačnici’.«
Štev. 217-
»Tem bolje zanj,« je nehote zamrmral_ gospod Lecoct, Sodnik je slišal opazko, a ni je zavrnil, dasi ga je nadila; nadaljeval je izpraševanje svojega moža. nVt,dA »Nu,« je povzel »potemtakem so vam gotovo tudi poveu kaj je kupil osumljenec?«	.
»Da, gospod preiskovalni sodnik; pomočniki se docro minjajo vsega. Kupil je predvsem kladivo, d. eto in pil?-* ? »Saj sem vedel!« je vzkliknil gospod Domini. »Kaj se. .»Razen teh stvari — —«	.	j*
V	očividni želji, da bi pretresel domišljijo svojin v®' . šalcev, je mož s sršečimi obrvmi divje zavil oči in zagrms zloveščim glasom:
»Razen teh stvari je kupil tudi bodalo.«	_	.
Preiskovalni sodnik ni vedel od zadovoljstva kod ne K#*0' tepel je gospoda Lecoqa na njegovem lastnem poprišču.
,?Nu?« je vprašal detektiva s porogljivim zmagoslavij »kaj mislite zdaj o svojem varovancu? Kaj porečete o vne poštenjaku, ki se na večer zločina odpove svatovski zaba'« gre kupit kladivo, dleto, pilo in bodalo — z eno besedo, w polno opremo za vlom in umor?«
Doktor Gendron se je zdel nekoliko presenečen po razodetju, dočim je igral na ustnicah očeta Plantata saff droban usmev.	-
Gospod Lecoq je kazal prezabavni obraz človeka, born^ diranega z ugovori, ki ve, da jih more podreti z eno sajn besedo, in potrpežljivo čakajočega, kdaj-nehajo zapravil* zlati čas, ki bi ga on vse koristneje porabil!
»Zdi se mi, gospod preiskovalni sodnik,« je odgovoril K® moči ponižno, »da niso rabili valfeuilluski morilci ne kladiv ne dleta ne pile in vobče niso prinesli orodja od zunaj, ker opravili ves svoj posel s sekiro «	jj
»Ali hočete reči, da niso imeli nit? bodala?« je vpra*» gospod Domini; njegov posmeh je postajal tem izzivalne)*1 čim trdneje je bil prepričan, da je na pravi poti.	J
(Dalje pri
| MALI I OGLASI
■Jt==
m
varna Štora, Zapuže.
PRODAJA:
VAMiZNIH JABOLK v«£ vagonov. Naslov trgovina Franc Švare, Pesnica pri Mariboru.	512
SLUŽBE IŠČE absolventinja trgovskega tečaja ter z enoletno prakso v špecerijski trgovini kot začetnica v saki pisarni event. trgovini. Cenj. ponudbe pod št. 514 na upravo lista.	514
PES DOBERMAN, sin Luta, 2 leti star, izboren rodovnih po ii?.odni ceni. Mestna pli-parua.	515
KUP8 s
KOLO, močna sestave. Ponudbe pod šifro »Močno kolo« na anončno in reklamno družbo Aloma Compan.v, Ljubljana,, Kongresni trg 3.
522
Zg. šiška — 519
VINAGRADNIK za 6 johov velik vinograd pri Celju se sprejme s 1. novembrom t.
Ponudbe na »Prvo jugoslovansko lesno industrijo. Zavodna pri Celju. 513
2EL1M SLUŽBO v kaki trgovini ali kot praktikant pri kakem drugem podjetju. Dovršil sem z uspehom I. razred 1J. realke ter bil 5 let v trgovini mešanega- blaga. Zmožen sem nekoliko nemškega in srbohrvaškega jetika. Grem tudi na deželo. Naslov na upravo lista. 477
\M
Enkratna objava Tl* din, **WI
PiSporočalo se sledeče tvrdke:
službe s
IŠČEM SLUŽBE kot paznik ali sluga pri kakem podjetju. Naslov v upravi lista. 524
RAZNO:
Naj cenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
MOJ ZVERINJAK
krnica s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20" —
HOJI LJUBČKI
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32*—
HLADI SLIKAR
10 tiskanih predlog' za po barvanje z akvarel-barvami ali pastel-barvniki K 12‘—
ČRNI PETER
staroznana, vesela družabna igfra za zimske večere. 1 igra K 12*—
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana. Sodna ul. 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana. Dunajska c.
VELETRGOVINA V7M-Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana. Gosposka ulica.
UČENEC se sprejme v trgovino z mešanim blagom; prednost Imajo le tisti, ki so dovršili šolo z d 'brim usoe-hom in So fizično močno razviti. T rgovina Gustav Sevšek, Dobova.	523
UČENEC v starosti 16—18 let se preime takoj pri Antonu Marčič, usnjar. Slov Bistrica- Za hrano in obleko preskrbljeno.	521
FOTOGRAFSKI ATE LIJE:
Klinc Franc, Ljubljana, WoIfova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik.
KNJIGARNA:
Zvezna knjigama, Ljubljana, Marijin trg 8.
Vse se dobi v
• i	• •
MLAJŠI TRGOVEC na deželi išče marljivo gospodinjo v starosti do 40 let, četudi z otrokom, začasno v svrho skupnega gospodarstva. Zeli se čedno pohištvo in neka)
sfei« tjutJlIanl, Marijin trg B.
518
lili
IŠČEM POSTREŽNICO, ki razume nemško od 547. do 8. Bre zvečer. Hrana v hiši, “plača 500 K. Franc P:rc, Sodna ul. 4/TII.	520
DRUŽABNIK za trgovino z\ mešanim blagom v leoi fari ij na Gorenjskem tik cerkve sej išče. Potreben kapital kron |f^ A	C	VlLjC
100.000. Krasno stanovanje Sr	Ria	I
na razpolago. Ponudbe pod;
»Brez konkurence«, na upravo lista.	517
deščice
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
DELAVKE ZA VEZENJE se sprejmejo v trajno delo. Iz-Vežbane imajo prednost. To-
Razrto perilo
za dame, gospode fn _ R . . .. ...	-... -----	  --	-
deco priporoča tvrdka Anton Boka!, Ljubljana $PECIJALNA krojaČNICA ZA
MANUFAKTURE:
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25II.
SLAŠČIČARNA: Kalaš, Ljubljana, Zidovska ul. trg 7.	_______
KAVARNE:
»Central«, Ljubljana, poleg jubilej ne%a mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert.
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SREBRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20.
Pozori
V sredini mesia THaribor se takoj odda pritlični del hiše, v kateri se nahajajo lokali, primerni za vsako trgovino, pisarno ali kak denarni zavod. Ponudbe pod ..pritličje hiše** podružnici »Jugoslavije", THaribor.
P@g©r I	Pozor*
KAMNOLOM IN OPEK. ST^^r’ Kleemanns ver. Fabriken. Ober-tiirkhem und Faurndau.
TRGOVINA BOMBAŽA: SUKANCA ITD..
Karl Prelog, Ljubljana. Stari trg 12.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
/. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg.
PAPIRNA TRGOVINA:
I. Gajšek. Ljubljana. Sv. Petra c.
STAVDF.NO PODJETJE:
Dr. ing. M. Kasal, LjubUana.
Ivan Vižintin. Liubliana. Vodmatski
A.&E. Skaberne
Liubliana. Mestni trd it. 10.
Slomškova olica Jtev.
Telefon 527.
19.
DAME IN GOSPODE S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6'i.
IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK F. Vodišek. Liubliana VII.. 156.
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alo',z Hrovat iv ing. Albin Černe, avtorizirana ci vilna inženerja v Ljubljani. Krekov trg št. 10, I. nad str.
Produktivna zadruga pleskarjev sobo- in črkoslikarjev, res. z. z o. z., Ljubljana, Gosposka ul 4.
IZDELOVALNICA ŽIČNIH VLOG (MODROCEV) ZA POSTELJE TER ŽIČNIH PLETENIN:
Šinten Šablatnik, Jesenice - Fužine tfmnnčfi rrvovrstnn nodietie.
TRGOVINA VINA DALMATIN-SKF.G MN Z OTOKA KRK A. Karabaič. Udmatska ul. 78, Moste.
lili ii kavarnici M ife Mi! in viini
večje restavracije, obenem kavarne kopališču Slovenije, išče v najem kavarno prevzame pa tudi boljšo restavra' ozir. gostilno za najkrajšo dobo treh let * vzamem lahko k omenjeni obrti spadajočo za ^ živil, dam eventuelno kavcijo za obrtniški ^ ventar ter sem pripravljen pri večletni P°?°,y renovlrati obrtniške lokale. Pismene pon11 pod št. „1888“ na upravo lista.
M0
£<*
PARNA PEKARNA.
Jakob Kaučič. Liubljana. Gradišče.
r
i
: Najstarejža špediicijska tvrdka v Slovenili
R. RANZINGER
p LtubSjfana	Regijska	pisarna	Jesenice
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo-avi: Ranzinser.	Interurban tetefon 60
kr;
na račun sprejmem v malo gostilno (vinotoč) v Ljubljani. Tlaslov v upravi tega lista.
¥ečji mlin išče
samostojnega
mlinarja
za tako}. Ponudbe pod „mlinar“ na An. zavod Drage Beaeljak, Liubliana. Sodna ulica Stev. 5.
Proda se
posestvo
v bližini kolodvora in Dol. Toplic, 70 oralov v izmeri travnike, njive,
Sjzdovi zaraščeni. Cena in 450.000'—. Poizve v notarski pisarni,
NOVOMESTO.
tanit
asbestni škriBJ.
Tovarna Karlovac
Najboljša streha, najbolj trpežna, najcenejša. Pojasnila daje:
F. Hočevar, Žirovnica
(Gorenjsko).
a
Električni stroji
proizvod AEG, električni števci proizvod A žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebs ^ v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehn. tvf
Karol Florijančič, Celj{)
Proračuni brezplačno!
■iniiiiš
uHiapfl
innnmimmnmH
jugoslovanskih
narodnih pesmi
Emil Adamič:
1. del (moški zbori) je ravnokar izšlo. Cena partituri 10 Din,
Naroča se pri
ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8.
Pevska društva segajte pridno po njih!
eo
1 Vil
sprejme takoj pod jako ugodnimi pogoji
potnika.
Ozira se samo na prvovrstno moč, vpeljano v tej stroki. Ponudbe na upravo lista pod ^potnik".
L Mihuš, Ljubljano
Mestni trg IS
lideiovafeH
STEYR AUTO
mali 4 cilindrski 23 HP veliki 6	„	40
99
ti
Michelin „Cable
a uto pneumaiika v vseh velikostih došSa In le v zalogi pri zastopstvu
3UGO-AUTO Ata*
LlUllJJtNA, POLJANSKA C *
insspofi v Jugoslaviji" imajo velik
DiiiiniiinNiinnm'innuninn!iiiii!:iui:uniniHinnnuinmniiiiiiunnuniiniiinmmniuniiiiimniini iuiuini»in,l,,l^l
govejo, prašiče, ovce itd, prevzem^ ? pogoji v komisijo* -pojasnila pri tvrdki
oi
60
Me drobno! Na debel® ZALOGA
sprehajalnih palic.
Popravna tožno In solidno.
1 SUHIH , veleMavnica, PRAG-
Cilavni in odgovorni urednik Zorko Jrakm.
Izdaja »Jusoslov. coviasko d. d.«.
Tiska »Zvezna tiskarna«