205. številka.
Ljubljana, v petek 9. septembra 1904
XXXVII. leto
iahaja vsak dan zvečer, immfii nedela in praznike, ter vejja po po iti prejeman za avstro-ogrske dežele za vee leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno ■ pošiljanjem os dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam poni placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje |dežele toliko ves, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, ca §3 trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* frankovati.  —  Rokopisi ae ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah fit. B, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifttvo pa v pritličja. H
Opravnistvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
h'
Kranjske deželne finance in učiteljske plače.
IV.
Nepokriti letni primanjkljaj v deželnem gospodarstvu znaša torej sedaj 350.000 K. Za bodočnost pa se nam kaže deželno gospodarstvo v še neugodnejši luči, ako uvažujemo dol gove, ki jih je morala dežela napraviti vsled tega, ker deželni zbor v pokritje omenjenega primanjkljaja iz zadnjih desetih let ni zvišal do-klad. Te dolgove bo seveda v gotcvl dobi plačati, dotlej pa tako cd njih obresti.
Ni nam natančno znano, koliko znašajo ti posebni dolgovi, kajti zadnji računi še niso objavljeni, ali skoro gotovo bodo znašali nad milijon kron. Kako naj tudi bo drugače, ko-ima dežela cd leta 1894. redno vsako leto primankljaje, ki se niso mogli pokriti drugače, kot s posojili. V tem oziru je storila deželno-z b o r s k a večina veliko napako, to napako namreč, da ni zvišala naklad. Zlasti kler i k a ici so vedno in vedrco moledovali, r.aj se dovolijo ti in oni prispevki, te in one podpore, a niso prav nič vprašali, kje naj dežela dobi denar, »amo kadar s? je reklo, da se morajo zvišati doklade, so ugovarjali in prosili tciiko časa, da je večina odnehala. Klerikalci so se bali svojih volilcev, večina pa je bila preveč obzirna.
Da so v zadnjem desetletju nastali znatni primanjkljaji, temu se ni Čuditi Uvaževati je samo treba, koliko je dežela v tej dob' zgradila novih stavb (bolnico, deželni dvorec, radečki most), koliko je dovolila podpor, koliko je imela stroškov vsled potresa in kako so naravnim potom naraščali stroški, ne da bi se bili na drugi strani pomnožili dohodki.
Poleg zvišanja potrebščin zaradi dolgov, najetih v svrho pokritja priman k! jaja v zadnjem desetletju ima
dežela še en strošv-k, ki ni vpcštet v zadnjič navedeni potrebščini, ki pa se pojavlja redno, leto za letom, v večji ali manjši meri. To je strošek za melijoracije, sa vodovode in za prenovljenje vinogradov. Ta strošek zategadelj ni vpoštet pri stalni potrebščini deželnega zaklada, ker ga bo kot stalnega fiksirati šele tedaj, ko se ustanovi raelijoracijski zaklad, iz katerega se bodo potem pokrivali stroški za melijoraeije, sa vodovoda in za druga deŽelnokul turna dels. Računati pa se mora s tem, da bo znašala svota, ki jo bo morala dajati dežela vsako leto v ta namen iz deželnega zaklada melijo-rasijskemu zakladu, 200000 K in da se bo tedaj zvišala stalna potrebščina deželnega zaklada od 3,300.000 K na 3,500.000 K-Tej svoti moramo prišteti še itstnih 50.000 K, ki se bodo rabile za obre-stovanje in povračilo prej omenjenih posebnih, v zadnjih desetletjih napravljenih dolgov. Skupna potrebščina bo torej znašaia 3,550.000 kron, a sa to potrebščino je pri sedanjih dohodkih in pri sedanjih do-kladah samo 2,950.000 K, torej celih 600*009 premslo.
Tako je gospodarsko stanje dežele kranjske in sedaj je vprašanje kje naj se dobi denar še za zvišanje učiteljskih plač?
Vojna na Daljnem Vztokn.
Boji pri Liaojangu.
Koliko se je že pisalo po listih, da je bila ruska armada pri Liaojangu poražena, da je več njenih oddelkov uničenih, mnogo vojev pa odrezanih od Mukdena. Čule so se že tudi trditve, da je general Kuro-patkin, ker ni moga! svoje armade obvarovati pred tako grozovito katastrofo, kakor jo je baje zadela v dolini reke Tajci, pokazal svojo popolno nezmožnost in nesposobnost kot vojskovodja in strategik.Notsed£J se je pa
izkazalo, da so vse gori navedene trditve popolnoma neresnične, oziroma da nimajo prav nikake dejanske podlage in vsi angleški, Rusiji tako sovražni listi nimajo dovolj besed, da bi mogli zadostno proslaviti Kuro-patkina kot vojskovodjo in ga imenujejo naravnost strategičnega genija prve vrste.
Izkazalo se je namreč, da se je Kuropatkinu posrečilo s spretnim manevriranjem oelo svojo armado z razmeroma malimi izgubami rešiti iz japonskega objema proti severu, kar je bilo po mnenju vseh strokovnjakov naravnost mojstrsko delo. In razni listi, ki so še pred nekaj dnevi pisali o ruskem porazu, naglašajo sedaj, da se v dolini reke Tajal pravzaprav ni bila nobena prava bitka, da torej o kakem porazu na eni alt drugi strani sploh ne more biti govora.
Brzojavka, v kateri javlja Kuro« patkin, da se je njegova armada srečno umaknila proti severu, se glasi: Naša armada je sedaj na potu proti severu in se je s tem srečno umaknila iz nevarnega položaja, v katerem se je nahajala, ker je sovražnik pritiskal nanjo tako na ozki fronti, kakor na levem krilu. Ves dan pa je trajal pri zadnjih vojib, zlasti pa na levem krilu, artiljerijski ogenj, ki pa je imel le malo pomena. Naše izgube so znašale ta dan samo okolilOO mož.
Maršal Ojama je poslal v Tokijo obširno poročilo o bojib, ki so se vršili pri Liaojangu od 24. avgusta do 4 t. m. V tem poročilu pravi: Rusi še vedno drže premogokope v Jantaju. Ker so ti premogokopi edini v Mandžuriji, so za Ruse s osirom na Železniški promet življenskega pomena. Del ruske armade se še vedno nahaja v JuogŠuizu južno od Jantaja. Kurokijeva armada je še vedno v dotiki z ruskimi voji. Naše levo krilo in center sta se ustavila na levem bregu reke Tajci.
Maršal Ojama namerava z enim
delom svoje armade zasesti višine severno od Muhanga, z drugim lelom pa prodirati proti severu.
Kuropatkin je uničil vse mostove sa sabo, tudi železniški most preko reke Tajci. O japonskih izgubah od 25. avgusta naprej se še ne morejo objaviti nobeni natančni podatki, ker se izgube še niso dognale, t o 1 i k o pa je gotovo, da so zelo težke. Da bi Japonoi uplenili več ruskih topov, o tem Ojama ne poroča ničesar. Kuropatkin je dobival do 30. avgusta neprestano nove voje na pomoč. Končno je razpolagal z več nego 12 divizijami. Njegove izgube niso znane. Kuroki je zadel zapadno od Hejingtaja na ljut odpor ruske armade. Šale po štiridnevnem obupnem in divjem boju je potisnil Ruse iz njihovih pozicij. Jasno je, da se je vsled trdovratnega odpora na tem mestu glavna ruska ar ma da 1 a h k o u m ak n i 1 a proti severu in se s tem izognila porazu.
Potrjuje se torej tudi z japor.ske strani, da se je Kuropatkinu posrečilo s celo Bvojo armado se umakniti proti severu, ne da bi imel pri ti svoji akciji posebnih izgub.
Boji pri Liaojangu v ruski luči.
Vojaški list »Ruski Invalid« naglasa, da je bitko pri Liaojangu smatrati kot strategičen neuspeh Japoncev. Kuropatkin se vzpričo neugodnih pogojev iz. ogiblje vsaki odločilni bitki; on še vedno čaka na nove vojaške voje, a ne zamudi nobene prilike, da bi n e poskusil sovražnika Čim najbolj oslabiti-Utrdbe pri Liaojangu so a priori že imele ta namen. Kuropatkin }e dobro vedel, da bi bilo neumestno — biti odločilno bitko na tem mestu; že v prvem tednu vojne je v to odločil okolico pri Mukdenu. Namen utrdb pri Liaojangu pa je bil samo — reducirati japonske sile, kar se je v
polni meri posrečilo. Glede nato je Liaojang v zadnjih petih dneh sijajno izpolnil svojo nalogo, in sicer tako v strategičnem, kakor v taktičnem oziru.
Ruske izgube v zadnjih bojih.
Angleški listi poročajo, da je dobilo vojno ministrstvo v Petrogradu obvestilo z bojišča, da je izgubila ruska armada v bojih pri Liaojangu 40.000 mož; Vvborški in Orlovski polk sta bila baje popolnoma uničena.
Da je ta vest pretirana, je nedvomno. Ako bi bili Rusi res izgubili 40.000 mož, potem bi morale japonsko izgube znašati najmanj 80 do 100000 mož.
Iz Pariza pa se poroča, da znašajo ruske izgube pri Liaojangu, kakor se je uradno razglasilo, samo 16 000 mož.
Ruska armada v Mandžuriji.
Reuterjev urad javlja iz Petro-grada: Veliko število novincev se je že poklicalo v službo. Od začetka vojne se je poslalo — ne vštevei vo jev določenih za straženje sibirska železnice, v Madžurijo 350 000 mož, ki pa še niso vsi dospeli na bojišče| Pred koncem oktobra dospo na bojišče še trije armadni kori, skupaj s 192.000 možmi. Do konea tega meseca se Kuropatkinu dopošlje še 1108 novih topov.
Za Port Artur.
V torek so Japonci ujeli dva kitajska tolmača, ki sta bila v službi pri generalu Steslju v Port Arturju, in sicer enega pri Šušijenu, drugega pa pri Palungšanu in ju kot vohuna obesili. Rusi pričakujejo tretji splošni napad na trdnjavo v sredo. Zadnji naskoki dne 2. in 3. t. m. so bili uspešno odbiti. Cena moki je v Port Arturju padla zadnje dni z 10 na 4 rublje, ker je dospel v luko velik parnik, ki je imel na krovu ogromne množine živil, zlasti pa moke.
»Daily Chroniole« poroča, da je položaj Japoncev pred Port Artarjem
LISTEK.
Slovansko bogoslužje.
(Slavensko bogoslužje u Hrvatskoj; napisao Ivan Krst. T k al C i ć.  U Zagrebu. Naklada i tieak DioniCke tiskare. Str. 124.)
Ugledni hrvatski zgodovinar, akademik Ivan Tkalčić, je začel svoj Čas v zagrebškem časniku »Katolički List« objavljati znanstveno studijo o zgodovini slovanskega bogoslužja. Dasi je Tkalčić sam duhovnik, dasi je bilo uredništvo reČenega lista v duhovniških rokah in dasi je bila Tkaičićeva studija strogo zgodovinska, so se vendar našli ljudje, ki so Tkalčića v Rimu denuncirali in iz Rima je na podlagi te denuncijacije prišel ukaz, da »Katolički List« ne 8me več priobčevati Tkalčićeve razprave o slovanskem bogoslužju.
Tkalčić pa se ni uklonil nego je zbral že izdane članke, dodal vse to, česar vsled ukaza iz Rima ni več smel priobčiti v »Katoličkom Listu« in vse to izdal v posebni knjigi.
Čitali smo Tkalčićevo knjigo z največjim zanimanjem, kajti v njej je temeljiti učenjak podal na podlagi avtentičnih virov sestavljeno verno
sliko slovanskega bogoslužja in vsa očitna in skrita prizadevanja, zadušiti to slovansko bogoslužje in oropati jugoslovanske katoličane te njihove v nacijonalnem in prosvetnem oziru velevažne pravice.
Rim Bam je povzdignil slovanski jezik na najslovesneiši n&čin na čast bogOfllužnega jezika. Se za časa slovanskih blugovestnikov sv. Cirila in sv. Metoda je papež pripoznal ravnopravnost slovanskega bogoslužja z latinskim bogoslužjem in s tem pokazal, da glagolioa in slovansko bogoslužje ni nevarno ne veri ne edinstvu cerkve.
Toda že tedaj so se začeli boji proti slovanskemu bogoslužju in čim bolj je rimska cerkev izgubljala svoj katoliški, to je univerzalni značaj ter postala laška uredba, toliko hujši je postajal ta boj, dokler se ni za naših dni spremenil v očitno ubijanje te starodavne pravice.
Živo in temeljito je Tkalčić popisal te boje v svoji knjigi, človeka obide srd, ko čita, kako so nemški škofje držali sv. Metoda kar tri leta v ječi, samo zato, ker je branil slovansko bogoslužje. Sam papsŽ Ivan VIII. se je zgražal nad tem kani-balskim početjem in je paeavskega
nadškofa zaradi njegovega hečlove škega postopanja proti sv. Metodu izobčil.
Boj pa je trajal dalje in škofje in posvetne oblasti so se pehali na vse načine, da uničijo zadnji sled glagolice. Največkrat pa so bili škofje orodje v rokah posvetnih oblastnikov, ki so z odpravo slovanskega bogoslužja hoteli oškodovati slovanske narodnosti.
Največji del svoje knjige je Tkalčić posvetil zgodovini slovanskega bogoslužja na Hrvatskem, specijalno v Dalmaciji in v zagrebški škofiji.
V Dalmaciji so italijanski škofje in duhovniki bili že od vsega začetka strupeni povratniki slovanskega bogoslužja in trudili so se na vso moč, da je odpravijo. Ali slovansko bogoslužje je imelo mogočnega, da, nepremagljivega zaščitnika: narod, katerega niso mogli premagati ne tuji škofje ne domače izdajioe v du-hovskem talarju.
Poleg naroda samega so branili slovansko bogoslužje posebno frančiškani in tem gre v prvi vrsti zasluga, da so nasprotna prizadevanja tujih škofov in domačih odpadnikov ostala brez uspeha oziroma so dosegla le malo uspehov.
Iz cele Tkalčićeve knjige se vidi, da jo Rim v tistih časih branil slovansko bogoslužje in da so je preganjali škofje in duhovniki ali iz sovražnosti do narodovega jezika ali po naročilu vlade.
Tkalčić meni, da je Rim še danes na istem stališču Res, da vodi boj proti slovanskemu bogoslužju v Dalmaciji dandanes v prvi vrsti vlada, ki je po svojih kreaturah na škofovskih stolieah iztrebila že v veliki meri glagolioo, ali tudi Rim ni tako nedolžen, kot se dela. V rimski cerkvi vladajo dandanes smrtni sovražniki slovanskega bogoslužja, jezuvitje, in s tem je dovolj rečeno.
Kar skušajo škofje danes doseči v Dalmaciji, to so že davno dosegli v zagrebški škofiji.
Med hrvatsk'mi duhovniki je dosti tacih izdajic, kakor jih imamo med slovenskimi duhovniki, in ti trde prav radi, da v zagrebški škofiji sploh ni nikdar bilo slovansko bogoslužje v navadi. Tkaičićeva knjiga kaže, kaj je istina. Tkalčić je jasno in neovržno dokazal, da je bilo v zagrebški škofiji sedemdeset župnij, v katerih je bilo v rabi slovansko bogoslužje.  Danes je
že davno izginil vsaki sled slovanskega bogoslužja; kukavice v du-hevskem talarju so narod ogoljufali, mu ukradli njegovo pravicu in mu usiiili latinsko bogoslužje.
In bojimo se, da bo tako tudi v Dalmaciji. Saj vidimo, kako se godi v Istri. Najprej so odpravili sic van-sko bogoslužje in ko je narod ča* dolgo časa začel zahtevati svoje staro pravico, se je zvijačno reklo: oj, saj se sme rabiti, kjer se je rabilo pred 30 ieti. Rim je bil vedno trnavaki in zvijačen.
Žal, da nismo v Tkalčićevi knjigi ničesar našli o slovanskem bogoslužju med Slovenci. Brez dvoma je biio tudi po Kranjskem vsaj v nekaterih krajih v navadi. To kažejo ogromne množine glagolskih listin in knjig v ljubljanski lioealni knjižnici in tudi v škofijskem arhivu so dokazi zato. Seveda naši latinizatorii, ki so vsi strupeni sovražniki slovanskega bogoslužja, skrivajo te Jokate, ker so žive priče duhovnišaega izdajstva in ker se ti latinizatorji boje, da bi tudi slovenski narod začel s&htevati svoje narodno pravo v cerkvi.
precej obupen. Rusi v trdnjavi so dobro preskrbljeni i živili in streljivom. Kitajci, ki so dospeli te dni is Port A rt ur j a, pripovedujejo, da ruska posadka še vedno pričakuje, da jo Kuropatkin v d ogled nem čaeu osvobodi General steselj stanuje baje v neki jami, ki je z vsemi utrdbami zvezana z električnimi žicami in od koder general vodi vse operacije. Vsi cevojaki stanujejo v takih jamah.
O baltiškem brodovju.
Ruski listi priobčujejo tole ar-madno povelje admirala Birileva, poveljnika baltiških pristanišč: Na ukaz njegovega oarBkega veličanstva vel. kneza in generalnega admirala Ale-seja, sem prevzel poveljstvo tegale brodovja: okiopnice: »Imperator Nikolaj L«, »General admiral Apra-ksin«, »Admiral Ušakov« in »Admiral Senjavin«; križarke 1. razreda: »Minin«, »Vladimir Monomak«, »Ge-neral-admiral« in »Jevropa«; križarke 2 ra zreda: »Azija« in tor-pedne križarke: »Poročnik Jiljin«, »Vćjevoda«, »Posadnik« in »Abrek« in torptjdni lovci: »Pritki«, »Pro-zorljivi«, »Proužiteljni«, »Retljivi«, »Rjezvi«, »Pilki«, »Rjani« in »Pročni«. Svojo zastavo sem 1. septembra razvil n« oklopnici »Imperator Nikolaj I « Načelnik generalnega štaba je pod-admiral Petrov. Poveljniku 2. oddelka tihomorskega brodovja priporočam, da naj no sledi mojim poveljem in se ne ravna po mojih signalih, marveč naj svojo eskadro popolnoma samostojno pripravlja za odhod.
Od pravkar imenovanega brodovja so se dne 30. avgusta zbrale v Kron-štatu tele ladje: okiopnice »Knjaz Su-vorov« z zastavo admirala Rcžde-stvenskega, »Borodino«, »Imperator Aleksander III«, »Navann«, »Sisoj Veliki« in »Oslablja« z zastavo pod-admirala Felkersama in križarke: »Ad miral Nahimov«, »Svetljana«, »Av-rora«, »Dimitrij Donskoj« in »Almaž« z zastavo podadmir&la Enquista.
»Lokalanzeigerju« se poroča iz Potrograda: Baltiško brodovje odpluje definitivno 10. t. m. iz Kronštata v Libavo in od tamkaj 14. t. ra. na Daljni Vztok. To brodovje bo štelo 40 modernih, skoro samih novih vojnih ladij.
Bolezen beri-beri v japonski armadi.
»Daily Telegraphu« se poroča iz čifua,da leži v Daljnem 10.000 Japoncev bolnih na beri-beri bolezni. Beri-beri, ki jo imenujejo Japonci Kak-ke, je nalezljiva bolezen. Človeka se polasti velika utrujenost, udje mu otrpnejo, sapa mu zastaja, razni udje mu ovodene in tekom 6 ur nastopi navadno smrt. Pravega leka proti ti bolezni ni.
Malo verjetna vest
»Narodni Listj« priobčujejo iz Petrcgrada malo verjetno vest, da ste ruske križarko »Don«, ko je odpiuia iz Lizbone, napadli na portugalski obali dve japonski torpedovk i.
Italijanske vzporednice na vseučilišču v Inomostu.
Inomost, 8. septembra. Vlada je v hudi zadregi. Nihče noče oddati v Inomostu hiše v najem za italijanske paralelke, dasi vlada ponuja visoko najemnino. Namestniku se je bilo sicer posrečilo, da je od nekega stavbnika v predmestju najel hišo za eno leto, ne da bi bil lastniku hiše povedal v kak namen je hiša najeta. Ko pa je stavb -nik zvedel, da pridejo v njegovo hišo italijanske vseucilišČne vzporednice, je takoj pogodbo preklical, vsled česar ga sedaj namestništvo toži. Sedaj išče vlada prostore zunaj mesta, dasi ne ve, ali bodo italijanski profesorji in dijaki sploh hoteli iti iz mesta.
Parlamentarni položaj na Ogrskem.
Budapešta, 8. septembra. Danes se je vršil prvi ministrski svet po parlamentarnih počitnicah. Rešile so se tekoče zadeve. Koncem t. m. se vrši zopet ministrski svet, ki bo razpravljal o proračunu za leto 1905.
Iz Srbije.
Bel grad, 8. septembra. Na dan svojega kronanja izda kralj Petar obsežno pomiloščenje in drage dobrote civilnim in vojaškim osebam.;
B e 1 g r a d, 8. septembra. Te dni so se vršile konference liberalne stranke, da bi se izravnali konflikti v stranki. Liberalna stranka je bila, ki je leta 1858. vrgla dinastijo Karagjorgjevićev ter zopet uvedla na Srbsko Obrenoviće, katerim so bili liberalci vedno glavna opora. Karagjorgjevići so jim bili politično strašilo. Ker pa se je Avakumović z nekaterimi drugimi uglednimi člani liberalne stranke udeležil zarote proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi, ne da bi bil o tem obvestil poprej ostale liberalne voditelje, moralo je priti do razpora. Člani liberalne stranke sicer sedaj niso proti vladujoči dinastiji Ka-ragjorgjevieev, niti so proti činu 11. junija 1. 1., le Avakumoviću ne morejo odpustiti. Na konferenci pa se ni doseglo sporazumljenje, temuČ se je stranka še dalje razcepila, tako da ima sedaj Štiri skupine mesto dosedanjih dveh. In tako je dandanes Srbija brez dobre opozicije.
Bel grad, 8. septembra. Ministrska kriza je skoraj neizogibna ter napoči najbrže takoj po kraljevem kronanju. Pasić hoče na vsak način priti na krmilo vlade, ter bi v ta namen rad ministrskega predsednika generala Gruica spravil za poslanika v Petro-grad, Čemur pa se Gruić upira. Tudi med ministri in državnim svetom je nastala velika napetost.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 8. septembra. V Priz-rend je vdrlo 600 oboroženih Albanov iz Ljume. Naproti mu je šel sicer cel bataljon, ki pa jim je napravil prosto pot, da se prepreči prelivanje krvi. V vaseh okoli Prizrenda je 500 Albanov. Prizrendski guverner je zatrjeval konzulom velesil, da za kristjanske šole in za Turke ni nevarnosti. Pač pa je nujno potrebno, da se garnizija v Priz-rendu pomnoži, ker ima le dva bataljona. Albani imajo turško vlado v popolnem strahu. Nedavno so pregnali Člane novo ustanovljenega sodišča. — Vlada je poslala posebno komisijo treh Članov, da se pogaja z albanskimi odposlanci o njihovih željah jin zahtevah. Albanci pa so komisijo s silo odvedli v Bičan.
Kreta in Grška.
Carigrad, 7. septembra. Višji komisar na Kreti, princ Juri, Je izdelal spomenico o položaju na otoku ter jo izročil italijanski vladi. Nadalje izroči enako spomenico tudi še ostalim trem nadzorovalnim vladam nad Kreto, namreč Franciji, Angliji in Rusiji. Iz Krete so prišli v Atene tudi člani zbornične opozicije posredovat pri ministrskem predsedniku in pri prestolonasledniku za popolno spojitev otoka z Grško.
Pariz, 7. septembra. Grški princ Juri je danes odpotoval iz Parižana Dunaj. Prihodnje dni se vrne v Pariz, da se posvetuje z ministrom Del cas-s e j e m, ki je sedaj še na dopustu, zaradi priklopljenja Krete Grški. V francoskih političnih krogih prevladuje prepričanje, da nadzorovalne velesile želji krečanskega prebivalstva in ^vrhovnega komisarja zaradi sedanjega mednarodnega položaja ne morejo ustreči.
Carigrad, 8. septembra. Princ Juri zahteva od velesil, ako so Že proti združenju Krete z Grško, naj se ustvari vsaj tako razmerje, kakršno imata Bosna in Hercegovina napram Avstro-Ogrski. Princ odločno odklanja, da bi ostal na svojem sedanjem mestu še po letu 1905, ko mu poteče doba.
Zaroka   nemškega prestolonaslednika.
Bero lin, 8. septembra. Kdaj se vrši poroka nemškega prestolonaslednika s princezinjo Cecilijo iz Meklenburg-Schwerina, še ni določeno. Splošno se pričakuje, da bo poroka v pozni jeseni letos.
Rim, 8. septembra. Nemški cesar je brzojavno naznanil italijanski kraljevi dvojici zaroko svojega sina. Italijanski kralj se je brzojavno zahvalil ter izrekel željo, da bi rad prišel k poroki v Berolin.
Boji v Maroku.
Pariz, 8. septembra. Po mošejah v Maroka se je čitalo pismo vojnega ministra, s katerim se naznanja, da so sultanove čete pri Ujdi hudo pobile vojsko pretendentovo.
Ustanovni občni zbor „Zveze slovenskih odvetnikov1'.
Kakor znano, se je na shodu slovenskih odvetnikov, ki se je lani sklical v Ljubljani, da glasno in od-ioču > protest uje proti nečuvenim krivicam, ki se gode slovenskemu jeziku pri sodiščih in drugih uradih — zlasti na Koroškem, sprožila misel, da se naj ustanovi »Zveza slovenskih odvetnikov«, koje naloga bi naj bila ne samo suvati stanovske interese slovenskih odvetnikov, marveč zlasti krepko stati na braniku sa narodna prava, koja je sosebuo v zadnjem času jela na nezaslišan način gaziti Slovenoem sovražna birokracija.
Ker je ta misel našla ne le v krogu slovenskih odvetnikov, marveč tudi v vsi slovenski javnosti radosten odmev, se je takoj na shodu volil pripravljalni odbor, čigar naloga je bila, da sestavi pravila in izpo-siuje njih potrditev pri vladi.
Pripravljalni odbor je to svojo nalogo izpolnil in v sredo zvečer se je vršil v mestni dvorani ustanovni občni zbor »Zveze slovenskih odvet nikov«.
Zborovanju je načeloval predsednik pripravljalnega odbora, gosp. dr. Karel Triller. Zborovanja se je udeležilo lepo število liubljanskih odvetnikov in odvetniških kandidatov in odposlancev is drugih izven-kranjskih slovenskih dežela.
Dr. Triller je naglaŠal v svojem uvodnem govoru, da so vse izvenkranjske odvetniške zbornioe v sovražnih rokah in vsled tega že načelno nasprotne tako svojim slovenskim Članom, kakor zlasti njih narodnim težnjam. Že zdavna se je zbog tega čutila živa potreba zlasti pri slovenskih odvetnikih zunaj Kranjske, da bi se osnovalo društvo, ki bi ob svojem ognjišču združevalo vse slovenske odvetnike in odvetniške kandidate in jim nudilo ono za-slombo, katere Slovencem, žal, ne dajejo v nasprotnih rokah se nahajajoče odvetniške zbornioe. Ta želja se je izpolnila! Na lanskem shodu slovenskih odvetnikov je bil podan temelj »Zvezi slovenskih odvetnikov« in izvoljen pripravljalni odbor, da stori potrebne korake, da se to društvo Čim preje osnuje. Ta odbor je bvojo nalogo rešil in izvršil vsa sklepe odvetniškega shoda. Resolu cije, ki so se sklenile na shodu, je dal natisniti in jih poslal onim obla-stvom, katerih se se v prvi vrsti tikale; takisto je tudi poskrbel natisk stenografiČnih zapisnikov o razpravah na shodu. Mlajši člani pripravljalnega odbora so prevzeli žurnali-stiško delo in obvestili časpisje o sklepih in resolucijah odvetniškega shoda.
Svojo glavno nalogo pa je odbor izpolnil s tem, da je redigiral pravila za »Zvezo« in po raznih zaprekah končno if posloval, da jih je potrdila vlada.
K društvu je dosedaj pristopilo 34 rednih in 4 izredni člani. Bla gajna izkazuje sedaj 185 K 42 v pri-mankljaja, ki se pokrije s članarino. Ob sklepu svojega poročila je govornik poudarjal, kako velike važnosti bo »Zveza« ne samo za slovenske odvetnik*, ampak v prvi vriti z« celokupni narod slovenski, za čigar pravioe bo vsekdar krepko stala na braniku in jih ščitila z vsemi svojimi silami, pozdravil zastopnika notar skega stanu, gosp. notarja Gregorčiča in predstavil zboru političnega zastopnika, g. komisarja dr. Milju-tina Zarnika.
Druga točka dnevnega reda so bile volitve predsednika, 8 odbornikov in 2 preglednikov.
Za besedo se je zglssil dr. Danilo Majaron in predlagal, da se naj pripravljalnemu odboru izreče za požrtvovalni in uspešni njegov trud zahvala in priznanje. V znak tega priznanja pa se naj voli g. dr. Karol Triller za predsed nik a »Zveze slovenskih odvetnikov«, čemur so vsi navzoči navdušeno pritrdili.
V odbor so bili na predlog dr. Dan. Majarona z vzklikom poklicani člani gg.: dr. Valentin Krisper, dr. Fran Novak, dr. Alojzij Ko, kalj, dr. Jo s Kušar, dr. Ferdo Maller, dr. Juro Hrašoveo za Štajersko, dr. Otokar Ryhaf za Primorsko in dr. Janko Brejo za Koroško.
Za preglednika sta bila izvo-voljena gg: dr. Ivan Tavčar in dr Fr. Tekavčid.
Nato so se en bloo odobrila pravila in se je na predlog dr. Dan. Majarona določila članarina za odvetnike letnih 20 kren, za odvetniške kandidate in izredne člane pa 10 kron.
Pri točki razni predlogi in nasveti je g. dr. V. Krisper predlagal, da se izreče g. dr. Al. H o -manu v imenu »Zveze« zahvala in priznanje za izdanje »S o d n o - z d r a v niške terminologije«, čemur je zbor pritrdil.
Sprejet je bil tudi g. dr. J o s. Kušar j ev predlog, da naj odbor »Zveze« stori primerne korake, da se v kazenski pravdi izvedenski izvid v bodoče sestavlja v istem jeziku, v katerem se zagovarja obtoženec.
Sklepalo se je še o raznih drugih  važnih  zadevah,  izvršitev teh sklepov pa se je prepustila druŠtve nemu odboru.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil občni zbor z željo, da bi nove društvo upešno delovalo in obrodilo obilo sadu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. septembra.
— Šuklje popravljsi. Prejeli Brno naslednji popravek: V 202. štev. »Slov. Naroda« z dne 5. sept. t. 1. čitati je v uvodniku, naslovljenem „Kranjske deželne finance in učiteljske place" med drugim o meni, da sem si »znal prilastiti vse zasluge rajnega Lubeja, ki je sprožil in izvedel deželni užitninski zakup« — ter na drugem mestu: »Rajni Lubej je že pred 15 leti agi-tiral za tako preuredbo užitninskega zakona, kakor jo sedaj priporoča Suklje, ki je v svojem članku sploh samo rekapituliral Lubejeve misli, a jih prodal za svoje « Temu nasproti popravljam stvarno: Nikakor ni res, da sem svoj načrt o preosnovi deželnega užitninskega zakupa prevzel od g. Lubeja ali ga izdal po njegovem navodilu. Res pa je, da je to že sprva bila moja izvirna misel, res je, da sem pač se bil semtertja razgovarjal z vodjo deželnega užitninskega urada o šansah udeležbe deželnega odbora pri tedanjih zakupnih dražbah, — kakor je to bila naravna dolžnost vestnega referenta o deželnem zakladu —, da je pa cela struktura mojega nasveta, zlasti določitev zakupne svote, njena sestava iz stalnega in spreminjajočega zneska ter državna udeležba pri čistem dobičku preko gotove mere, — po vsem moja ideja, glede katere mi nikoli ni prišlo na misel, sveta si iskati pri g. Lubeju.
Na Kamnu, 8. sept. 1904.
Franc Šuklje. Opomba uredništva: Nasproti trditvi g. šukljeja konstatujemo, da doslej g. Šuklje v tej zadevi ni nikdar javno nastopil in je ni nikdar nikjer sprožil, medtem koje rajni Lubej to stvar samostojno sprožil pri deželnem odboru inje deželni odbor na podlagi Lubejevega nasveta tudi Že storil primerne ko* rake pri ministrstvu, a brez-upešno, kakor priča dotični akt iz leta 1892.
— „Danica" bo imela svojo slavnost na starem strelišču, ki je last tiste Kranjske hranilnice, ki za časa sokolske s 1 a v n o b t i niti nekaj Btarih stolov s tega strelišča ni hotela posoditi, dasi je njen predsednik g. Luckmann sam z vso prijaznostjo dal na razpolaganje jahalnieo.
— Odgovor tržaškemu škofu. Na najnovejše pastirsko pismo tržaškega škcfa dr. Nagla r o mu Riomanjci dali najprimernejši odgovor: da mu sploh ne zaupajo in da se ž njim sploh ne marajo pogajati. — »Edinost«, ki je toliko časa ali molčala ali pa ubirala naj-milejše strune glede dogodkov v tržaški škofiji, pravi sedaj, da je ostala leto dni v rezervi in čakala, kako reši škof Nagi riemanjsko vprašanje. Ker ni Nagi ničesar storil, hoče »Edinost« zapustiti svojo rezervo in se podati v boj za pravice našega jezika v cerkvi.
— Laške obtožnice. Na Go riškem    zapostavlja    birokracija Še vedno slovenski jezik koder le more.
Tako n. pr. se je državno pravdni-Štvo v Gorici postavilo zadnji čas na stališče, da se ima izdelati laška cbtožnioa, če je skupno obtoženih več Slovencev in le en sam Lah. Posledica tega je seveda laška obravnava in laška razsodba. Tako je bilo zaradi znanega pretepa v K hembergu obtoženih 5 Slovencev in 1 Lah — obtožnica pa je bila laška, obravnava laška, sodba laška. Državnega pravdništva namestnik je bil toliko razumen, da je obtožnico nasproti slovenskim obtožencem vsaj deloma slovenski utemeljeval To pa že ni bilo všeč državnemu pravd-niku, kajti pri razpravi o nekem drugem takem slučaju, kjer so bili obtoženi trije Slovenci in štirje Lahi is kraljestva, je prišel državni pravd nik sam k obravnavi' in je govoril izključno laški. Vzor goriškega drž pravdnika je za take slučaje: Vae naj bo laško, za slovensko paro je dosti, če se ji reče: Toliko in toliko si dobil.
— Umrl je 3 t. m. na Dunaju poštni  nadkontrolor g Fran Oblak, star 58 let.   Rojen  Smledničan, je služboval dolgo časa v Beljaku, kjer ga je vlada svoje čase hudo preganjala   zaradi   njegovega narodnega mišljenja in značajnega postopanj Blagi Oblak  je  moral  samo zaradi svoje narodnosti  prestati  več disci plinarnih  preiskav;   končno   je bil premeščen na Dunaj, kjer je službo val 15 let.   Tudi na Dunaju je bil vedno znalajen rodoljub in v vseh krogih   jako   priljubljen.   Bodi mu lahka zemlja in prijazen spomin!
— Umrl je v Kranju dne 7. septembra t. 1. občečislan starček, g. Matija Zupane, oče g. dr. Frana Zupanca, c kr. vladnega svetovalca. Naj se spočije od dolge in mučne bolezni in blag mu spomin!
— Umrl je v sredo v Ljubljani pravnik Rado Česnu var
— K „Zyezi slovenskih pevskih društev" je kot 24 dru štvo pristopilo »Vipavsko pevsko društvo«.
— Poročil se je g. Fran I Zajec, urar v Ljubljani, z gospico Miei Parkelj. Bilo srečno!
— Tuberkuloza. Najbolj se širi tuberkuloza tam, kjer je mnogo ljudi na majhnem prostoru zaprtih brez ventilacije. Eden takih prostorov v Ljubljani je kapela prve državne gimnazije, kjer se mora šest sto di jakov vsako sredo in petek zbrati k skupni maši pred poukom. To sa godi od začetka Šolskega leta do 1. novembra in od 1. maja do konc šolskega leta. Zakaj da se morajo ravno gimnazijci pokoriti pri dv. mašah ob delavnikih, pač ni umljivo Realci in pripravniki na učiteljišču ss isveličajo bres maš ob delavnikih, samo gimnazijce sili deželni šolski svet, da si na ta način kvarijo zdravje in zapadejo jetiki. Vsako leto jih umrje šest do sedem za tuberkuloza, katero si nakopljejo pri omenjeni skupnih mašah ob delavnikih, ko kapela je za tako ogromno Število dijakov premajhna in prenizka; kapela ima visokost navadne šolake sobe. Pri vsaki maši ob delavnikih jib mora iz kapele iti šest do deset, ker jim v zaduhlem zraku slabo postane. Ako ima dež. šolski Bvet le nekoliko usmiljenja do Bzlt-dine, naj vendar olajša to pogubr.o silenje za toliko, da se ne bodo zbirali n'kdar vsi dijaki k maši, anu k da bi imeli v sredo le dijaki prvih štirih ratredov, in v pt-Uk le dijaki od petega do osmega razreda mašo.
— „Sokol" v Rožni dolini. V nedeljo 11. t. m. se priredi v Rožni dolini pri g. Podgorelcu velika veselica za ustanovni sklad tukajšnjega „Sokolu". Spored: 1. Javna telovadba ljubljanskega „Sokola". 2. Godba. 3. SreČolov. 4.   Šaljiva   poŠta,   koriandoli korz. Ples na   „Šagriu.  Zvečer  se prižigu umetalni ogenj. Začetek ob 3. uri p Vstopnina 20 vin. Otroci do  10. leta prosti. Javna telovadba se vrši ob pol &. uri popoldne. Pri veselici bode svirala ljubljanska društvena godba. Ljubljau ski „Sokol" odkoraka pop. ob 3. un I godbo v Rožno dolino. PreplaČila, namen jena za ustanovni sklad, se hvaležno spre jemajo. K obilni udeležbi vabi prijatelje „Sokolau pripravljalni odbor „Sokola I Rožni dolini.u
— Izplačevanje dividend „Delni«ke družbe združenih pivovaren Žalec in Laftki trg v Ljubljani". Vsled sklepa obenem* obora z dne 19. marca 1904 izpU čuje se dividenda za leto 1903 p*-' 4 od sto v pisarni delniške pivovarne v Laškem trgu, kar se pg. delničarjem daje na znanje.
— Otvoritev I. potujoče knjižnice „Prosvete" v Domžalah. Ferijalno akademično društvo *Prosveta« je osnovalo včer*j prvo  potujočo  knjižnioo.  Ž njo r
poletel v Domžale tuđi vrli šišenski »Sokol« pod vodstvom načelnika br. Kostenapfeina; iz Kamnika pa ie pri-h tsio prvo pevsko društvo »Lira«, ds bi združeni proslavili tz pomembni narodni praznik. V ostalem se je udeležilo prireditve mnogo občin gtva; posebno vrlo zastopani pa so bili Domžale sami, katerim je bila prireditev namenjena Knjižnico je o tvoril predsednik »Prosvete« gosp. Adolf Ribniksr s predavanjem. Poudarjal je, da se morajo ljudje tudi potem, ko zapuste ljudsko šolo, na dalje izobraževati, kar najlažje store b čitanjem knjig. Na t% način se najlažje pobija nevednost, ki je na šcmu preprostemu ljudstvu že toliko škodila. Omenjal je tudi žalostne razmere v Domžalah. Nikdar bi se ne v^njezdil tukaj tujec če bi bilo ta mošnje prebivalstvo dovolj izobra ženo in samostojno. Nato je obširneje govoril o knjižnici sami, njeni vsebini itd. Pred in po predavanju je pevala »Lira« s priznano popolnostjo več točk ter bila burno aplav dirana. Tudi »Domžalska godba« je marljivo spopolnjevala dnevni red. Končno se je vprizcrilo drugo dejanje »Desetega brata«, ki so ga igrali v občno zadovoljnost občinstva domači dijaki in kmečki fantje. Po napitnicah »Liri«, »Šišenskemu Sokolu« in »Prosveti« se je vnela živahna prosta zabava.
— Veselica „Bralnega društva na Dolu1' se je vršila v najlepšem redu in v popolno zadovoljnost nje prirediteljev. Da se vzdržimo natančneje ocene, rečemo le, da so vsi diletantje storili svojo dolžnost in pri tem pokazali potrebno izurjenost. Istotako so tamburaši in pevci zadovoljili navzoče občinstvo, katero je napolnilo vse premale prostore v posojilnici. Vabilu so se odzvali v častnem številu med drugimi sosedi tudi Trbo-veljčanje. Zlasti se pa zahvaljujemo Zagorjanom za obilno udeležbo ter jim kličemo : na svidenje 25. t. m. v prijaznem Zagorju!
— Planinci pozor I V nedeljo 11. septembra se izroči prometu Kadilnikova koča na Golici in pri tej priliki priredi Slovensko planinsko društvo (jeseniška podruž-n'ca skupno z osrednjim odborom) večji izlet na Golico. Prijatelji planinstva, n« zamudite se vdeležiti tega izleta! Z Golice je na;krasne;si razgled, posebno lep v sedanjem jesenskem času, pot pa čisto zložna. Za pijačo, Čaj in juho, mrzle in tople jestvine bo zadostno preskrbljeno. Obljub-jjeno je sodelovanje pevskega zbera in vzornega kvarteta. Koroški rodoljubi so Ž3 prijavili svoj prihod; naj bode torej tudi gorenjska stran in csobito Ljubljana častno zastopana ob slovesu prve otvoritve krasne nove planinske stavbe, na katero je slovensko občinstvo že več let težko čakalo. Odhod iz Ljubljane zjutraj ob petih s turistovskim vlakom, odhod z Jesenic na Golico ob sedmih; po-vratek z večernimi vlaki.
— Na Jesenicah osnuje akad. ferijalno društvo »P ros ve t a* v nedeljo dne 11 t. m. svojo II. potujočo Knjižnico. Otvoritev je zvezana s predavanjem in z veselico, kjer sodeluje kvartet Črnko Stegnar-Završan Še b e n i k iz Ljubljane, in s šaloigro J. A lešo v ca: »Nemški ne znaj o«. Začetek ob 7. uri zvečer.
— Upoštevajte javna korist« Z Jesenic se nam piše: Kakor se spozna popa po črni suknji, tako se spoznajo pristne katoliške gostilne na Savi po nedeljski godbi.
— Ni je nedelje, da bi se iz gostiln Arb, M%rkež in Jelene — samo klerikalne gostilne, kjer se bere izključno le »Slovenec« — ne razlegala harmonika. Ko je opoldne pobožni oštir odmolil »Gospodovo oznanenje«, se otvori ples. — Pleše se navadno pozno v noČ, bolje, do  ranega jutra.
— Seve, vse na katoliški podlagi. — Presledke izpolnijo katoliški mladenki  s tepežem in prelivanjem krvi.
— Kako krasna in ljubezniva je ta nabava za naše katoličane! — Ko so »e tako s puščanjem krvi nekoliko ohladili, pričnejo zopet z vrtenjem. Zadnjič smo imeli priložnost, v gostilni pri M^rkežu poslušati, kako je cokalo po katoliških Lui:c*h in videli smo, kako je to debro in verno .udstvo vihtelo nože. — No, mi se ne bomo vznemirjali, če se tudi vsako nedeljo par klerikalnih oli-Janšev med seboj popolnoma »ohladi.« Za pobožnega »Slovenci« stoji pa btvar drugačno, ker so to samo njegovi zavezniki in mu ne more biti kar vseeno, Če se med seboj živinsko potolčejo ali ne. — Toda, vsakdo Be moti, kdor misli, da je »Slovenes« kdaj našel še kako grajalno besedo za tako katoliško početje. Še nikdar,
n tako je tudi sedaj ne bo našel! Drugače pač vtika povsid svoj radovedni nes in zalezuje brezverske liberalce, da jih potem v sobotni številki napada in jim kride čaat. Vsaks, še tako gorostasna laž mu prida prav, da le mirne ljudi zbada m broa. —
Zadnjo soboto se je drznil protesto-vati, da je imela jeseniška podružoiaa »Slov. plan. društva« pogum, s vezo lico že ob 2. uri popoldne pričeti. Oh, pobožnost pa taka! Seme! protestujte rajši proti takozvanim »katoliškim govednim sejmom«, kateri se prirejajo redno vsako nedeljo, po klerikalnih pajzelnih. — Tam se prične s plesom že opoldne in ne čakajo do dveh. Čudno, da tega ne veste, ne vidite in ne slišite, dooim vam je zoper liberalce znano vse polno laži. Vi, apostoli miru in sprave, to vas pač kaže v pravi luči! Kje j« župnik Zabukovec s vsemi dovoljenimi in postavnimi sredstvi ? Da, da, ta sredstva se vporabljajo, ali se vs»j skušajo v porabljati, 1« proti mirnim liberalcem, sploh proti poštenim ljudem, kateri nočejo trobiti v rog katoliških grdob. Proti klerikalni lumpariji si tega ne upajo, da bi tako sami ne izdali prave svoje barve. Sioer pa te pravičnosti od teh faliranih kozlov niti ne pričakujemo niti ne zahtevamo. Ia to je vse, kar smo hoteli našim potuhnjenim duhovnim posodam povedati. — Sedaj pa le recite, da ni res. Slavno Županstvo pa le prosimo, da vpoštevaje javno korist katoliškim gostilnam, kjer so nedeljski poboji na dnevnem redu, v boleče Jicence za godbo kratkomalo odrede in tako bo vsaj deloma postavljen jez klerikalni bestjalnosti. — Škandal!
— Ponesrečil je v II. Bistrici neki zid»r pri kidanju tovarne testenin. Padel jo raz 4 nadstropje, ter se hudo poškodoval. Težko ranjenega so prepeljali v reško bolnico.
— Ustrelil se je v Celovcu 60 letui odvetnik dr. Gustav Traun, rodom Celjan.
— V Nahrežini so štrajkali bruaiki kamenov tri Urina. Štrajk se je zdaj končal, ker se je ugodilo zahtevam delavcev.
— Tečaj za Čevljarje v Sežani- Dne 5 t. m. se je v Sežani ctvoril mojstrski tečaj za čevljarje in bode trajal do 1. oktobra. Učitelj j« g. H. Hulka z Dunaja.
— Pričetefe šolskega pouka na učiteljišču v Kopru. Vpisovanje za iolako leto 1904/5 so bo vršilo dne 13 —15. septembra t. 1. od 9. —12 ur« predpoldne. Dne 16 septembra se prično sprejemni in ponavljalni izpiti, na vadnici pa redni pouk. V tečajih se le ta prične s sv. mašo i«le po dovršenih sprejemnih izpitih
— „Stidmark" j* imela včeraj svoj občni zbor v \Vaidhofnu. li poročila posnemamo, da je imelo to Slovanom najbolj sovražno društvo tudi na Kranjskem 6 podružnic. Toda prispevki is Kranjske so bili tako revni, da je osredno vodstvo pustilo podružnicam nele vse lastne dohodke, temveč jim je še prispevalo iz osredne blagajne 10%. Pa Še vendar ne rešijo Kranjske za Germanijo.
— Duhovnik ponesrečil. Minoli teden so našli nekaj metrov od bvneške meje na Kolovratu mrtvega kurata iz Dreke pod Livkom v Benečiji, g. Josipa Gošnjaka. Po neBrečil je na lovu. Sodi se, da se mu je spodrsnilo, ker se je nahajal na višini s strmino iz samega kamenja, ter se je ubil. Našli so pri rjem ve« denar. Gošnjak jo bil zaveden slovenski duhovnik.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tuk. deželnem sodišču. 1.) Andrej Črv, zidarski pomočnik v Ribnem, se je spoprijel z Janezom Janšem vsled prejŠnega prepira v neki krčmi v Ribnem. Oba sta padla na tla, ko je pa Janša vstal in krčmo zapustil, je Črv stekel za njim in ga trikrat z nožem sunil v pleča in v leve podlehti. Obsojen je bil na 6 mesecev težke, s postom poostrene ječe. 2.) Anton Zebre, dimnikarski pomočnik iz Kranja, je v Gradu pri Martinu Vrinšeku ometal. Drugi dan je pogrešila Vrinškova žena, da je možu zmanjkala 51 K vredna srebrna tobačnica, katero je prejšnji dan položila na neko omaro. Žebreta so kot osumljenca izročili okrajnemu sodišču v Radovljici, a tu je znal tako tajiti, da je bil iz zapora izpuščen. Šele čez 2 meseca je našel neki jetnik v slamnici, kjer je obdolženec ležal, skrito tobačnico ter jo izročil sodišču. Zebre ni mogel sedaj več dejanja tajiti. Obsojen je bil na 2 meseca težke s po-stem in trdim ležiščem poostrene ječe. 3) Luka Križaj, dninar, rojen v Škofji Loki je nepoboljšljiv vlačugar ter se preživlja z beračenjem. Prišel je tudi na Hrašico k nekemu tamošnjemu krč-marju prosit jedila, in ga tudi dobil; a mesto zahvale je jel njegove otroke pretepati. Pozvanega orožnika je nesramno psoval. Ko ga je nato orožnik prijel in gnal k sodniji,je vpričo zbranih ljudi Boga in Mater božjo preklinjal. Obsojen je bil na 13 mesecev težke s poštom poostrene ječe. 4.) Matija Draksler, posestnika sin iz Spodnje Hrušice ima nezakonskega otroka s hčerjo Andreja Dežman. Obdolženca jezi, ker mora za otroka po 12 K na mesec plačevati; radi tega sta se v Korberjevi gostilni sprla in posledica  tega  je bila, da je Draksler
domov grede na cesti z nožem v prsa sunil Andreja Dežmana, a ga le lahko ranil. Obsojen je bil na 2 meseca ječe.
5. ) Štefan Čičak v Zlatarju na HrvaŠkem doma, sedaj delavec pri zgradbi železnice v HruŠici, je kakor sam priznava, ko so se v Kunsteljevi gostilni delavci stepli, v jezi z vrčkom po glavi udaril Vaclava Jirovta in ga nevarno poškodoval. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. 6.) Egidij Šetina, sobni slikarski pomočnik iz Dravelj doma, je svojemn mojstru Francetu Baragu ob času, ko je Še pri njemu delal, v večkratnih ugrabkih izmaknil raznega, za ta obrt potrebnega orodja, v skupni vrednosti 59 K 10. Obsojen je bil na 6 mesecev težke s postom poostrene ječe. 7.) France Fakin, krčmar v Bevsku, je svojo ženo Ano z grebljo udaril po glavi; ko je padla, je pokleknil na njo in jo davil ter ji zlomil rebro na desni strani. Fakin se zagovarja, da se je žena v pijanosti sama poškodovala ko je padla. Ana Fakin se je poslužila postavne dobrote in ni hotela pričati proti možu. Fakin je bil obsojen na 1 mesec ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem.
— Odbor tamburaši* ega in pevskega Kluba »Zvonček' naznanja, da je svoje sedanje prostore opustil in se preselil k »Ornemu orlu« v Gospodskih ulicah Št. 3.
— Umrl je sinoči v deželni bolnišnici gospod Fran Kopetzkv, nad-sprevodnik južne železnice, ki se je dne 6. t m. v Št. Petru ponesrečil.
— Posebni vlak je došel v sredo iz Trsta na južni kolodvor cb
6. uri 20 minut zvečer s 475 Bavarci, ki so bili v Palestini. Po obedu so se ob 7. uri 15 minut odpeljali v UUn.
— Javno nasilstvo. Včeraj so se bili fantje v Po'hovem Gradcu nekaj sprli in je prepir postal tako res«n, da je bilo sklepati, da se bode vnel tepež. Tamošnji postajevodja g. Anton Mchie je šel nemirneŽe svarit, ki je pa naletel na odpor. Med tam, ko je povpraševal po vzroku prepira med drugimi fanti, go je začel vrne šavati v njegovo službovanje Fran Hribernik, 29 let star, iz BriŠ pri Polhovem Gradcu in ni hotel na noben način dati miru orožniku. Vsako sva rilo je bilo brezuspešno in Hribernik je postajal vedno rabijatnejši. Orožnik videč, da ne opravi z lepo ničesar, je nastavil Hriberniku puško in ga pozval, da se ima pokoriti. Ta je pa orožniku puško odbil ravno, ko je ustreli), in v hipu sta priskečila še Hribernikova brata na pomoč in vzela Mehletu puško. Orožnik se je potem branil s sabljo in je Franceta Hriber-nika na desni roki ranil. Ker je Hribernik uvidel, da ne more orožnika premoči, je vzel bratu puško in zbežal. Tudi brata sta joodkurila. O tem je bilo obveščeno orožniško povelj-ništvo v Ljubljani, da je vse potrebno ukrenilo in tudi mestna policija. Fr. Hribernik je prenočil v nekem hribu, danes zjutraj se je pa peljal z nekim voznikom proti Ljubljani. Ko je na Viču zagledal zasledujočega orožnika, je skočil z voza ter tekel k progi južne železnice, tam pa je vr^el rjuho, v kateri je imel puško zavito, v neko grmovje in nesel ob progi prosto puško v mesto, in sicer v domobransko vojašnico, kjer jo je oddal. O tem je izvedelo orožnistvo in policija, ki so mu šli takoj nasproti in ga are-tovali. Njegovih dveh bratov baje šs niso dobili.
— V rešilnem vozu umrl. Danes zjutraj ob 8. uri so našli znanega zakotnega pisarja Aleksandra Grafnetterja, rojenega 1844. L v Mo-lavčah, pristojnega v Ljubljano^ v Šupi v Konjašnih ulicah št. 6 onemoglega. Na lice mesta poklicani zdravnik, g. dr. Illner je konstatoval, da Grafnetter boleha na pljučni vodenici in je odredil, da so ga peljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, pa je že med potom v vozu umrl Kal bolezni je bilo preobilo pitje žganih pijač.
— Nazaj v Ameriko se je včeraj odpeljal župnik »milijonar« g. Fran Košmrlj, ki se je pri odhodu izjavil, da najbrže ne bode svoje prave domovine nič več videl. Ko so ljudje zaznali, da je g. Košmrlj na Kranjskem, je baje dobival toliko prosja škili pisem na dan, da jih ni mogel prebrati. Tudi osebno je bil vedno nadlegofan. Košmerlj je bil baje jako radodaren, samo klerikalcev in škofa se je ogibal.
— Onemogel je v sredo popoldne v Dalmatinovih ulicah 78letni kočar Gr*gor Ur^nkar iz ArŽiša pri Krašn?. Prišel je iz deželne bolniš nioe in ker je bil preslab, so ga morali prelesti zopet nazaj.
— Aretovan je bil včeraj Hen rik Jerman, rojen l«t* 1883. v Ljubljani ia semkaj pristojen, ker je svojemu gospodarju, tovarnarju g. Juliju Kantzu poneveril 37 K.
— Delavsko gibanje. V sredo
se je odpeljalo iz HruŠioe 13 Ogrov v Mura Kiralv, 9 Hrvatov pa z Reke v Hrušioo. — Včeraj sta se z južnega kolodvora odpeljala v Ameriko dva rilovenoa. — V HruŠioo se je odpeljalo 30 Hrvatov.
— Našel je slikarski vajenso Fran Perko zavitek moškega perila.
— Ljubljanska društvena
godba priredi jutri »v-čer u vrtu g. Mraka »pri L»vu« društveni koncert za Člane. Vstopnina »a člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. V slučaju slabega vremena v salonu.
— Brzaparnlk „La Savoia" francosko družbe (zastop potovalna pisarna Ed. šmarda v Ljubljani), je odplul is Havra 27. avgusta in srečno dospel v New York 2. septembra, Vozil jo 6 dni in 5 ur.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28. avgusta do 3 septembra 1904. Število novorojencev 17 (=23 25°/o0), mrtvorojeeci 4: umrlih 14 (= 19 35 °/00), med njimi so umrli za jetiko 1, za različnimi boleznimi 13 Med njimi je bilo tujcev 6 (=42 8°/0), iz zavodov 9 (=64 2°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za Škarlatico 3 osebe.
—   Hrvatske novice. —
Volitev v Zlataru. Pri deželno zborski volitvi za zlatarski okraj je bil izvoljen z veliko večino kandidat StarČevićeve stranke prava Dra-gotin pl. P i s a č i ć proti dr. Peru M a g d i ć u , ki je kandidoval na programu hrvaške stranke prava. Sumljivo je, da se te izvolitve naš »Slovenec« veseli. — Velika beda grozi hrvaškemu Zagorju, ki je že itak preobljudeno, a vsled letošnje suše pridelek komaj zsdo stuje za jesenske mesece. — Izvoz sena iz Bosne na Hrvaško je zopet dovoljen. — Zaradi demonstracij v Oseku so zaprli mnoeco srednješolskih dijakov. — M a d j a r i z a c i j a na Hrvaškem. GrašČakoma v Jankoviću in Tuiorvju (Slavonija) se je dovolilo, da ustanovita zasebne madjarske ljudske šole za otroke svojih usluž b?ncev in delavcev.
• Najnovejše  novice. —
Novo poslopje ogrskega parlamenta  začnejo   graditi to
jesen.
— Knez Herbert Bis-m a r c k se je zastrupil z ostrigami. Njegovo življenje je v nevarnosti.
— Vojaški manevri na Nemškem so tudi skoraj povsod odpovedani zaradi pomanjkanja pitne vode.
— U m r 1 j e na Češkem prijer maltenškega   reda,   grof   G vido Thun-Hohenstein, tajni Sfet nik in prvi deželni prelat, 81 let star.
— Zaju g oslova nsko razstavo v Belgradu je daroval belgrsjski mestni zastop 2000 dinarjev.
— Brezvesten odvetnik. Dunajski odvetnik dr. L. H e r z , ki se je pred par dnevi ustrelil, je po-neveril vsem svojim klijentom ves denar. Poneverjena svota iznaša nad milijon kron. Mnogo rodbin je spravil na beraško palico.
* Beg princezinje Lujize Koburske. Pravni zastopnik Mata-šica, dr. Stimmer, se je odpeljal z Dunaja v Pariz, da se posvetuje z MAtašićem in prineezinjo Lijizo o bodočih načrtih. — Nekemu poročevalcu je povedala princezinja Lujiza, da no misli na ločitev od svojega moža ter na oženitev z Matašićem, Češ, da se »zaveda« svojih dolžnosti kot Žena in mati. Želela si je le svobode. Doseči hoče, da se jo reši varuštva. nakar si bo poiskala kak miren kotiček ia celo življenje, naj-rajŠe na Francoskem. Na dvorih so vsled nepričakovanega obrata v tej aferi skrajno konsternirani. Oče princezinje, belgijski kralj L«opold, se dela veselega ter se ne sme v njegovi bližini govoriti o hčeri. Cesar Franc Jožef je bije rekel, ko so mu naznanili b»g princezinje: »O tej af«*ri hočem imeti že enkrat mir!« Nemški cesar pa je baje izjavil: »Princ Filip KoburŠki bi ne mogel nositi nemškega Častniškega portepeja« Zaradi končne ureditve te zadeve se je vršil zadnje dni Koburški rodbinski svtt.
* Kako se pospešujejo umetnosti na Pruskem. Fond za pomnožitev zbirk za vse umetniške muzeje v Berolinu brez narodne gale rije znaša sedaj 400.000 mark na leto. Ustanovil se je fond 1. 1831 s 60.000 markami ter je narasel polagoma do sedanje svote. Fond za narodno galerijo znaša od leta 1898 letnih 350.000 mark, od katerih se vsako leto porabi tretjina. Od leta 1873 do 1899 se je izdalo iz obeh fondov za nakupe za narodno galerijo 3,129.710 mark, za pospeševanje monumentalne slikarije in plastike 4,657.165 mark, za pospeševanje monumentalne slikarije in plastike 4,657.165 mark, za pospeševanje bakroreza 398.155 mk. Pruska drŽava je tedaj izdala iz teh dveh fondov v enem Četrtletju nad 8 milijoaov mark.
* Plemič je zastavil mater. Veliko pozornost je vzbudila te dni na državnem kolodvoru na Dunaju areta-
cija Viktorja pl. Treuve radi raznih goljufij in ženitovanjskih sleparij. Izvabil je od nekega svojega „bodočega tasta- 10.000 K. Nato je zapustil na dan poroke svojo nevesto ter se z neko drugo znanko odpeljal v Budim-peštvo, da zapravi prigoljufani den?r. Ko je zapravil ves denar ter napravil še mnogo drugih sleparij, zapustil je svojo mater kot plačnico. Mati se je le vsled dobrotnosti izvoščeka Haringa, ki ji je posodil denar, rešila iz zapora. Ko se je mati pripeljala nedavno z izvoščkom na Dunaj, grozil je „ple-menitež" Trouve izvoščku s samokre som, nakar ga je aretovala policija.
* Konj več vreden — kakor človek. „New Yorker Staats-zeitung" ponižno poroča, da je milijonar James R. Keene odklonil ponudbo 100 tisoč dolarjev za konja, katerega rabi za dirke. On ni odbil te ponudbe radi tega, ker je bila ponudba prenizka, temveč ker hoče imeti najbitrejšega konja. Na isti strani pa prinaša „Xew Yorker Staatszeitung44 kratko prošnjo za plavajočo otroško bolnico, v kateri poudarja, da bode bolnica zaspala za vedno, ako radodarni ljudje ne priskočijo z darovi na pomoč. Ako pade konj ter si zlomi nogo, pojde s strelom, 8 katerim se naredi konec mukam ranjene živali, rakom žvižgat 100.000 dolarjev, ki bi zadostovali, da se za vedno zagotovi obstanek otroški bolnici. V resnici čudni ljudje. Konj jim je več vreden kakor otroška bolnica. Kljub temu se pa ljudski varuhi in višji pastirji Čudijo, da mnogo nezadovoljnih ljudi smatra današnjo človeško družbo za gojilo in bolno in da stremijo za tem, da bi jo strmoglavili ter na njenih razvalinah zgradili drugo, v kateri bi se smatialo človeka za najvišje bitje na svetu, v kateri ne bi bilo potrebno beračiti za ljudske bolnice.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 9. septembra. Dalmatinski namestil k baron Handel je prišel sem najbrž vsled afere, ki je nastala radi njegovega izreka, da Dalmatinec nima častne besede. V nekaterih krogih se sodi, da pride Handel kot Goeesov naslednik v Trst, dasi je za to mesto več kandidatov. Čuje se tudi, da se zgode v kratkem različne pre-memba v namestništvih in deželnih predsedstvih.
Dunaj 9. septembra Zastopnik princa Koburškega je dospel v Pariz in je imel daljši pogovor s princezinjo Lujizo ter ji je razložil predloge njenega moža. Princ Koburg je pripravljen, ločiti se cd svoje žene in jej zagotoviti primerne dohodke, ako francoski zdravniki kenstatirajo, da prince-zinja ni umobolna in ako se prin-cezinja loči od Mattachicha. Slednji je pripravljen zapustiti princezinjo in izjavlja, da ni nikdar mislil se ž njo poročiti.
Petrograd 9. septembra. Generalni guverner v Vilni, knez Svjatopolk Mirskij, je imenovan ministrom notranjih stvari.
Rusko-japonska vojna,
Petrograd 9 septembra. Ku-ropatkinova armada je srečno in spretno izvršila umaknitev na M u k d e n in stoji zdaj okreg tega mesta Zadnje straže stoje 27 km na jugu od Mukdena in imajo neprestano manše boje z Japonci. Železnica funkcijonira redno
Petrograd 9. septembra. Car je v Kronstadtu pregledal vsako posamezno ladjo v Azijo namenjenega brodovja.
London 9. septembra O položaju pri Mukdenu ni iz japonskega vira prav nobenih po ročil Japonci sicer še vedno proslavljajo 8 v oje „ zmage" in listi prinašajo fantastično pretirana poročila, ali uradnega obvestila ni nobenega.
London 9 septembra. Dne 3 t m je 700 Japoncev v neki dolini pred Port Arturjem prišlo na električno mino, ki je eksplodirala in skoro vse Japonce ubila. Eaaka nesreča se je zgodila Japoncem 27. m. m. pri trdnjavi št 2.
London 9. septembra. Japonski generalni štab sodi, da so Rusi v Port-Arturju izgubili že kakih 10.000 mož.
___w mora vsled
svoje sestave biti tudi precejšnega učinka, je velike vrednosti za zdravnika In za paciente. — Želoznnto vluo loknr-uarla l?iccall|u ▼ L | itt> 1J »u I na I>iiii«J«*4i cesti se odlikuje po tem, da obsega v resnici naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 1264—14
Se dobi povsod I 26 neobhodno potrebna zobna Crime 4
vzdržuje zobe čiste, bele In zdrave.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. septembra: Franja Fabiani, trgovskega sotrudoika žena, 52 let, R-sljeva cesta št  1, jetika.
Dne 7. septembra: Peter Puch, delavčev sin, 2Vi mes., Razpotne ulice št. 6, črevesni katar.
Dne T. septembra: Anton Kerlin, delavčev sin, 13 let, Dunajska cesta št. 6, jetika. — Fran Češnovar abiturijent, 23 let, 22 let, Sv. Florjana ulice St. 16, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 31. avgusta: Marija Kolbič, lika-rica. 50 let, Vitiam cordis.
Dne 2. septembra: Ivan Slak, kajžar, 61 let, Dementia senilis.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dun. borze 7. septembra 1904. Naložbeni papirji.
4°/a majeva renta .... 4*2°/0 srebrna renta  .   . . 4° \ avstr. kronska renta 4° 0     9    zlata „ 4°/0 ogrska kronska  „   . . 4°/0      „    zlata      „   . . 4% posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljet Zadar
At I 0'
* i i C Ali O'
* /l .0
4\V
* /t ."0
* 2 I
* a /o 4°/0 prior
4l/a#/. bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4%     .      „      „     ž. o. . 4V.0 0 zst. pisma gal. d. bip. b. 41,a°/o Pe^t.   kom.   k.   o. z.
l0°/0 pr.......
zast. pisma Innerst. br. »      u     ogrske cen.
dež. br.......
z. pis. ogr. hip. ban. obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....
obl. češke ind. banke . Trst-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
3%    „   juž. žel. kup. «/tVi • 41 a° o avst- P03- za žel- P* °- • Srečke.
Srečke od 1. 1854 .....
„      .   „ 1860»/S .   .   . .
n      .   - 1864 .....
„ tizske......
„    zem. kred. I. emisije .
n rt «    H* n
„ ogr. hip. banke . . . „     srbske a frs. 100*—
„ turške......
Basilika srečke ....
Kreditne            H    .   .   • .
Inomoške           „    .   .   . .
Krakovske          „    .   .   . .
Ljubljanske „ .
Avst rud. križa   „    .   .   . .
Ogr.    „     n      n    •   •   • •
Rudolfove           n    .   .   . .
Salcburške          „    .   .   . .
Dunajske kom.   „    .   .   . .
l>elnice.
Južne železnice.....
Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . . . Zivnostenske „ . Premogokop v MostH (Briix) .
Alpinske motan.....
Praške žel. in dr. dr.....
Kima-Muranyi......
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe .   . .
Denar
99-30 10010 9930 119-15
97- 10 118-90
9950 10025 100—I
ioo-7o;
99-60 99-60 10150
10660 100-50
100-60 100-20
100-—
100- 75
98- 50
99- 10 306-85
101- 10
Valute.
C. kr. cekin 20 franki .
15-290 257- — 16150 305 — 295'— 26S — 93 — 12975 20-80 461.— 76-— 83-— 65-— 53 50 29-— 66 — 75 — 512'—
88-90 640-75
1615-— 650-25 759-— 249-50 636-449-25
2335 — 508-50 811*— 484-— 171-—
11-35 1901
20 marke........1 23*46
l?lago
9950 100*30 99-50 119*35 97-30 119-10 101 — 101-25
100 —
101- 70 100"—
99-90
102- 50
107-50 101-—
101-60
101- 20
101 — 101*75
10010 308-85
102- 10
Sovereign8.......j 23*94
Marke.........| 117*30
Laški bankovci......i 95
Rublji......... 253
Dolarji.........|| 4-84
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. septembra 1904.
Termin.
Pšenica za oktober .   .   .   za 50 kg K „        „ maj 1905   .   .    „ 50
153-90 261*— 16350 315 — 305 — 275-50 98-— 130-75 21'80 472*— 85— 87 — 70-— 55-50 30*— 71 — 79-50 522 —
89-90 641*75
1622 — 651*25 760 — 25050 644-— 450*25
2350 — 51050 315— 487--173 —
11-39 19-03 2354 24 — 117-50 95-20 2*54 5 —
1060 1090 790 7-38 711 740
1905   . .
Rž     .   r oktober 1904 . „ 50
Koruza   „ september .   . „50
Oves     „ oktober ... „ 50
„ maj   ...   . ,50
Efektiv.
5—10 vin. višje.
Heteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2.    Srednji zračni tlak 7S6'0 mm
Sept. 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
7.	9. zv.	7395	150	si. jvzhod	jasno
8. JI	7. zj. 2 pop	7401 7387	110 228	al.jjzahod bL jug	megla pol.oblač.
■	9.snr.	739 4	164	brezvetr.	oblačno
9.	7. Hj, 9. pop.	739 8 7388	13 4 223	el. ssvzh. si. jug	megla sk. oblač.
Srednja temperatura srede in Četrtka 15 T in 16 7°, — norrnale: 16 0'' in 159°. — Mukrina v 24 urah: 00 mm in 2 7 mm.
Mesto posebnega obvestila.
V veliki žalo3ti javljamo, da je naa blagi oCe, oziroma stari oCe in tast, gospod 2688
Matija Zupane
hiBni posestnik
po dofgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v 81 leta starosti danes v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v petek, dne 9. septembra t. 1. ob B. uri popoldne.
V Kranju, 7. septembra 19 A.
Dr. Fran Zupane, c. kr. dež. vladni svetovalec in dež. sanitetni referent, Ignacij Zupane« župnik, sinova. — Karolina in Apolonlja Zupane, hčeri. — Marija Zupane roi. Plel-vveissova, smaha — Fran, Erneat, Viktor in Mira, vnuki.
Josip in Cvetka Plankar javljata bolesti polnega srca, da jima je kruta usoda neizprosno ugrabila že desetega in edinega, iskreno ljubljenega
sine 1xl jen
v nežni starosti komaj 27 dni in 4 ure.
Pogreb bode v soboto, 10. t m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Dolenjski cesti 6t. B3 (gostilna „Pod gozdom4) k sv. Krištofu.
Blag bodi spomin nesrečni žrtvi grozne mukotrpne bolezni, ki nedolžnemu, mladostnemu bitju ni mogla in marala prizanesti.
Priporočena bodi istotako blaga dušica previdnosti Vsemogočnega, ki naj ji usodi ter v neskončni Svoji dobrotljivosti nakloni milejšo bodočnost onkraj doline solz.
Sinko Franjo Josip. bodi 11 zemljica lahka!   Do svidenja!
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža!ostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod
Fran Kopetzkv
podur adnlk Južne železnice
včeraj ob ,/47. uro zvečer po kratkem in vsled ponesrečenia zelo mučnem trpljenju v starosti 54 let, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega nepozabnega se vrsi jutri v soboto, dne 10. septembra t. 1., ob 4 uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Krištofa.
Bodi mu blag spomin!
V Ljubljani, 9. septembra 1904.
Ana Kopetzky roj. Vidmar
soproga. 2594
Ivan  Franja, Leopoldlna in Adela
sin hčere.
Avgust Kopetzkv
brat.
Lina KorČe rojena Kopetzky eeatra.
Vsi netjakl In netjaklnje.
dobe takoj stalnega dela pri 1
Jakobu Homovou 1
mizarskem  mojstru   v Cirknici.
SprejncLOjo se
pod  jako   ugodnimi pogoji
solidni in spretni
Ponudbe   naj  »e  pošiljajo pod ^zavarovalni   potovalci" na uprav ništvo „Slov. Naroda". 921-46
Učenka
se  sprejme   v   boljši rodbini na stanovanje in hrano.
Naglo v pove upravništvo „Slov. Naroda". * jj58i
2587
Žalujoča ostala.
s prakso želi pod ugodnimi pogoji pre-meniti službo. 2644—2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda". t
Zahvala.
Povodom bridke izgube našega preljubega in nepozabnega soproga, oziroma brata, očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Janeza Černeliča
sedlarskega mojstra in posestnika
izrekamo potrtim srcem tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem ter sploh vsakemu posameznemu za nam do&le dokaze iskrenega sočutja in za častilno spremstvo k zadnjemu poAitku našo gioboko čuteno in najiskrenejšo zahvalo. Posebno se pa še prav toplo zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavni c. kr. priv. meščanski gardi kostanjeviški, ki se je s svojim poveijništvom in s svojo godbo vred potrudila ob neugodnem vremenu iz oddaljene Kostanjevice, da izkaže zadnjo ca-.t svojemu bivšemu članu, nadalje slavnemu prostovoljnemu gasilnemu društvu v Brežicah, ki je istotako z načel-ništvom vred spremilo k zadnjemu počitku svojega nekdanjega člana.
V Brežicah   7. septembra 1904.
že 9 let pri eni tvrdki, vojaščine prost, Želi »topiti v trgovino z mešanim blagom in železnino, bodisi v mestu ali na deželi. 2670-2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda-.
Avskultant
z dveletno sodnijsko prakso, med ten^ štiri mesece pri odvetniku, želi vstopiti kot notarski kandidat.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". 26&2
Znamka i opico. Kamen za čiščenje. %JF Marmornati okrajnikl,
kamini, stenski oboji, stop*
njice, podovi, preproge iz linoleja in oljnate povlake
Kupim
50.000
JU
VARSTVENA ZNAM«.
Snaži in lika ob enem Vso hišno in kuhinjsko opravo. Pravi zaklad za gospodinjo t
* m m m
in sicer 2531—2 «0.000 smrekovih «O.OOO Jelkovih 6.000 horotllft t.UOO hranlovlh v.OOO bukoOh postavljene v Ljubljano. (Kupim tudi manjSe množine od 10 kosov naprej) Ponudbe s ceno na
'A. DEGHENGHI, Ljubljana.
8plo6no zastopništvo za a       t jo j kenrk stoesslek, Dunaj, i. Frcyunj 5.
Grenčica	1
Trn ftTi 9 *	n"
35Jd lUi lOi,	1
in liker	6—205 j
T?l ATI 51 '	n"
99JC lwi Idi,	1
najboljša kapljica za že	ilodec. j
2576
Žalujoči ostali.
m
- Zahtevajte samo pravi -
IndraTea
najfinejši in najboljši čaj na svetu.
Najfinejši zajutrek, izvrstna južtna. 2293—9
Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani želodec bolezni. I>ol>lvn se v ilroa-erijah In boljših trcovlnah m speeerEJsUlm in delikatesnim hladom.
Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno.
Na veliko pošilja
Indra Tea Import Companv Trst 3.
■ ■ ■ 2593-1
• • •
Prepričajte se o nizkih cenah!
Najnovejše in najmodernejše
Razprodaja blaga.
Dne 12., eventueluo 13. septembra t. L dopoldne ob 9. uri se bo vršik v Mariboru, Gosposka ulica up
razprodaja manufaktumega blaga
iz trgovine Matevža Stergar v vrednosti 18.900 K. Razprodaja se bo vršila partijah v vrednosti po 200—800 K ter se mora najvišji ponudek takoj plačat; Daljša pojasnila daje v uradnih urah oskrbnik konkurzne mase
Maribor, 25. avgusta 1904. Dr- Franjo Rosina
odvetnik.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
kožuhovine
RavnoEcat* došla popolnoma nova zaloga.
Ljubljana
Slaritrg
št. 1.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod Iz voznega rod.a.
Veljaven od dne 1. junija 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA. ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24  m ponoči os< ! vlak v TVbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Ljubno čez Sdlzthal v Amm Solnograd, čez Klein-Reifling  v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten   — Ob 6. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od  2. junija  do   18. septembra ob nedeljah in pravnikih   — I 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franz nsfeste, Ljubno, Duu.t; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-ReiHinp v Line, Budejevice, Plzen, Marij ne rare, Heb, Fx-ancove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko čez Atnstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 B dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 12. uri 10 ra popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od - junija naprej — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak  v  Trbiž,  Beljak,   Pontabelj,  Celovec, Franzen Mo-.akove, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastoin, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr.  Line,  Bndjcvice, Plzen, Marijine vare, Del Francove vare, Karlove v*re, Prago, (Ljubljana-Line-Praga direktni voz I. in II  razr. , Lipak na Dunaj čez Amstetten.   —   Ob 10. uri  ponoči  osobni   vlak v  Trbiž,   Beljak, Franzens Inomost. Monakovo (Liubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razređal. —  PROCA V KOV MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17  m zjutraj v Novo mesto,  Stražo, Toj Kočevje, ob 1 uri 5 m pop istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne udobni vlak v Grosuplje 2. jun'ja do 18. septembra ob nedeljah in  praznikih.  — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo ati Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA   Ob 3.  uri  23  m zjutr osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo. (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in II. razreda), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ausi.ec, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.  — Ob  11. uri  10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko. Karlove vare, Hebt Maiijine vare, Prago (Praga-Linc Ljubljana »1 rektni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejev:ce, Solnograd,  Line, Stevr,  Pariz, Genevo, Cm Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru,   Leud-Gastein,   Ljubuo,   Celovec,   Smohor,   Pontabel.   — On 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljnbua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monaku. Inomosta, FranzonstVsta,  Pontabla.  —  Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Upakrga, Pra Franzensfeste, Karlovih varov, Heb.», Plzna, Budejevic, Linca, Ljutm^a, Belj.tka, Celovca, 1 tabla, Čez Selzthal z Inomosta ia Solno^rada. — Ob 10. uri 4o m ponoči o-obni vlak & T od 2. junija d«> 18. septembra ob nedeljah in praznikih.   —   PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kcčevja, ob 2. uri .;_* popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta,  Kcčevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. 9. uri 22 m ponoči osobni vlak  z Grosupljega od  2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.  Mešani vlaki:  Ob   7  uri H zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol.  IZ KAMNIKA.  Mešani vlaki 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 5") m pou samo ob nedeljah in pravnikih.   —   Čas prihoda in odhoda je označen po sredujeevropejakeru času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaj«
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 14 1,000-000.—
Zamenjava i u ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne   papirje in    ZJa.v-a.aru.3e srečke proti vnovčuje zapale kupone. lc*cLxzri.I Izgria/^L.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bk-T   Eskouipt In inkaMO menic    "Jt-U lt«»r*m» naroćiln.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne   %lo*t-  Mprejemn    c^r >
v tekočem rakunu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—103
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
0568
41