n. flCTimiL v mulini • mm (. ipru mi lv. leto Ishaja vsak dan pepoMne, Isrmemal nadali« 1« prasalke. •morati s do 9 petit vrsti 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večjl lnseratf petJt vrsta 2 D: notlee, poslano. Izjave, reklame, prekUcl petit vrsta 3 D; poroke, uroke veli kost 15 vrst 30 D; itnltne ponudbe besed* 75 p. Popust le pri JiaroćUih od U objav naprej. -y Inseratnl davek posebej. Vpralanjem glede inseratov naj se priloži znam ka u odgovor. Upravnlttvo „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskara«"1 ftnaaeva Dlloa *t *, prltllftno. — Teleteu ftt. 304. OredaUatve .ll«v. ■ai*de" Saeltova mUoa at f, L. nadali a»|a Teletea itev. 14. lOflM strafMit la podttemat U ladosta« fraaifc>■■■•■ mm* Rofc«»*ae)v »• aa vre£«. "M «W Posamezne Itevilke: "Val t# Jugoslaviji navadu« dnl 75 par« ftatlall« 1 O v Inozemstvu navadu« d*i 1 O, nadalla 1-25 O Poitnlna platana v gotovini. „Sleveaakl tfai*d« veila w L|*bijanl ta po pesti i J Jmejoelavlili edofetno taprej plaćan . D 120-— polletfio........ 60-— 1 meaeĆno....... S0-— 1 _...... IO— V laoiematrai ce'olctno......D 21 fr— potletno . /i , • . . . 108*— 3 mesečno .*£... . 54-— 1 . ........ Ifr— Pri morebttaem poviianju te trna đaljša naročnln* doplačati. Novi naročnikl na| poJljejo v prvlč naročnlno vedno 0V po na kam Idi Na tamo pismena narodla bcez postatve denarja se ne moreno oziratL Smrt Karla HabsburSkega. j FnUChaL fl. aprila. Bhill auaitllskl cesar hi ogrikl kral| Karei Hata-Pitrg Je danci ob pol 12. dopoldne umri aa pijoCnlcl. V soboto dne 1. aprila ie umri v Punchalu na Madelri bivši avstrij-ski cesar Karei na vnetju pljuč. 2 njim ie umri zadnji Habsbur-žan. ki je nosil cesarsko krono. Karei, sin nadvojvode Otona, je postal avstrijsk! prestolonaslednik 1. 1914. po smrti svojega strica Frana Ferdinanda. Rojen ie bi! 17. avgusta 1887 v Persenbeugu pri Amstcttenu na Nižjem Avstrljskem. Dne 21. okt 1911. se je poroci! s pricezo Žito Parmsko. Iz kateresra zakona te Izšlo osem otrok. Avstriisk! prestol ie 7a-sedel po smrti cesarja Frana Josipa dne 21. nov. 1916. sredi svetovne vojne, ko je bi!a avstr.-osrska monarhija že omajana v vseh svoj;h te-meJjih. Ako bi bil mo2 jeklene volte In Železne energije, ki bi. uvažujoč položaj, okrenil nravoČasno državno krmJlo v drueo smer, bi se mu morda ob dvanaisti uri posreČilo ob-va rova ti monarhijo pred padom in razradom. Toda Karei je bil slablč. moŽ brez enercrlje in brez lastne volje. Zaveda! se te, da grozi državi ne-varnost raznada. ni pa si bi! na ias-nem. kako bi se dala usneSno ocfklo-niti ta DreteČa nevarnost. Instinktivno ie čtitil. da te vojna, ki io ie pričela Avstr.-Orva evfemlstlčno samo svoje pravice, ko pa Ie postala katastrofa za centralne države na bojiščlh jasna vsermi svetu, naravnost svojo neod-visnost in popolno svobodo. Meseca jnnMa 1918. je zadela avstro-r>$rrsko armado katastrofa ob Pijavl, njei je sledil meseca septembra prelom na solunski fronti, meseca oktobra isteka leta pa nemški poraz na franco-skem bo'iS^ir. Katastrofa je bila tu, u?oda Avstro-Ojrrske je bila zapečatena. Vladni » trdno hrbtenico in silno voljo bi bil kljuboval tuđi usodl in se ji junaško postavil v bran. Toda Karei ni bil ustvarjen iz tega železa. K%\ so jele pri-hajati z vseh strani hiobske vesti, mu je takoj padlo žezlo iz rok in sredi oktobra 1919. je izdal znani manifest na avstrijske narede, s katerim ie na-povedal, da se bo Avstrija spremenila v zvezno državo. Toda bilo je že prepozna. Katastrofa se ni dala več od-vrniti. Temu manifestu za netami je sledila proklamacija neodvisne češko-slovaske države, drujd dan za nio pa proklamacija, s katero so se slovesno odcepile od monarhije vse jujrosloven-ske pokrajine. Karei je bil presenečen, konsterniran. Pričakoval ie. da bo njegov manifest učinkoval drueače. Men'l je, da bodo narod* spreieli njegov manifest kot velikodušno dari-o in se zno-va oklenili njegove osebe. V tem svojem pričakovanju se je zmotil, zato se ni mojjel vživeti v nov svoj položaj. Brez vsakej&a odpora, da ćelo odobruj^ je vzel na znanje udarce, ki so bili zadani stari avstrijski državni tvorbi, o kateri je ekslstiralo stoletno proroko-vanje, da ji ne bo koni. Eden n'efirovih zadnjih vladarskih aktov je bil dekret, s ka'erim je izročil vso bivSo avstro-Ofcrsko nror-narico v popolno last novi jusrosloven-ski državi. Seveda jra pri tej odiočitvi ni vodila toliko naklonjenost do Jua:o-slovenov, kakor predvsem njesrova nada, da si s to svojo srento pridobi prijateljstvo jus:o?lovenskeira naroda in njesrovo hvaležnost za vse slučaje. Da se tuđi te n"esrove nade nišo ureaničile, je samoobsebi umevno. Nadaljna rpodovina Karlove«^ življenja je znana. Prva leta svofesra izgnanstva je prežive! v švici, od koder je lani meseca aprila po«kusil. da se zopet polasti madžarsketra Dresto'a. Ta noskus ge mu je nonesrečil. Z istim fijaskom se je končal tuđi druirl njesrov puč lansko iesen. Ker Evropa, zlasti oa države male antante. nišo več hotele trpeti, da bi Karei neprestano s svormi restavraciiskimi posknsi vznemir'al Ev-ropo in delal neprilike nasledstvenim državam. Je mala antanta sklenila nje-srovo deportacijo na otok Made;ra v Atlantskem oceanu. Tu v Izgnanstvu Je Karei Habsburs: sedaj zak^Jučil svoje- 0 I ga Življenja tek. Kakor veliki Napoleon, I tako ie umri v izgnanstvu v Tihem oce-i anu, ločen od vscea sveta, tuđi njegov mali, zelo mali epiKon Karei Habsburški, zaJnii avstrijski cesar. S čisto človeSkega stališča je njegova u*oda žalostna. tragična. Kat Čio-vek je bil Karei, to mu priznavamo tuđi k^t nasprotniki, dr>ber, plemenit mo?. ki b! zasluži! boli^ usodo. Toda nanj so padli vsi jrrehi, ki Jih je na«o-milila tekom dolfih stoTetij na svoja pleča hab^bur5ka rrdbna, za ereht i vseh svo:ih predn^kov 5e je moral po. koriti, zato je bila ta pokora težka. ker Je odjrovarjala pezl teh itorjenih srre-hov. I'rasična usoda. od njega kot člo-veka nezaslužena... Smrt Karla Habsburžana je olaj-Sala težko politično situacijo v srednji Evropi, ker Je ž njim legel v j?rob pred-stavite'j in nositelj restavracijske m.sli, one ideje, ki je stremila za tem. da razb:ie tvorbe, kl jih ie ustvaril 5alnt-germenski mir in na njih razvilinnh zopet Kradi veliko državo pod habs-busTcim Žezlom. Ta ideja je sedaj iz-Itubila svojo življen^ko upravičei>*st. Je zap^ana, o tem smo prepričani, ne-izprcsni smrti. OFICIJELNO POROČILO. — VTIS1 NA DUNA.IU IN V BUDIMPEŠTI. — GLASOVI CASOPIS.IA. — MADŽARSKI LEGITIMISTI KAND1DI-, RAJO NA PRESTOL KARLOVEGA SINA OTONA, — FunchaK 1. aprila. (Reuter.) Smrt bivšera lcralfa Karla le nasto-pHa ob 11*30. dopoldne. Vdovl fn otrokom le orcblvalstvo Izralalo solo^no sožalje. Trgovine so bile oo-vsod zaorte. — Dunai. 2. aprila. (Izv.) Prvo direktno brzojavno poročilo o Karlovi smrti Je prejel iz Funchala bivši dvornl kaplan prelat Seldel ob 10. doDolcfne tele vsebine: »Vsesramo-jročnl ie NJ. Vel. cesarja k sebi pokli-cal. Prosim za blaeor njeeove đuSe brati po cerkvah ma§e. Zlta m. d. — Ftinchai. 3. aprila. Ozv.) Ka-rel Habsburar ie do zadnjega zdlhlja-}a ostal pri popolni zavesti. Vedno sra bito ob njejrnvii smrtni postelfi Žita in naJstareiSI sin Oton. Zlta Je zdravnlkom Izrazila željo, da bi Iz-vr^'lf cepIJfnle krvi fn na ta način bolnllcu podaHSali žlvlfenle. ZdravnI-kl to njeno željo odklonlli. — Dunai 3. aprila. (Tzv.) Povodom orvih vesti o smrti Karla Habs-bursra ie zavladala v monarhlstlčnfh kroeih in med visoko aristokracijo srloboka žalost. Monarhisti namera-vajo ukrenitl vse potrebne korake, da se tnipto Karla Habsbnnzra nre-pelje na DimaJ in DokoplJe v jrrob-nlcl bivše habsburške dinastije. Monarhisti Iziavl!aV>. da ne prirede pri tef priliki absolntno nikakih političnih demon^tracij. Karla namerava'o oo-kopati brez vsakesra pomna. Začas-no poknp'ljejo Karla v Funchalu. dok-ler se ne urede vse potrebnosti za prenos. Več monarhfstov fn aristokra-tov odpotttje v Funchal k poerebu, tako ti»di nadvojvoda M a k s. dalJe zaupnika Karla sekcijskl 5ef dr. Schneer. Karlovo mater nadvojvodi-njo Marilo Jožrfn le vest o smrti ze-ln rretresla. Naha'a se sedal v Mo- nakovem. Tekom včeraj?njesra dne- i va so v Carnabitskem samostanu vi- \ soki aristokratje in nekdanji visoki dvorni dostojanstvenik! Iz ražali na posebni poli svoje sožalje. — Madrid. 3. aprila. (Izv.) Bivša cesarica Žita je zaprosila španskesra kralja Alfonza za intervencijo in podporo. SpanskI krali Je to v nai-laskavejših besedah zagotovil in ji obenem izrazil £loboko sožalje. — Dunai 1. aprila. (Izv.) Po ne-katerih vesteh ne bo bivši kralj Habsburgr pokopan v Funchalu. am-pak provizorično v Madridu. Sek-cijski načelnik dr. Schaeer ie odnf>-toval v Funcha!. Po niejrovl Izjavi so vse vesti o Karlovi oporoki cola kombinacija. Karei Je napravll po-slednio oporoko 15. oktobra 1921. pred svojim zračnim poletom v Bu-dlmpešto. V tej oporoki naproSa Kare! svojesra brata Maksa. da prevzame varstvo nedoletnih otrok. — Dunai 3. aprila. (Izv.) Nem-ško-avstnjska vlada se doslej oficijelno ni bavila r. vpraSanjem pokopa Karla Habsburškeua. Njeeovemu pokopu v (rrobnicl bivše avstrilske dinastije pri očetih kapuclncih vlada ne nasprotuje. ne more pa dovolitf kakih posebnih svečanosti: pokop na! se IzvrtI brei vsaklh noerebnih ceremonli ln brez vsakih demonstra-tlven značaj Izrazajočlh žalnlh sve-čanostfh. Obraniti se mora mir in red. — B« me^tn raznesla r poznlh rečem ih urah. Neka te rt listi so priredili posebne Izdala. Tako! •• bile odpovedana vse gleJah^ke predsuva» vsi koncerti in javni lokali so hili ¥ rnaat žaiosti tako) zaprti. Za r^era! napovedanl politični 5hodl so bili r znak £at>sti vsi pre« "oženi. Nikjer po v$e] driavl ni bilo no uenega političnega *borovanjx Tuđi dro* ce Javne prlrciitva so bile odpTvedan% Po nalosu vlad« ie odrej^no žaluvanjo £•> bivllm madžarskim kraljem. — Budimpešta. 3 aprila. (Izv.) V rteC političnih krogfh ln kit hih živahno rtzprav* Uajo politični moment ln položaj, ki je na* ^topi! na Madfarskem v^lcd smrti defroni* ri^aneea madžarskega kralja Karla Hah»» burga. PnstaSI svobodne volltve kralja na* g'ia.tala. da j« sedaj v tem vpra^anlu na« stopi! preohrat In 1a Madžarska lahko nm* daj brez ozira na intezrlteto krone sv St*-/nna voli svobodno sv^icea kralja. Pristali Habsburianov pa vzklikajo: »Kralj Je mr» tev! 2ive! krali!€ Ta skupina monarhistom namerava proglasiti Karlovega najvarej* ^ega sina Otona ca bodočega madiarskeg» kralja — Praca. 3. aprila. (Irv.) Vse dnevni časoplsie fivahno komentira v dalUih član-kiii imrt Karla Habsburga; predvsem na« giaSa važni politični moment ta nasleđ« stvene države In med prognan-stvom * prav ozkib stikih. Ta živa priča ja ne«en in povsera Informiran mož, že^ar imena pa uredništvo ne navaja % ozirtmj na današnjo boljševlfeko vlado, ki bi so menda ma§čevala. Iz obširnepa pripovedovanja prl-nagaino le n^kater* posamernoeti, ki «o ia Ljeninov« metode značilne. Prvi dnevi Jetništva v Tobolskn. Na povelje vlado Kerenskega Je bila carska obitelj odvedena v Tobolsk. Carja so na-Btanili v gubemskem domu, carico Aleksandro Fedorovno s flinom Aleksipj^m ln stiriroi hfterami pa v hi-ii Kom i lova. Bivanje v Tobolsku ni bilo nezno-sno. Smeli &o imeti pri sebi veaj del slu-žabništva, ki je ž njlmi prenaialo uso-do internlrflncev. Iz bližnje t*r v©6 ali manje nepolitične cnrske okolice m> >ili tu zdravnik dr. Botkin, Dolgonikij, TatiSčev in *tnrec elupn Oemadurov, ki je živel • carjem od njfegove prve mladosti. Toda Internirane! se niti tu nleo emeli svobodno kretati. Ni jim hilo do-voljeno hoditi niti v carkev, a na božjo Mužbo je moral prihijati duhovnik v hi5t>. Ta duhovnik pa je moral poprej j>odp1»ati reverz revoln^nlm urađom, da z interni ranci n§ izpr^ovori nob«-d* nepotrebna be«ede. Molitve in obredi so «e vrSili le vpričb revolncnih *aunnikov. N?id«or-stvo sta Imela agenta Pankratov in Nl-kolekij. Pankrntov je bil ea rarne zločine pre^edel 15 let v Ječi na Bchliep*eihur-ftki trdniflvi fPT je prebil v jakutaki oblasti sibirski kot Izgnan^c celih 37 let Nikolskij n! bil dosti bolj§l. Agenta sta se vedla (esto nekorektno t?r ei dovoljevnlft sirove in v svoji prntiranosti naravnost tmi^na nepodobnosti. Tektmi božje službe se Je nekega dne zgodilo, da Je duhovnik čital pravoslavne litanije. Med svetn!5kimi iroe-ni Je čital ttidf Ime carice Aleksandre, stare ruske svetnice. A»ent je duhovnika takni nahrulil, mi«l^, da gre ka carico A1vno. R*izbi!r-jen je d(»kazoval duhovnik imoto, toda agentov ni prepričal. Car gr* v M«Hfrvt>. 8!re?l ne razkroj v ruski drSav! Je vplival rudi na živijente Internirancev. Sluga Cemadurov Je pripovedoval, kako tcfko je prenaSal c*t mk\ejy brest-litovskera mini in kolikokrat J* obso-jni blazno poatopanje rovolučnih vodi-teljev. Večkrat Je drial: >Gučkov in KerenskiJ sta obdolžila Izdajstva mene In nv>io ženo. Vso papi He so mf dali premotati, da bi našli doka zov. ZdaJ pa vidim, da oni sami vedrjo tako politiko, kl dokazuje njihovo izdajstvo.c Takrat eo •• zacell ts Moskve zanimati za usodo car«k» obitelji v r^edji raeri kakor dotlei. Ljcninova vlada, ki je sledila vladi Kerenskega Je poslala v Tobolsk komi«arja Jnkovlova i naročitom, naj prirede carja v Moskvo. C#-ma, ni rn^no. Jakovlev •• j# veđel dosti ciove-koljubnej« nego nlegova prednika. TVh da moral je dolco pri^ovarjati earju, khjj bi sel i niim. Car j^ misiII, da ga hočejo boljseviki im^ti v Moskvi v to ■»vrho, da bi sopodpisal brest-litovskl mir. In Izjavi jal je: >RaJsi si odsekam roko, negt> da pod pI lem tak mir U Jakovlev j» nato carja veclcrat •varil naj odpofujle zleoa, če* da si cer odredi boljčeviška vlada, mj ga privede a silo, ali pa noŠlj© ▼ Tobolsk dro-gega komisari*. ki n^ bo poznal nika-Hh obzlrov. Hkratu Je carja zagotav-ljal, da mu tomći sa o«ebno varnoet prav do Moskve. Končno s« je car odločll, da odpo-tuie. RMoiatna eariea* Carica pa ni bila zadovoljna. Prav^' kar Je carjevič Aleksejj^v rbolel; heeen-aka bolezen ga j# priklepala na postelj in bati se Je bilo najhuliega. Vzllc temu ]e carica sklctiila, da s hčerjo Marijo sprevnlfa moia ▼ Moskvt>. Dej-ala je Dolifonikefnu: >Ra^fta frtvnjem livljenje Svojega •Ina, nago bi dovolila odpotovati možu eamemu. kajti bojim ee, da napravi zopet neumnost, kakor jo ]* napravll v Pak ovo.c V Pnkfcvu je car mora! podpisatl akt, a katerim ee f* odpovedal presto-ln! Tako so torei odpotovali. Sprem-ljalt so Jih dr. Botkin, DolgornkiJ in Cemadurov. Tri hc>re a sinom Aleksefem ln ne» katerimi Člani druiin* pa so oatale ie v Toboltlra. Ra^potlB. Sloga Cemadurov, 83 letnl starec, je pripovedoval, da je bilo razmerje med starci in otroki v obitelji Nikolaja Romanova lzredno bftrmonlftrto In prl-«TČno. Otrocf eo ee vedll do stariev vTorno; b kakih lntrigah. kakrftne so običajne pri raznih din^stljah, aa car-akem dvoru ni Kilo eledn. C«nadurov In edravnik đr. Botkin sta snvračsln turli • veo energijo razrm legende b Rajputintu carici la cajricl-nah. Heenlca pe Je, da ]e bfl Ra epu ti n zloduh la prokletstvo Romanovcev in Rusije. >Bil Je to larrelee v meniski kuti, aenavadno rafiaovaa la đrseo. Iskori- ičal jB bo\r*tnto pobožnost cari^lno tet Jo zlorabljal v polni meri za «vo]o oeo« bno in politične intrii?*. R^s j© imel v^ likanski vpliv na državno upravo, na rardelj^vanje ministrakih atolov, tm usodo Gosudarstvene dume. na kjui^JT ro ljudi, nadarjenih in glupih Toda NI kolaj m Je v isti meri sat vedal pretkanosti Rasputinove t*r Je pazil nanj. Sklenil je, da ft njim obra* čuna pri prvi priliki. Ko Je ime! dnknaV da je Raaputin alepcu-, ga je otorn* rm vrnll: »Rasputln, virllm, đa ste obmani ili (slepar) ln no6em vaa v svojem doma videti već. Idite !c Rasputln p* »e Je postavil carjn rvt v oči ter Je v pozi zlovestnesa proroka odvrnil: >Imperator, Jai grem, a vnJ sin zbolil« Zaradi pregnahstva Rasputlm* f*ta «e car ln carica sprla, a spor ni tmjal dolgo, k«jti proroštvo s^ ja izpolallo* Aleksejev jo t^žko oboleH Kako se je to zgodilo? Rasputin Je imel intimno razntarj« s vplivno »Fraulinoc V'orobovo, ki Je oekrbovala Alekseja. Da bi dokazil svojo neobhodnost in nadčloveško mofl, se Je Rasputin domenil z Vorohovo z% vra*je iločinsko komtvlijo. Vorobova Je dražila dadično bolezen carjovičevo e tem, da mu Je nnmeeto ml^ka pod koto vbrizgavala tekočino, ki peročuje kp> to tok ln krvne maroge* stran 2. .aLOVENMvi nakuu*. uuc 4 aprila n»j*. ?\c*. 77. >Vorol>ova je bila podla Intrigan- Pra«nov©rnost vih 0 rarico In caritfnaml. Trnila -»tu. da ni riđe! nihfa trmed mr-ake. družine nit« i«n*d «1u*abn!*tva, Hiti onadva, ki «ta imela vfttop rieomj do v^h dvorskih sob, nikdar ničetiar pimlMv^ca, \t *es*r bi se moglo sodtti, da ie občeval F«-sputin intinmb s čari-•a sli z njenim! hcerami. (Kootc prihj ' lokaml le dajal znamenje, di lelt vide« pr| sebi svojo soprogo in otroke. Mrmral H razne nerazumljive besede. Ob UJO sd zdravnlk) ugotovili nastop smrti In lo tekol povedali pri smrtni postelji stojtčt aoprogi. Zlta se je vzravnala ta rekla •dravnikom v frtncoščinl: »SreCna sem, da le Bog poslal mojemu molu tako lahko »mrt«. Nato )e poklič a la tvoje otroke, ki ao abttopUI mrtvega očeta. — DnnaJ, 3. aprila. Cl«v) Po dane« '4ol\ih Testeh Je bila vsaka rdravnlSka po» »oč odveč. Pri Karlo Je nastopilo ©trpljenje srca. Zdravnlki ao mu 1 nmetnlm ▼brizganjem kisika skuSaU podalJSati flr-Staje. — Chraaj. 3. aprila. (Ixv.) Madfarako poalanlStvo Je rasobesilo crno zastavo v mak falosti ca umrlim madiankim kraljem Karlom IV. Tudl po hliah, kjer biva visoka aristokracija, posebno v prvtm ni bHinJih okralih vihrajo Itevilnc erat zastavi. Vo» dja monarhiator Holnigg Je prt inMttrskeni srvtii intervenira!, da st davotl. pokop Karla Htbsbarga v grobnici kapveJnsk« cerkve . — Fbncfeak • aprila* CHavm*.) Truplo Karla Habsburga ao balmamtralL Danes prenoso truplo ▼ earkev Marije Satžnlce ter Je poloit na odtr. Jutri v torek Je slo-veMO pogreb aa pokopaliite Capo Moate, ReSho uproianje znovo pred evropsko diplomacijo? Neka poročila prihajajoča Iz Rima, hočejo spraviti reSko zadevo v svezo s FranciJo. Tako da se baje govori v krojrih, ki stojijo diploma-Hčnemu svetu v blizini. FrancUa da boce izolacijo Italije: zato U le pri« lla prav ttiđi reska zadeva. Škodo-vati hoće Italiji, kakor fl le škodovala v reparacijski komisiji. To stol! ori-b?to kliub temu. da je Francila urad-■o skuša dejstvo dementirati. Neki listi trdijo. kako se noiav-Bajo v Italiji izvestni dosrodke, kakor hitro se ima vršiti kaka medzaveznl-Ika konferenca. Taki docrodki potem .vedno diskreditiralo ItaHJo v očeh ■Jenfh zavernic. Tako se Je pojavila naenkrat Reka skoraf tik pred sre-»ovsko konlerenco. Vse to vzbuja tnm___ Na to staTišče se postavlja nre vtne vnć svol© lastne korfstf. JtiTOTavf!« fzraMIa bo!l s fprHf-nfm! prefverami kaVor pa s rravfco čaše spđante fn preteke zmf54e, Na-rfanjaloč se na ma!r> antanto. obe pa opotnimUen! no najnoveRlh vezeh snletenfh s Fr^nrflo. nanrftrufeta. tn uvedeta proti Italiji diplomatlfino akcijo ter da dokažeta nezmožnost naše države, vzpostavlti in vzdržev vati doma red ter spoštovatl In izvr-ševati mednarodne pogodbe. Ta ak-elta se le nvedla. da se suremenl đl-Iko vpraianle v zadeva kl nal se vnovie predioff entmkt đMomacffl« kar bi nonMnlo ooHtlčno nesoosob* nost Italije, Na 'druid strani pa ft le namen Iskoristiti duševno razpolo-žerde. vladajoče na Reki. In Izolirati Reko od Italile. To je sedaf irlavna točka, kl ne donala domovini nlkake koristi In bilo b| nespametno zakrl-vatl fo še nadalje kakor prebrisanl noj: velika većina Rečanov. zmeša-nih in zmedenih tekom treh let po najrazllčnejših mehlkanskih navadah obdolžuje šibkost In neorUentacUo italijanske politike In nteno pr^tavno zastopstvo koketira z Jurostavtfo. kl pfa ne snrejeiim s samokresi, marveč kaže zanfe vstre£Wvo zanimanje In si w skula z zvHafio zaaratf. Opozariamo vlado na tefko h\ delikatno odgovornost in vprašamo ali naj se nesrečna reska politika se-natotla CofttartnlJa In podprefekta CastelUJa, kl se ie odposfa! na Reko, nadaljule. Povemo brez ovlnkov — druari b! te strahonetnosti molSat! a!l pa se zabava!! z evfemlzm! — da je Italljanstvo Reke v nevamost! r»red-vsem vsled polftlke konztilte. To je žalostna resnlca. kl Jo je treba objavit!, dokler fe še čas odp/wnočl.« ^k Zv6za fujporiofismldli želosol* ijWet ta politika. ZJŽ. nam Je poslala fo-le iziavo: Z odroni na različne dpazke zadnjega časa v časonisju In pa različne izjave, bodisi političnih, bo. IDsl strokovnih shodov, če$, da Je ZJ2 lekak prtvesek ali pa ćelo v cclott no-kaka narodna »oolallstična politična Organizacija, izjavljamo ponovno, da I« ZJŽ cepolitiSna. narodna ttrokovna organizacija* Id te zavzema le sa 1 iboljšanje gmotnega sospodarsken kakor tuđi za povzdigb kultumem po* ložaja svojejra članstva, ntkakor p« ne sa^ovarja ali ćelo pođpira kak h poll-ilčnih avantur.. Za irfav© po^amtilh JDanor pa, kl hocejo biti obenem tuđi polrtHd, orsranlzadja ne ©darovana in čc so padle take izjave kjerkoll si bodi, so smatrati te za osebne in Izvira-loče iz nekake posebne ambicijozne domiSljije pojedinčev. Take in enake lr!avc poIitičTicffa značaja oviraio i vspešno delovanje vsakejra samo »tro- | iroftanov^ke^a nepolitičnejra đruStva kakor ie ZJŽ. Op^zariamo torel. da nai 8C Z1Ž ne iđentifleira z Wav*m\ PO samnih članov, kl bi morda res radi vtđeli orpran'zaelio ko< politično. — Osrednji odbor ZJŽ. — Atentat na Miljokova t Berlin«. BJvS! nmanj! miniptr»r prva rusk* re-pnblik© Pavel MHjukov j* doepel J8. ■care« ej uf raj v Berlin, kjor naj bi Ime! ▼«?S pr^davanj o evojora potovanju pto 'Ameriki in o rx>*!oftno«ti Ru«ij«. Zv©6er iBtotrn đnr je lmel v Filharmoniti prvo predavanjrO Ko jf kon^-nl bvoj© preda-Tfinjo, r© j« navalilo nanj v©C m1a^?r\i-žev, ki j»o pnd**l r,% iU, tako da m potn^M stigli zarteli nmatorja Vladlmirj* Na-bokova, bivšega ravnatelja >RiJ©£i< in >Fulac t TVtroprradu. M©dt©rn sta dva atentatori* pko^ila n« pft>vorniSki od^r in s klici >2ivio car< izjavila, da sta hotela maSče-vAti rnrjevo imnrt. Ranje-».ih je bilo reč o*&b. Polirija i© d^loma napravila red in b lahkoto aretirala oba atentatorja, ki st& bivša ruska po-ročnika Sabelski in Taborinaki. V m-ckih berlinskih krogih razlagajo atentat a aovražtvom ruskih mk>narhistov proti Miljukovu, ki je doaegel razpust Vranglove vojske. Atentator 5 a bolski Je na polieiii izpov^dal, d& je £e dolgo sledil MiljukoTu e namenom, da ga usmrti in da bi odpotovel sa njim tuđi ▼ Ameriko, č« bi bil im©l dovolj den&r-ja. UnK>rj©ni senator Nabokov je snar na o^eba med rusko intr»H#<*ncr». « Nemfte DrtpraV# na sretovno ▼oJikv »Tempsc priobčuie nadaljne dokumente iz arhivov bavarske vlade. Med temi 90 trlje važni dokumenti ministra Lenchenfelda. Prvi dokument, datiran 2. julija 1914^ vsebuje Del-bruckovo navodlk) berliorskemu Župana glede mestne aprovizacije za vsak slučaj. NemČija zbira kolikor moffoče največje množine žita za aprovizacijo krajev, kjer bi se koncentriralo voja-štvo in za trdnjave. Delbruck je pro-| sil zvezne države, naj se orfbl'ejo \ vsejra, kar bi mojflo v inozemstvu pro-vzročiti sum, da ho£e Netnčija izzvati vojno. 31. Julija 1014. Je Lenehenfeld brzoj avll. da rri nobenesra dvoma o ne-erativnem odarovoru Rusije, ki ie bila pozvana, naj demobilizira v 12 urah, kakor tudl 0 ne^ativnem odsrovoru TranclJe, ki naj bi v 18 urah odgovorila, ako ostane nevtralna. Tretji dokument pa v^ebuie telefonski pogovor nem§W mohlHzaclH najkasneje v *o-boto, 1. avmi^ta !014. 1« ter a norovo-ra Je razvidno, da Je upala pruska vlada na nnitiBOdnelSl izid vojne s FranciJo in da Je mislila, da bo premarala rrandio v Štititi tednih! — Iz Rtfrffi tednov ?o postala Stiri leta in v octem letu $tra5ne«a klanja se Je morala udati Ncmčija usodi izmosaraneira prema-sranca. -T 7*>i>*i okr«vinieji m\ vsirl»TiHJt Javntfr* reia v Ttaliji. Ni rinlpo, ko mo prioWill va^bino itulijanpke okrofnirf* ta vsdrCevani« Javn^a?*i r*da, p» i^ i« italijan^ka vlada izdala novo, v knterl «r>pftt tigotavlja, da vkljnb v^ew prlno-ročilom, da bi »e napravil koneo na«il-strnm, vmidar nino pren^bal« in ^« T»o-Javljajo c*lo •• ho\\ po^o^tofiia k«k*>r poprej. Ulntstrskl Twidnpdnik naglala v t#i okrožnici, da ae mora Kokoti Tvroti vRakemu, ki hujaka k naailptrn ali jr* irvrSuje, z vio fltrogoitjo izvajati. Prefekti morajo vpllvat! pH strankah, da Jlh prBpri?«Jo o abaolutn! potrebi, da ne vem pol I ti An! boj povm#» ▼ knlturn« jn^jr. Vlada Je tHno odloe««* v^poata-viti In obraniti mir. Taka navodila ratt* uliftall le nebrojnokrat, pa ao oataU in t>et*n«]o brss uip«ha. Notnin^fa slro ne prinacejo okrožnlee! - rraJniitve v Nmttjt Pofffifa* nja »trokovnlh organliarij n«mik«^a nradniStva z vlado b nr^dniSkih plafiah 9O.bi1a pred kratkrm eakljn^ana ier 00 dov«d1a do popolnega 0MffnJenJa tn zadovoljstva na oben strani. Pr%jemk! uradnifitva «b se terneljlto Eviia.ll, kar bo budffet Ktun^ije ohtelilo e letno »vo-to 50 milijard n#miklh mark. Prihod rommuliB hnljlce v Beograde VEUCASTEN 8PREJEM ROMUNSKE KRALJICF MARIJE v BEO-ORADU. — BEOGRAD KRALJICI PRIREJA NAVDUSENE OVACUE. OBISK SLOVENIJE? — Beograd, 8. tprlla. (Izv.) KUub slabemu vremenu, ves dan le po ulicah vihrala burJa hi je padal dež, je številno beogradsko meičan-stvo priredilo naJsUalncJši sprejem romunskl kraljici Mariji, materi kraljeve zaročenke. Vse ulice so bile v zelenlu ln v zastavah obeh držav. Ze v prvih popoldanskih urah so se po glavnih ulicah valile goste rrmožice ljudi, kl so skušale dobiti primeren prostor, da vldljo kraljico mater. VoJaSke edlnice beogradske gamlzUe so napravile po glavnih ulicah, koder Je šel sprevod, veliča-sten špallr. Povsod pa Je stala mno-goltevllna irmožlca naroda, kf je vi-harno !n navdtt*>eno pozdravljala ro-nuinsko kralifco. Na kolodvoru Je bila postavljena častrta crta kraljeve srarde z rastavo ln godbo. Na perotiti so bili k svečanomu »prejermi zbran! minlstrskl predsednik k. Nikola PaSlć s celo-kupno vlado, r>reef*r5tvo beogradske ob-čine z načelnfVnm Mitrovićem. vsa PTenerallteta. Člant dlnlomatskesra kora. rastonnlki rarnih kulturnih fn gospodarskih ore^nlraclj, med dnurf-mi vsa ženska dniStva. taVo Kolo JttrosfovensMh sesf^ra. Društvo knVrlnJe T.fiTbfce, DruStvo srpske majke tn dnigra. NJ. Vel. kralj ATeksartder ie ob 17*10 cfospe! na peron v snretnstvu princa Pavla in svole sufte. V^nnln Ta loko*r»otlvo Izvidnico ori 17*?ft je na kolodvor nrivon'1 dvornf vlak rn-rminske lrr?*!}lce M«Hf^. OS svir?»nl'i crodne Irralleve rnrde in ^h grm^niM tonov }e h!1 «*>refem kr»ll?c^ rr»«t^re Marija nafvHi^astnH?! ln klinS sfa-nerni! vremenn le Reorrftd 'rkarst krftHTd ^ave^r»^VMra nri^atelia nai-Tskrenei??^ n*pntfest?»rlle. NI. Vel. krut! A^Vsund^r fe t*-lrr>i Iskren^ fn r, vesH^m r»ordr«vl! VralJlco. &m |e »♦of»?|« fr V**n^a dvorne^a vlsV^. ITr^M fn V'«!l?r« »f^ se na nerrmti nolfu^m. Po kr*»*^^ medsenolnfb nordr^v^ fe Ni. VcV\~ čanstvo Vrjiff MeVsnnder »^r<*dsf?»vTl rormmsV? Vral?»cf vlsoVe dostoftn«f-vpnfVe, gefleri»!ltetrt. r«stonr»?Ve h'i'n dH*av. soproce r^/n^strov ln Tft^ton-nlce ?en*V!h ćmUtrv. V! so Vr«t??^; Vr»f rnni^ri r*f>%* hr^n^t* Irr^'ff^-* r»o_ darile štiri zelo krasne iopke sveže- * ka cveUa. Kraljica &e je našemu na* ! rodnemu ienstvu iskreno in veselo • zahvalila, biia je zelo vzradošćena nad Iskrenim in živahnim spre- ; jemom. i Ker le deževalo. so hoteli po pro- j gramu« da se kraljica vozi v .zapr- ; tem avtomobilu. KraJjIca pa jo zaprosila, da se po glavnih ulicah do j starega dvorca vozi v odprtem. Po- ! vsod so kraljico BeoKradćani navdu-Šeno in vzklikanjem: »Zivela inajka naše kraljice! 2ivei kralj! 2ivela Ro-munlja!« pozdravljali m n prirejali burne ovacije. Nj. Vel. kralj Aleksander Je s svojim spremstvom in osialiml do-stojanstveniki spremil romunbko kraljico do starega dvorca, kjer ie bll takoj serviran čaj. Pred starim dvorcem pa se jo rbrala mnogobrojna množica, ki je neprestano in na-vduŠeno vzklikala kraljici. Vrhunce pa so dosegle ovacije in manifestacije, ko sta se kralifea Marija in krali Aleksander pojavila na balkonu, kler sta ostala skorai pet minut. Po končani čajanki se Je kralj Aleksander odpetjal v novi dvor. Množica pa je kralju priredila tako j ginljive in prisrčne ovacije, da se av- -tomobil sploh ni mojrel dalje pomi- ' kati. Množica je avtomobil nonolno- > ma obstopila in kral} te stiskal roke vsakemu, tuđi priprostemu Beojjrad-čanu. [ NJ. Vel. kralj Aleksander je uvečer v starem dvorcu priredi! na čast romnnske kraljice palo večerjo, na katero je bilo povabljenih nad ?H0 dostojanstvenikov in odličnih rneh. Med dnicrimi so bfli navzoci Člani vlade, natriarh Dimttri'e. prc'srdnik . narodne skupS&ine dr. Ribar, srenera- 1 litsta d!plotr?atlČni kor. rektor beo- i orradsVe univerre in še cinici. V ve- ; liki dvorani stnre^a dvorca ie bit tući koncert. r?a katerem ie sedai za beogradsko onero ancra^lrani pevec Rijavec odpel več arii \r razr.ifc oper. Oanes je nastopilo l?r>o vreme in fe pričakovati. d« kral.Hca Mr^riia ^loipno s kralirfn r>h'^?^ b!i/njo 0V0-lico. V arotovih Vr^cib 5r *e vedno '7dr7m> vest da romunska kraljica Mnrija obisče S^venijo. Protestno zboroosnfc sfi!ii«fisfclh trgooceo ln obrfnlkoo. ! V fr^ntpnTnf^Tvi dvorani Mestnejra doma so đf»nf? ob 10.30 nrirodile impA-Mntno protestno rbnrovanj« ploA-^n^kc prldobftA'^n© *rvriran^r«r!j©. Pvor^nt j© Popolnoma naMto nolns. TJnMinTi^ki t»provri in obrtni ti po pH*li n<\ chT>i-ki trsroveev in febrtnikov. Za«topnni ro bili jrrftniji ix llerihora (pred?rdnik *. WMt1). \t, Tcljji ('--^T-^f?, Strm^Vi), is Litl)», Kranjft, Kflm^.ik«. Nov»£A roesta in od dru/rod. Zrio »tfrilnn j\n fto •« udeležil© f!bort»vftni«. niknjSnj** pridobih^ti* in ronp^dar^ke or^aniift-rije. Tr|fOT»ko - ohrino rbomiro no zt* ■ttopnli pr«M»**dTiik er. Tvin K n n r. sr. dr. Vikfor Mnrnik In Hr Vmn \Vi n-dlif h«r; 7veao *«dn *trljrev: pr«*d- i vodnik ff. Vinko M a J di f. r>r>dpr<*d^ ar. Drnffotin TTribAr in \nc. 8uk-1 J#»; Oremij sloventkili trirovotv a. Tv. J « 1 a ft i n ml.: 7ve/o obrtnih Krndrupr K. EngHbort Fr*nrh»tti in dnigi. Shoda po w drtli^ ndoležili rft«tor»-nlkl Trvp*rodn|nih ffnrn'niT« !n tr^v^kih of»U«fi. Ti\ *v1d«*l**k mlnfj»tr#itv^ trerovi-ne ln IrtdnsitHj^ dr. P f *» i f * r in dr. Kambl?, % % d*W»rijo minip»tr«tvi finano dr. DotM?. Ker Jf» biU dvorim* i»rwnnjbna in po itrvilrvo PriMekpl* v dvomro ^e no-t^ mnoiice, «0 «kl?^«MH rhorovnnj* morali pr*»n*»« n» **% prx! lf*«tnim dofnoro. Tti tm j» rbrftl* n«'l ^OAO on^h broj^^* ntn^lHoA, m«"*! ^>»orovnlrl wno r»T>ai!fH tildi n«r. po«lwn<*n rn^n. n, r. dr. V. KnkoToi in prof. T. R 0 i * n » r-Ja. Ivan Jolarin ml. J* v im<*n« ukllrfttoljev otvoril t^or^vanje, nnsrlw-gujoč |[»>«rK>dftn«ko vftino«t današnjega prot<*«tn^gi% rborovani«. V pr^fdij ■« bMi n?itn fvvoljeni rm rr# v n«.5? dr^ivi in ref^rmn d.iv-kov na ta. nni^in, da ** i?srrft dnigi stanovi Poa^hno po1J*de!ri ?.^m- j merno n^cadostno i»rispovajk> k pokrit- i ju driavnih irdstkov. I 31. Kot ra^asno remetim pro^ ir- 1 prrftditvijn efimn^g,-! davonrra ^i^t«*»nn« rabtevftmo, dn so dnvT'ne l*»«tvi^o pri Tarličnih otmtojjet'ih dovkib y>rilA£ro(i»* dojanakiin živi jonskim in iro^i o.'mr^kmn n»xmorain. d^ t*e vp^št^*« dfj:tnfiki AkftiPtenrni minimum in i*atn-o r»dPr*v«> pl«A\irine, ki j© proo^tAn^k bivšega avitrij^kern dav«xn^fa sistema, ki v dniffih pokraji-Tiah dr»nvA n^ nhutoja in ki v končuem efektu r5.dot\e vrrular le d^lodnjalM. Vi mora tndl t*\ pla^evnnje '.Avka sjolular-no t d^lniomAlcem jamrUi. 5. Zahtevamo preuredi i tsr davka nft poslovni promet n» ta na<"in. d« ^o 1k> ta davek plnrevnl v manjkah t.k vsak izbtsvljen (r^ovaki ra r^^iJAnjn draginje. ki ni nnhJen oKj5-\ti v.^lnn nar«*l*xn.joiTf» dr^artnj*^. marv»V se nn.^-juje na ^ikaniranje nadrobne prolije v trerovinab. Glavni vr! trpnvin© je ii-rvala neiitmerjen« trgovinska politika. kl nadn-"»rni> formira isvos in Pri pad-m valut« ni varovala- inter.*iov dom.v ^e|ra konzumenta 9 t »m. dA bi r#»flml^ra>-la Ikvoz najvain^jSib r!všlnih pre-♦/>r s pHmerrrimi irvor^imi carin^mi. V notranjem prometu je blajja doveli ln J« tuđi konkursne* treroroev in or-fftniiiranih konuumentov do vol] j-^ka* d* rearulira cena. 7. Prtotestiramo ponr»\Tr\o proti *.-'!-♦ va 1«: dnvcnib hftnfn. ki i ih morajo Plač© vati pridobitni »loji. 8. Zahtevamo takojSnj« oživotvt>r-Jenjo pridobitnega sveu v smislu odo ia-ftopniki pridobitnih al<. "v odlodilno sodelovali pri odnierjenju na^e gosj>o-darske politiko in lzgmdiio gospodar-Ek© in socijalna zakonodnjo. Zahteva-mOi da se da za^topnikom n tMh Ftn-novskih korporarij priliko sodelovanja in uveljavlja-nja zaht^r priktiCnop:^ go-spbdarfkefta življenja, k«r bo nedvonv no najbolj uplivalo ln Prlpom^^o k uamerj^nju nnA© pospod.irsk« politike. 9. Zahtovamo takoj^njo ustanoviter pokrajinake carinike direkcije, ker s« centralizarija t praksi ni i»bTiepla. 10. Enako cahtevamo. da «e obnovi II. instanca v taksnih zado^-ah pri de-lejrariii mini^trPtvA financ Na *hodu so povorili kot porr>vs^. valru p. T. .lolačin ml. in *. Weixl ir Maribora, dalje g. E. Frandr^tti t imenn nhrtnikov, c Fr. Ka. Stare in p. Z^bal. NekateH F>H^r^»Tal^i sv> vpH^orlll inri-dente oporronjft, ko J* hotel nar. posl. dr. V. K 11 k o v e n pojasniti finanrno politika vTad»». Prr«1«ednik ff- Hribar je alK»d raklinr-il ob V?.**0. Ne, .-bodu i« bilo opažati perrentitdlno irreitno mnnifo rf»ni?"kr\ rvionj-k^ ln Votranj!»ke. Sb.od jo drapah mirno pot^kel. RKPFRTOTIt KArTOf>VFr,\ GLFDA' LISCA V T.TrULJANI. Prims: Ponrde^JelL 3L apri'a: Aralol H Tr»rek, -t sprlla: Zaprto Opera: Ponedeljck". 3!. aprila: Zavrio Torek. 4 uprtiš: Baiaia A. LJnb'?«nI. riorliazisika ulica 27., L V torek. 4. aprila burVa ^pan^ka muha«. — V p«-^ek. 7. apri'n vf<;eV"is;ra -Tr^ke rfSc. — V soboto, ^. aprila bttrka »^ranvka rrt'.jha<. — V tf>rfk, H. anriU P^vettnva drama TNcpo^*enit. — Predr>roćaia fn prcdTnani»^a na prmtnjo vntopmc od 3. ..nrilj r*Ć S. d«"» 7. rvLČcr, dalje v ftertjakoMki knti^nici. — .Nova F.vropa>. ori JI, nnn-ci ima tfl<" vsiebino: Kn-ka kulrura (1. Sokuli«*- i. M. PunMn).__ Vj.^p-lav Tvanov CE. Anji."kov>. ..... Kritikn evror*«!?** knltt're knd nj^kib. Piial'ler-a T^ TnUtui >Vi>njif»v st\f\< A. C'^hova — Kkonnpi* ski pregled. __ Fr. Ks. Svohoifa: Orrlii^ T^iinl^ko ^rled'-ili^"'** "»T'rjnin. je i|r»vil<> T>rvu" -.">. t. m. to v^-^lnicro Fr. Ks. Prohode. AiliifMirga drmiHttk.i in nnveli^ta. >^rehis- *o pr^^n^^lj^nn in n<>prft\ Ijfnfli ^Vijolinf, ki i** iin<"li svojo prrTnijero prvi 1«) Wi ;i; V.ir. divadlu; >r»r»*hin-k^. v^'-inr.ni^ pi-kavc ki ilh t.:r*- mladi dr. Vnlonia, -i»kl^r ne n.ijd*- rdr.iv or'h, Tl**i»-»nr». \* ipri jo o*llir-rw> igrala i\*A'< z>> s*Mii lova. V-.-t^ n^*•■• ii'r-»'Tl;v — Pascal in rinitcli. «NIČ nnvesa nod Jirlnccnv je Mar lzrrk/ Ki »e potrM.ijp d«n na ckegti pt-snika F«>nvtrria <1534 1584>. kf ic sluti! tn idejo. rovorrC VeCno^ti: »Znte n; pro?lr^ti nr. sciianio^ti, ti ne pr.\vi<: -tr> je HiV. al> *.m !w K«*niiH iw»(f»nfo«t eć'nm pr| tvojrh n.*»^«h ooćlvt. rin^teina v k.".'i «rc*3tc v tako/vint-ni Vni-ta«ric\-em člr^nk::. KatUnienem v Encik!o-Pfdiii Zinimivn Je t'KlI — Panes veliki HTmf(>nlčni kunecrt muzike I)rn*»kc rtiv'/Jjc v >«Unlonu . VZcrjjl smo imeli r-r ]:kv. hiti pri .riiv-ni .•k':?!Tij! za dar^uji koncert. Obcta 5e prckrav.-ti ti7i*ek: \(!ik? ^imf^i'C-nc skladht* »N o i na Tri ari a v u* H^im-sk'j Kors-.kovV čar velik c'a: a p e t k a (AVncner i, ■Onnldncvni-c a< (iJvf)fak). Clicruhiniitvi »Ludo1-^ka^. (Prcm^ftvc »VirijacHe* in rv iT^iićcv P ° 7 i v v k n ! o* m> vc-luastne in «ila janimivc. Vse ic 'rvr^t-iio ns^fii'Jirnn<*>. Va?n° Vr'ilturnn dclo. ki «r.i ijNT^'ie cHripent dr. !r>^. Čcrin s ^voi:mi s;mfwiir*n'ni> koncerti v 1-iun-1;3"i, Ccl'n. Nfn-cm mcc 9< Ortns IH.) s;m*nniini krmecrt, ki nas sez^ani r nnr-tvori naive^jib $vernvnih jrlasbe^ik ~*v. Za rn^rmovrin e no^amer-nih «k»aJb ic n.-*pKr>! dr. čcrin niih vsr^fno. ki je t'*knnn na v«.fv>rcdih. Očinstvo nai K»rc! *c)e rv> Mi v*po-tpW. 7r?etcV k< nacrti ie dane« toČ-no ob ?0. fob o f. m * hV Ker je dv^ri-ra ?ii-'irjcna, «e je nndejati največle udelcžbe. — Tumf:* rfv«!»frn 4f"n«.tv» •r-fir*i~- ti»n«v. (*>ho*1ov«f.k-> n^v-ko dru-t- o •■Sm^t^K priile na \VliV-.ttio? v Xfari-l>or. ki*»r priredi n« ve'ikonorni fir>n?k icor^erT. 1^ l^ari>M^r« j»e odpelie^o V TJuMj^no. Zapreh. T^e^prad. S^r«1»*vo, (najbrže tndi v nptrln ve'ja m«*#t?0 po-t?m v Dnlnvirijo Split, Dubrovnik. Bakar, — Pcvcl! Izdala 12 ^tevilke M^ie Pe*. m»r'c» se je raraJ* ogromrv K« d^ucest dela v ti^karni nekoliko rnka^nf'a. OledaH Homo pa na to. dn »a^uido čimprH Df>pri-vimo. Prvih U Stevjik Malr Pc^marfce, bro^ri.nfh v fn ivcfrV. prodaja Zvezn* knjiff^rna. izv^d 7a in din — V ti^Vu je Dr'rrdha Z. Pr~'-vVv;h «T?d-e!h roJ?« ra dvoinrv * «pn*r'T>v3nteni k'avlrli, dalje ^e ti*V^ 10 ™n*i'h in n^'flriih rbornv Emila A(f.imiča na narodna besediU li Štreklja. 77. stcv. .SLOV&NSKI NAKULr. unc 4, aprila 1922. Mfali 5. Drieone oestl. V Lubtiam. S. aprila 1922. — Afera Slovetufc* eskomptoe banke. Ob svbi umevno je, da smo pri- občiii dotično interpelacijo le na izrec-iiu željo interpdama, no da bi hoteli s tem prev£eii kakršookoll odfovor-nost za vseblntv V bistvo spora se ab-sulutno ne maramo vmešavati. — Uredništvo »Slov. Naroda«. — Čemu razburjenie? Vsake kvatre se pii nas pojavljajo vesti, da se namerava v Ljubljani odpraviti vsa univerza, ali pa vsaj kakšna iz-med njenih fakultet. Vse te vesti so ponavadi tendencijozne ;.n zlobno Izmišljene. Taka je tuđi zadnja vest o odpravi medicinske fakultete. Po in-formacijah. Ivi smo jih dobili iz Beograda, nihee ne misli na to, da bi uki-nil inedicinsko fakulteto na ljubljanski iniverzL To vprašanje se nahaja v prav isteni stadiju, kakor pred me-seci. ko so se Drvič pojavile vesti o tej fakulteti. Treba le znova z vso resnostjo novdarjati. da Je bila ljubljanska univerza z njenimi fakultetami ustanovljena z zakonom in ostane v tem ustrojstvu, dokler ne bo v narodni skunščini z novim zakonom eventualno -klenjena kakŠna njena preuredba, na kar pa ni misliti. Da pa bi se ta nniverza okmila kar nared-benim potom, kakor se z eovtove strani z jrotovim namennm namiguje, ie d(xcl:i izključeno. — Državni nameičenci fn vpoko-fcad! Dane< ima osrednja zveza /\ n. h vp. nulno sejo širšega odbora vod predsedstvom prof. I, R. v posvetoval-rtici mestnega magistrata ob 8. zvečer. — »Jugoslavija« In Megtna hra-ntfnlca. V odcrovor na skrajno neslani napad na vlađnecra komlsarja *. dvor-nejra svetnika KremensTca eno samo pojasnilo in opozorilo. Ako danes Mest-na hranilnica no tiči Klobljc v vojnih posojilih. je to polesc odporne sile bivše uprave (težja ter nevarneja ie bila leta, nesro se sanja danes jedva dozore-lim mladeničem pri »Jugoslaviji«) — zahvaliti v pm vrsti imenovanemu *. vladnemn zastopniku. Naj se Masrovo-lijo fcfc. informirati t'^zadevno pri Štajerskih hranilnicah in pa iz številnih f r a j a 1 n i h dekretov. katere je ore-jemala takrat naša Mestna hranilnica preko jdave %. dvornejra svetnika Kre-menška. Če pa ta jpostod se daj ne more slepo blajro^lavljati vsakejra ukrepa r.ova hranilnične uprave, irvirajočc^a v prvi vrsti if strankarske konkuren-ce, potem nai W fe v interesu zavoda same^a bolje molčala tiTtanokr*Jje> molčec. pi&« >Nar prejc in ?pr«vil s krampom in cepi-jiom na kI^tiaH^, >ki je oerker, a »© epeknlarija.< >Kaprej< očita, demokratski etranki. da je sodelfcvala pri unič*-van ju n»š*»tfa gledališta! Demokratje bo par krivi vedno vsega. in kjarkoli ♦r^ba daritv^esra kozla. ffa *© letak-rrio v dfmokrAtuki irtr^nki. Todft re-snica. je lxtš obratna: demekratje bo bili tišti, ki so raseli veliko akcijo na ob-rovitpv po klerikaleih Batrife^a Flov^ti*kejrn el^dali^n. derorvkratj© «d bili tišti, "ki ^o prisilili dr. Suster-pira, d-ri U' ^Tn^ cfled^Hško poslop^e Taliji. demokrnrje ao nstanorili gleda-!i?ki konsoroij, so vodili gledAliMe xn%-lonfc hrerpln^nn T»rvi dv© sezoni ter bo « konson-iinlnim" inH*fkow gospodarili tba. T^ko w> iVali in d*»l*io d«*mokratje. A kaj je pt^ril »Nnp'Tis:? Opsoval je» đ«nokmt-uko stranko jn rM\ na ^lfnlaliSca e#l« fvxle -smradluve «mr>jni'^©. da sntrtli zdaj od Triglav;i do Soltiim^To i« knltaren v«»l*»r.in, «« lcnt^ri demoVratj* >NaTVPfV jevoovpno111 in zapmra^ii. — S poste. Tmenovanl so: ra poStaiit VT. razr. p^štni pripra\'nikW! Tran Leitsch, Tcrnac Brcnč'c. Franc FerJanCIč. Fraiic L«-bon, T eopold Snarhakl In Stanko Tratnlk, Iva Crniač. Mhert Prodan, Maks Fcms, Tvar Stanič. Miroslav K5c!iler, V5f v Uob-Ifani: Miroslav Hrbanec in Mrtan Lena<;s! v Mariboru, Karl Hoes:ler, Josfp Lam-b-e^ht. Afoi^if Kraulanđ. rTrne^t Ferjančič fn Karei Ralfejr v Ljnbllani 1 in Mirko Orn-?»?! v Mariboru 2; e« r>o5tarico tx>5tfia nff-C'.intVa Marila M«e«nei na Vlđmo Vti KrZkem. Pod^lieno ic ođpravniško menio P^nn'r pri Cerknld Franji Bona«. SHvtrf. ca nri Maribor« Leopoidint Fricdl, Sv. ICrlf «"! Kostanievici pomočtiic? Fmi Bcnedek !■ Punica Pnraliii Fleter. PrcmeWenl so: rioStni nf'ciial Ferdo Nađrat ix Bos. Bro-*-\ v F jubliano 1. poStar Undevft BonaC 1« Motrim? pri Cerlmtci v IJubliano 1. po*!a-r'-rtn *nze}n Mete I« Pesnice ▼ Maribor, ni5*an-a biliia Fncflman if Straže v Mo* ^? ni Tivhlfani. poltnt adjtm^tt Rođof! pa-ić !u I JtiHHan« v SboUco »n Mftfvn« NcRcdc, Lfnblfana 2 k uradu LJuhlians lt poltal oflcijantt Sttfan Derzan te PtoU ▼ I Subotleo, Miroslav Bathui li Maribora 1 v Maribor 2, poltne oficilantke Orila Schiff. rer iz KočevU v LJubllano, Jakoblaa KoU be lx Ormoža v KoCevla, Marica RaMfi U Sarajeva v CelJe. Ema TrUlcr ix Kratila v Skoriololto. Justina Kobal Is Beograda v Maribor. Začasno I« vpokoleita poltna ofl-cljantk« CHza Oeu v K ran Ju. Trajno %o vpokojeni: poštna asistentica Terezi ja Top-Mhar ▼ Ljobljan!, nadpoštar AndreJ T«v-čar pri poltnem eradu Lftibllasa e\ polta-rica Avrelija Kranner pri uradu DoL Lo-gatec, poStni poduradnik Ivan Repinlek v Celiu ter brzojavni molator Marija Kalfe* pri vsdrZevalnem odteko v Ljubljani. — V LjB+Uaem prlape v kratkem g. Ml-lan Kafić, inspektor minlstrstva prosvete, da Inlpidra tukallnjl oddelek pokrajinske vlade sa prosveto. Isto InSpekciJo izvrši tndi t Zagrebu, Sarajevo in Splitu. _ Kero^tov shod v lUAivlJiei. Na nedeljo 2. t m. bb 11. nri Jo sklicala Kmetska Eve*a t Radorl^co javen shod, kjer bi imvla ajovoriti dr. Koroto? in poslan«« Brodar. Prtite je okoli 200 rbo-rov^loer, med njimt približno poloTic« zavidnih samoctojnib. Sbod |e otvoril bivši pfcverjenik Jan, ki ni dopuatil vo-litv« predaadnlka, t^nve^ je dal bescnlo tftkoj toslaneu Bnodarju. Brodar i« po-T?«n nemoteno ipovoril bkroa: 5 minut. Potom pa jr eačel v eroji df«naa;ogićni rasjarjenosti udribati po vladi. Posebno p» J* ptmdarj«l krivico, ki 9* baje godi kamnnistlčfliim poil.iaMm, Set dm «o necakonito iiklju^irti ic skupštine. Tu pa so eačeli samontojni fcivanno ua;o-rarjati. In tatoj nato Je od sklicateljev $* nanj^rna in navrodctia pirtepeeka tol-pa s klici; >Ven prodane ffrbeke dub* ltd?c »a^ftlila s palirami In no*i n* ©«-ii*o«tojnlpa i*» potem »tori 1 a ?v dolino«!. Ranjeni no bili: samo* toj ni voditelji Aimm, Kfcnda, .Tnstin In veft drnirih. Vladni BaetnPnik je pu-ptil rarjrnnti tu ehod s pomo^jlo orotni-fifva, ki je hitro levrSilo 8^t>jo dolž-noet Tuk* j* n»jnovH*A politična fotografija poslamea &r. Koro*©«, in Bro-đerjevearft pet^lin^tra. — NaxlT mit) driaTe hi — proti-ifrŽarna profMganda. Minister prosvete je izda! na vse podrejene višješolske oblasti oferožnico. da je učitelj!^tvo po-zvati, nač uceplja mladini v srce po-men tKdinJcnja države in jl zlasti no-ia^nufe sestav naSe drfave in njen edl-no veljavni naziv: Kraljevina Srbov. Hrvatov in Sl. zar|a minister — se bo po«tof>a1o brez-obzirrto po najstro£!)h d'sdplirtamiri določHfh. če se mu bo to državnim in-ttresom sovrtžno defovanie dokazalo — bodlsi v ioti aH mnai iole. __ Ii}avm! (Po soglatnem aklepn ^e osredlnjeffA odbora %JZ % dne 26. mare* 1922.) Nevaupaftiie, ki a;a je gojila ZTess jnaroeloresakib fteleznidar-jev fk> koalicije, je bil Mini vrrok. da je kvliko eaea onaliovala % vatopom v koalicijo ael^snirlarieT. Kmalu po vstvarjeid koaliciji pa ae je lckacato, j da Je bilo aesanpanje Eveie opravir^- ! no, in da. ee je nreeničila boja^en, 1r-r»hljanja d politične nanene. Ker tnmo irrideli, da je * >Pro-nfetno Sveae« oglrot— nfenim Mtfiop-nikom vnako reeno 1» Ttbet^no delo v . koaliciji nemoarofte, smo itavili pred- ; log, da inoenjA >PrX)in«tna Zresac pvo- | jjepm saatopnika v k*>»liciji. Ker >Pro- : m«4na Zv%sa< na ponovno Aeljo ZJ2 ni ixnMnjal* prroj<*^a, oelo resno delo v i koaliciji bvirajoAeira Hana in ga ni ho- ! tela. nadotnestitl i drutHm, pa4 je % objavo v čaaopiau dokaiala, da »e ialOTeti e đenagoikivi deloranjem srojea;a ra- : •fbpnlka v komllelji, je bila ZJJ5 primorana ponorno odločno nastopiti, dn ^e >Pr*o«net«a Zvfeoat isključi Is konli-čije. 8mt> a;k»boko nTerjent, da pod ta- , kim! raaPBMrami, ki so bife natvArj^ne ( po laatopnikn »Prometne Zwer*< 0 kr- ! lenjero to1ik ob tebi unrev-no, da a# ne mx* politično irmbljati. Prepržiti moramo, da bi *e na« ne za- ! vedlo v politične boje dneme^a rvoliti- j ?ne«fa Mtta. Vsled dema0o*keura sboda, f ki je bil ftklican pe zaetopniku >Pro- | metne Zveae< In obenern Slana kr»ali- . Hj«, Franc« Beltramu, dne 28. auftea j 1922 t Mfitnrm dolia v Ljubljani ter ; vnled od neieldvnlearjer odfUeorane 1 rsaupnice omenjeneann sklir-atelju sn*> { primorani israjAtf konsekvrnce & tem, da odlappamo «TOje mandate v poknv- . jinskem koftlicijak^m odboru želeeni-čarjeT sa fitevenljb. O tem *kler»n «m> obveatili vrhovno vodstvo koalicije 1» v*fe koalirane organii%ciJe. V nreprl-€an]u, da bode celokupur* nade članstvo lav naš korak odobrilo, smo- primorani prepreftti pohod nalirnih pblitićnih i •gitakvrjev med fieleznioarje. Boj sa, koristi *Blemi?Arjev bo gotovo usp*-len, ako sambstojno im v sreći »amo ■ reanimi želeiničarakimi oraranirarij«- | ■M vođino borbo do konfae rrnaire sa n«*« stanovske pravice. OBrednji odb»>r; SJ2. I — PrHave) mtrmtđL* V interesu dr-Žavneaia gospodarstva hocfn vc'iale od U aprila 1922 nadalje tri zslasilnloe *» i prijave ttrankt tuJcev. spreniemba bi-vahiča itd^ kakor je to prcdpbuno za ljubljanski okoliš v deželnein zakoni. ku x dne 28. marca 1913., št. U. 30 par. Zglasilnice bodo prodajaii v Z^Ias-inem uradu političnega ravnateljstva in po v$ch policijskih stražnicah v Ljubljani. — Smrtna kosa. V Ljubljani, v breduu It 14, ie umrla ga. Alojzija Juran, roj. Tomic, mati g. inženicrja o&karia Jurana. BUig ji spomia! — Smrtna kota. V soboto dne 1. aprila ie v Klanjcu ob Sodi umrla gospa Anto-ia F. Culou in testra pok. ces. svetn. lva-ja F. CuloU in sestre pok. ces. s\ctn. Ivana Murnika. Bita je izrevlno blagosrčna In Je rada pomagala siromakom v hrvatskem Zagorju kakor tuđi v so^edni Štajerski. , Naj počiva v miru v bratski hrvatski zemlji! ! — Odprava otroikc«a Icriiča pod ' Tivollictn. Z magistrata nam p^ročajo: j Prostor, kjer se nahaia sedaj otro^ko igrišče se vsled sklepa nurstncea magistrata odtesrne dosedanjim namenom in preuredi. Občinstvo se npozarja, da je vsaka vporaba tejfa ij?ri^ča od sedaj i naprej strofo zabranjena. Pnrti onim, ' ki bi se ne pokorili tej odredbi in prostor §e nadalje \T>^rab!jali k<>t isrrišče, se bo ka7cn<:ko rjostopalr.. — Irnremrmba dostnvneea okoliša pri po§t| v Dobrovniku. Kraj Južcc ki je bil do$le! v dostavnem ofcnliSu po^rncRa ura da DobnnTiika, 'c razme-jitvrena komisija pridcliL? Mad^ar^kl in 5o ??a Madžari fe za^cdli. — Uvedba selsko 5l»7b« pri Sv. ! Lovrencu na Dravskim rvliu. Mlnoll me^ec *e je uvtdlo clf^tnvli:in?e po?5t- ■ nlh po^iljk po sclskem pismonošu v te* i Ic krajc: ApaČe, ^upe^in vas, Zcrornie In Spodnie Pletcrie. Dostavlja 5e vsak dan rarven nedelj. j — Kofitrofna komisija za lavne ! lokale. Iz Maribora nam plSelo: V bur- ! nih časih prevrata ie b lo clede kon- ; trole po javnih lokalih v Mariboru v smislu vladnih odredb vzorno Dreskrb-ljerro. Med tem pa ko so nastale žc davno normalne razmerc se nihče ne jmicnt za takratne in po^nei§e vladne naredbe. Obrtni referat fe prevzelo okrajno jrlavarstvo, ki postr>oa samo v slučaju kake ovadbe. Tako se ie pred i j kratkim na podlairi take nvadbe kot , j kazen za tri dni zaprla. Vlahovićeva I i scostilna, ne da bi se bilo o tem obvc- | ! stilo javnost y svarilo drugim ^ostHnl- : i Čarjem, katerih nekateri mislijo. da je | S ra vnanle sro-^te vsaka prestana jed i i dobra. V vsakem mestu je prvi vrsti i občtna, ozir. tržno nadzorstvo pokli-I cano potom s?nitetne fconi^iie od časa i do časa nepričakovano kršiti kontrolo r*> vseh iavnih Ickalih. (V Zasrrebu kontrolira taka komisija ce'o privatne i hfše.). Apeliralo se je v tem ozirn že na »Protituberkulozno lt^o«, r»aj bi se tuđi ana zanimala za to in obenern za j vprašanje, v kak5r»cm naravnom! 5kan-I dalozne ms+prtju se nnhaiaio tildi ČTo- \ veska bivalisča. V Mariboru pa rndi ! ! čakajo Sele na žrtve, predno se kaj ukrene izven samih po^vetovanj. — V orožalke preoblečenl rofNiiil ▼ PffcMMiin. V Prekmuriu se ponavljalo slučaji, da se lopovi oblečejo v uniformo orožnikov ali vojakov, da pod to krinko lažie irvTŠuJeto svoje zločine. Eden taklh slučajev se je pripetil tuđi trgovcu Fran-cetu Mikoli Iz Petrovi Ko se ie na večer ( dne 11. decembra vrača! % vozom iz Mur- ; { ske Sobote, so ga v blizini vaši Martjanci I na glavni cesti ustavili trije mo2]ct dva j kot orožnika. Ukazala sta mu: roke kvi-| 5ku! Nastavila sta pu§ko ter ga začela pre-iskavati, čeS, da ima orožle. Ker se tam večkrat dogajajo tihotapstva, katera se tuđi na cesti rasledujelo, Ie bil MiVola ! prepričan, da ima pred seboj res orornika. ' ki vršlta poisktisno preiskavo. Toda ko je ! eden teh >orožnikoT« Mikoli iztrgal Ust-nico t 24.000 K potovine, je uvidcl, da Ima pred seboj roparje- KomaJ sta »orožnlkac I Iztrirala ta denar, sta zbežala v bližnji ! tozd. Med becom sta roparja PuSčala svo-lo uniformo tn raztrosila skoraj polovico • oropaneea denarfa. Pravi oroJnikl so Iz-■ledlll v roparjih roane^a zločinca dsarta Kovača ter tovarila Jo?Ipa Cenerja. Med prehkovalnim zaporom, v katerem sta oba vse priznala, so dftan! oprostili irla\TieRa i krivca Janoša KovaCa lx zapora. Tako s« j Je samo Cener zaROvarial pred okrožnlm : iodl*čem y Mariboru, k}er ie vse taiil. Ker le oropani Mikola lele v zadnjem trenotku ; pri KlaviU rarpravi poja^nil. da Je tu SIo I ca predrren ce^tnl rop. Cener pt Je Ml oMoJen le radi ratvine, Ie bfl tako tuđi ob-•ojen samo na 2 IerJ težke JeCc, j I — Otvoritrr poit«. rVkovnera pro- : m«t« t n^oirrati«. Po odredbi ministr- | str* e* po«to in brzojav r dn» 9. mftrcu ; ! 1W&. M. 4 r,75 bnd*» od 10. aprila 1022 ; i cinije plavni r»oStni vvnd t Beoerndu j provzom»il rudi vplft^il« n?i polo^nico ; poetn. č^k. nrmla t Ljubljani. r*im bo*1e | irv^zbanb ^ndoptno štavilo uradnikov, 8© borle prev7fmnnjp» č^kovnlh vy>ln«Ml ! poverilo postopoma tud i drupitn po5t-! nim uradom v Beo^rarlu. { — Dra*a prijatrrljff«. Pow^tnik St^fan A. »c je v^ernj prip^lial po oprav . kih v Maribor. Ker mu je bilo dolgča*, «H je poiakal druWino — Ijubeznivo deki«, e katdrilrt *e ie ćeli dan imenitno eabftral. DviffnH Je pri neki banki več-fr> vtoto đman'i. od katrr© Je imel pri •ebi 51.196 K. Ko ** P* 3^ prijazno efe-kle Evvfrer poslorilo od dobrovoljnefarn I 9tefančk ji hih^ zaplenje- i ne# 6tef«n A. pa «i j'e droho TaooTnnil rak. e F a c t o in zunanjim ministrom Schanzcr-j e rn. Ta sestanek velia Sncciahio Ic izvrbftvi rapallskc pogodbe. Na sc-stanek priđe tuđi naš poslanik v Rimu A n t o n i i e v i ć. — Beograd. .*. aprila. Cfzv.) Mi-nistr^ki predvodnik jr. Nikola Pa^ić ie odposlal ministru n. r. dr. Albcrtu K r a rr? c r i u obvostilo. da Ic pozvan kot Član v nas»> delcsraciio ta CTenovsko konferenco. Minister n. r. dr. Krnmer se ie vabilu odzvnl. — Rim, 2. arri!a. (I?.v.) Apiikicllt rapallskc pojc^dbe je slavna ti>:ka v pulitjčncin računu napram Ji.:ljvijl. LJooKraJska viada ra pozna tuJi trJrvt volio italijanske viade. ua ^e reM konćno v sporazumu z Juc»s]avno tuđi rt>ko vprašanje. Jiz^l venrki po. slanik Anti/nijcvIJ je fbvcSOcn o vjefc itali.anskili iiitcnjijah. Med Lm. kn s« je v javnosti hotelo reurciniAljtna izr«ib* ljati ciOKOdke nn Rcki, sia se obe vladi pripravljali, t>rckJ-njcna posvetovanja v svrh>. da ^e PO-speš; definicija aplikacije rapallske T>O» £<-dbe. $e pred zenovsko konfereneft ce sivdeta mni^ir-ki Drcdsednk ?acti in zunanji minister Sciianzcr f jueo-s' vcTicKjn n.;ni^tr5k m prtdsedniknni Paščtm in zunanjim min.^trf-m NinC!-ćem, in «!ccr na brže v R;r, da nro-nči nacrt zakona o društveni in zbon- valnl svofx>di. V ta r>dhor *r> bi'i vo-rvani ministri: dr. Marinković, Svoto-far Pribičević. dr. Marković. Omero-vić in Trifkovič. Minister notrani'h dei |e bil dnlie roobla^čen. da predloži na-rodni skupscinl zakon o kinemato-grifih. BOLJŠEVIČKA VLADA V RUSIJI PRFD PADCrM? — Berlin. 2. aprila. Clrvimo.) Milujkov se ic pred svojim odhodom v Pariz izrozi! nanrnm 7?.^o'n;kom Casopisja. da se boljševika vlada v Rusiji drži na krmilu camr> vtii'e f\ aprila v Ofnovo. ZUNANJI MIN^TFP Pr4/- 5ki 7i3nanji minister Je f>o ro-r^6ilu \r Par>a rx?pofr>vnl v T.r>rtd<»r». ITALMANSKI PARLAMFNT. —Rim, 2. anrila. (Izvima) Parlament ie sprei.'l z 207 glasovi proti 44 nroračnn miT'"Mrstva noiTMr njih del in ?e odgodi! do 4. mafa. ITALT.TAN.QKI KARAmN.TERI OSTANH.IO NA RFKL — Zagreb, 1. aprila. (Izv.) O položaju na Rcki je izdala jturosfoven-ska stranka Doro^ilo. da o^taneio ita-li.ianski karabinjeri r.a Rok« in rft nišo alninci prevzcli vzdr^avani« Javne^a roda in mira. Fedar.H $e# nelegalne viade prof. Depoli Je izd3.-—, Pariz 29.^. 20.75. London 1435.—, 1440.—. Berlin 109__», ! 13.50, Dunaj 4.4a 4.43. Prac:a 61»__„ 633.—. Trst 16.70, 16.^0. Ne^Tnrk i23 5(k i 325.—» Bud,:nnešta 3Q.5O 40.—. Vilute: do-i Jar —.—, 3:o.~, lira lrt.50. 1655, nc^lk« i marka —.—, 115.—, »apolaoodor 100O—v —-—, lei —.—, 240.—. Sokolitoo. — Sokolski dom v Borovnici. Iz B.t-rovnice nam piSejo: V ponedeljek se *e pričelo delo na soko?skem stavbiSču. Pro-ator je zelo pripraven in obsežen. Nal stari navdušeni Sokol ata Majaron ga je podarll. Za dename Dri^pcvke lhtdfe kar tekmn.'ejo. Čast vam vrli vaščani! P^frt-vovalnosti nam ?e treba, da povzdi^nemo iuiSo vts na visio stopnjo ocnike in izobrazbe. Zadati moramo smrtni udarec ra-pravljanju in nevcdno«ti. Ta dom nam bo sve« kraf, kraj kjer se bo »ojilo vse, kar |e lepo In korisrno. Vse na ^eto. staro fn mlado! Naj vzraste naš hram kakor Iz ttl ta napredek in povzdteo nas s.imlh. 2rt-vujte, darujte, da bcx3etc dcle.'.nl blagoslova pornlh rodov? Zdravo! — »Sokol« ▼ Trbo vijah. Prednfačk! «bor sokolskega dni5tva v Trhovljah na-rrtania vsemu članstvu, da se prične s 6. aprilom 1922. zopet r redni mi redovnim! valaml. ohvernimi ja vse članstvo, naj s| Ima kroj ali ne. Vale se vr?c potem redno vsak cfrifjrt fetrtek » priCetkom ob 18. rve« čer. Članstvo, kl nt ne bo udelefevalo teh va}. ne bo dovoljena ndelefba na vseso-kolskem ilotii v Ljubljani. Zdravo! — RcorrftrHrarij* SokoNtva v Jn-fi} se po« ilvljajo, đa notnudomn sklicejo ffvt)]© cbfne rbor© in izvolijo wu«topniko zn obcrii ebor #upe. Za v^nkih 20 c"l«m>v ^© lcihko poSije po 1 r«^topnikr». \rn nh-ćnem »horu »d r>o r.^rrrnvl.inlo tndi r> r^orflrAnizaoiji Sokolstva v Julijski krajini. Tnrlstflia In sport. — VCcraJInl« »oforaetne tek me. Propagandna tekma v Celju v korist Jnco-Jo-venske Matice med 5. K. Ilirija (L)ub\\ana} im $. K- Cd.fe fe kemčala 11: 0/ Gole so »^ija : svim. F^prezentAn-Sna t^kma m*đ Nerrp'ijo in fivir^, let *a 1% iNliffrmvald v pvKfrijo y\. m^rrA t Frnnkfiirtu r>b Ileni ob opromni iuW^-|bi občlnatva J© končala nroyensk( iportn! klub ▼ Maribora priredi v pospc?ftev svojega namena dne 1. aprila t. !. »Elitni ples« v Ci otrovi dvo- t rnr| s popolno voJ?.?Vo godTvj ter da s trm . cb:in«;tvi2 priliko zabave, pa tuđi pr11(W , podnore. ' — Glarna «knr>i^na »5rv>rtne rve«#« se vr§l neprckllcno v poncdcljek 3. iprfli t. !. ob sedT'Tft rvrZer v m^rnl po^vrtoval-nicl na masirtrttn v I .':ib!'?.n!. Dnevni re# obseca: 1. Otvor!tev skun^čfne. 2. norn'Hl* ! t«Jn!5t\'a. 5. pr.ro^ilo n.* Četni kov od<:ekov. 4.) porobilo btacajnika. 5. poročilo £onn»- j darfa, 6. poročtto o zvezinem ela^ilu. 7 po- ' roJ;l.,-» re^'ror'ev In R «arr!f>^tin! pred^cL Delee^tf kl!ibov se op^firl-iio, d« princ^a I xanrsj]!vo s seboj noveritnice kluba, kl flk roobla^fato rt c!a*nvnr'e. Zborovnnje rd- ' po^Iance^' k1nN>v se vrff v nedeljo d-^pol-ćnc ob desetih v pisarnl »Sportne rvere«. Narodni dom. Drnitoeim nR.«tl. — Društvo stanov«njyfcih najem«!* koT za Slovenijo s sedežem v Llublit-ni opozarja. da se vrši prihodnfa iav-na odborovn sefa v «redo. dne 5. aprila t 1. ob 20. v mali dvorani Mes-tnect, doma. Dnistvena pisama daie Članom dnc\Tto od H. do 20. informacije S^» Petra cesta St. 12 pritlično, desno. Darlfia. Urrav! na?^e?» lista s<» poslan* sa: »JuKosloTcn«ko Mat-co«: Gosp. fotict šturm Din, 2^.50, nabranih v gostitni prf »Panjnc. Strtda}<>če r Ru*ilL Neimenovana daruje Din. 20.—* Srčna hvala! — Za slovenska sluiatelje rud^rHc« *lsf>ke *ola v PribParno Je darovala «la. fom nnt!rc v tem listu t dne 12. marca i I. Rudarska rdntfba He1oVr*ilna ?W0 K, To ^e v toliko popravlja, da tera meste*. ni darovala rđrn^ba. temveS ramestnlk predsed^ika te združbe g. Josip Hofmaa ^ Črnomlju. Glavni nretinik* Rastn PustoslcmSeK Od rovom* urednik? Ivnn PodržaL stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dnt 4. aprila 1922. Itev. 77. Prima zastupstva svih struka slovenske two- rttJae i Industrije *eo I ekla- alletai pole za široko p.d:uč}t avoga djelokruga (iaeadnu Đoanu. Liku i sjeverni Dal- »■čiju tt Hrvattko primoije) Petar Sli. JitmliM žc^%Kr^iCka st»anca za sad«: Bos- Krv-pa (34 kim od Bfhaca). Meli ponude, uvjete, uzorke, eijent i actali sliti iirivno. 2379 ftJii! zaradi presel tvt se takoj odda loksl i« kompletna krojaška delavnlca z v»em invar.Urjem na prometni crsti v Ljub-toiti. Vač pove Ivan Logar, aedlar. »otposvatska ettta 13. 2382 ' Tnonti srtnUnil 28 let star, selo *od|«ta«, veK Jhpcce-rljaka, ffilanterttafce ter deloma leUanlii-ake atroke ter v»eh plaarntiklh poalov, lece atolbe prrtea detalltsta ali do-Ilovodje, na traje v Julljtkl BeetUU. Po-nudb« pod .Vasteii, podjttcn 2366* na upravo Slov. Naroda. 3166 Dralbeoi aklic Dne 6. aprila It22 dOMidiM «b •. a« prodado v Ljubljaai. Goapoiavetaka e. Itev. 2/m, po javni dražbi itmi obleica. pcrilo, ratrrna In dr. 2366 Ofcrejtio aodIMa w t-JiHJaml. Pozor! Potrebojem na tri meseee 250.000 kron stavbnega kredita. Plačam dobre obrtati, usiguram kipital na z«a»1j?ife In atavbo. Po nudb« pod „Strvtml kradit 2aW na upravo Slov. Naroda. 9369 Raznašalka sa Spodnjo Šiiko ia sprelme tako! «a tSlo». Narod*. Jlvtoniobil ansnk« „Opel", 5 — 12 HP, 3—4 aedelen, skoro »ov, se eeno prođe. Oj'cde se pri P. Skafer, Rimske cesta »te*. 11« 2206 Modna trgovina L lioi nsslei K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. ČEHE ZNATNO ZniŽHIlE Penlo — Plctcaint Rokavice, nogavice Bluze, apod. krila, predpainJki Svila Ltd. Naznanilo. Nontnjam si. občinstvu, da Mm iittopil iz tvrdke Sehwab & Bizjak, Dvorni trg 3 in 9« eenjenim odjemalcftm za naklonjenost najvljudneje zahvaljujem Bizjak Davoriti. Vstopil seni kot dmžabnrk ▼ tvrcfko Ložar & Bizjak, Sv. Petra c20. Priporočtvt se starim kot novim naročnikorn. Imava vedno v zzlogi najfinejSe sukno, vsakovrstne oblekc za gospode ia đačke, obltke po meri izvršujeva po najnovejšem kroja. Ložar & Blziak, Sv. Petra cesta 20. Ini. Oakar Jaran javlja v imenu svojega brata, sester in ostalih sorodnikov tužno vest, da nam je I umrla naša ljubljena, dobra in skrbna mamica, stara i mama, sestra, tasča in teta, gospa i iiziiataJoiii! i v nedeljo, dne 2. t. m. I Pogreb na£e ljubljene pokojnice bo v torek ob I 2. popoldne iz hiše žalosti Prulc, Sredina 14» na po-kopališce k Sv. Križu. Blag ji spomin! V Ljubljani, dne 3. aprila 1922 ŽalnJoM osfalL ----------------------------------— 9f)0pall gf) šivalnt stroji VMkovrvtni, kafttra Icneite pri meni »o primerno aizki ceat Le»pe» Rebetl v Kranja. 0378 V svrho pouka ifbokrvaiCUit ee l*4e rMpodlčea aa ■Ofivertaca)o. Poaudbc po4 .MoxaVal*ii M-2S75* aa upravo Si. Narod«. 2JSS Kapijo se 4 fapanterat*, )4-96 nra4l15*6&-6m dola:*. Ponudbe na OeplA, Ljobliana. Duna)aka c. 41 ali Mailbor, Vrtanova 12. 23W Proda se dobro ohravje« tovom i evte9 inamk* riat-Torln ., tipa A 55, 18 P, ?M» k| prrdptuine nosllse teže, a novim) pol-ni ml frunft))«vifn4 obroci. VpfalanJ« na 0oel6f Vrhovftva ulica \7. 2974 lSCt 9% dotira, popolnoma izurjena m prav snažna kuharica. Stužbo lahko Ukoi aaciopl. Kan'ovska caata it. 1/1. nadttr. (Vila Sanaata). Ma »Bira site sc odda aolldncmi foapodu. Na^i pove uprav. Slov. Naroda. 2356 Ženi Ina pomtdbn V svrho lenteve iife 29 leten zaaeb urednik znan i a i naobrafeno goapo-dično primemt staroatt. Panuđbt a aH ko katera se vme, in rb'irnfm livlje-njoplaotn pod .Zveata/2867" na uprav. Slov. Naroda. Ta|eoat častna zadeva. proda se radi prezldave na vrtllnl tok in poveča- na podjetja: Dleselmoter 80 H?, malo rabljen. Vodna turbina, prlmerna za pad^c 25 do 5 m in 1500 do 3000 sekundnlh Mtrov vo<*c. Sanerat^ na laiofflnenaki tok 2 X 290 voltov. 42 KW. 6^0 tur. Deeke stlekalnloa kompletna in zvezne naneljavc. Okoli 2000 m zemeliakega keblje xa obratno na^rtott 5500 voltov, 3X 10 mm v bakru, §e nerabljpn na or^ralnih b■»- bnlh. Neka] km aluminijeve 2loe 25 fn 30 mm. Interesenti naj blaffovolljovpraSatl pr tvrdio tlektrerka v Kranju, Pevel PJeyr in drug, Kranj. 2S73 Klarineti i in c normalno oaiaienl m kupt'o. Na poizlras nai at oddao pri anoneiii družbi Aloma Čonpaaf, Ljubljana Kon ftesni trf 3. 3369 Pes volfje paaait, 4 nature atar St etno proda radi isatlltve. Marte Hcf. 11 ai levo. 3371 Vee e%FejMlk !■ eretlftlli (Werk-atenfleehleeeer) 3364 ključavničarjev leee tevernai fteljeat«« RAB1IIIK. loffer (Saurtr) mchaaik ta avtonoattr i«li »♦ofHti t alulho. Po«ude« po4 „toltr 2363" m upravo Slov. Naroda. 2UZ Postelj ali soba m tiCe Poaudb« um uprav. Slovre-sktga Naroda p*d .MuzlkaJ*a/3a76a Prodaja lesu. Iz goidov nttta ICefcvJc «e ponudbenim potom proda fSOO feik v aV>pr»iiem premem o4 40 cwi napr^-, dali« kaklh 1iO eeatrMo (Wlndflik) Mt *• 4Oa eWieeHi eatkev in pii eekenjaj pefckee^ireoeđeMe. PlatatiM pHMi«dbe Je do ia. mpriim 1932 vlolrM pri Wkaf»n|em aradu Za kavcljo Je poiefrtt aneanek 50.000 K. v gotovini. Pogojf ae lahko mtd urad nimi urami vpogledajo pri tukajlnjen uradu ali s« proti poloibl 100 K dobe popiti. Prcirtofeki ama soti RAqt, tfnt 31. mart* ltn. liie se ekaiieaie lietolalui a«s«pUa v čisto nanovo ooremljtet parkerlramt aoc>e in fjoefJlftl6er aa mojo goaMloc v FlonMrtaki uHd. GoalMetfar mora hiti aan aarokovejak. Imm m dobra keea-tica brti o#o*r. Pondbe ft pealal n» H. Kejfel, Kogcvje.___________3372 liaiiiii alek«-e) fM^aleJele« at tako) aerej meta p»4 £«4o Ufodanaai eofoM. Po nadet na poltfii rredal U Maribor. Sprelie se stovbni polip te«? «e4 elobrlk arlalairiev im ta- ko4Ba)|l nmlp ort stavbnem podietju AaML Ceeata^ Laakirtova ul. 9. 2350 Dražba. Daaa> •* aerNa m bo predavalo na jave! araJM ea Ukattkt ceatl 24 poe*K*o, atilM •f«aeal«s kopirna p«**, X"*«ki t**lf\ (• nau stvart. 3*57 3šcem službo i#«d. uradnfka miromm »aaajiko-itaHjan. kmeaeondenta. Ponudbe pod .Inteligent 3900" tiM upravo Slov. Naroda, ifco. Feiaadik pro|. ulvcrze IMe asefto 9oV», krtrro N reorsbttei mmm ed 8. ere zv+ttt do ff are ffatnt m fnmea«e?e era a<1 aa nrv4aoao caeB. Xa«aeka cetta H, Dortvo pfl e Hrl-bar*«. ^ fe 9841 Kontorist(inia) debro iivrjena siro^piska, alovvatkt rn rtvtnitoe 5#»nof7»f1>«, te 9|.ircjm«. Hrana tn itano^an)« v hiii. plafa po doa;ov M aefa in konca«tor aJarc Raelieva ceata 29. 1., I«to 23M Gumene cijevi za prskanje loze I (Otimaste cevl za Ikropljenje trte) kao i druge potrepštine od gume, veliko skladište, tvorničke cijene, nudja tt Vladimir Mandukii i drug Stovariite tvornice Vereini^te Oummiwn'-^rrfflhnken Harburpj - Wien, vorm Mralar — tf. H, Baltboltari VVimpasaing, Zagrob^ PerUUvH4«va mUoa Xt. Sitno na veliko. Samo na veliko Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem lestnikom moiornih voztl in kolesarjem na izkazanem zaupaniu, ki mi ie bilo naklon eno pred vojno v tvrdki Karei Camernik k Co., ter oh enem sporofam, da sem iz zirorajšnle tvrdke izstnpil. Nadalje vljudno naznanj. m, da sem vstopil v novo družbo, ki jo borno vodili pod naslovom JUGO-AUTO dtMažba ae o. z. Trgovina z motornimi vorili, kolesi in njih deli, antotaksa, garaže in mehanična delavnica. Oaratni prottori ziAasno Pollaaska oeata it S.Podovrittviadapdjs'ruh del.se preseli družba vlastne prostore Du-najska cesta 8tev. 36. (vis-a-vis mitnice.) Proseč naklonjenosti tuđi v novem podjetju, zagotavljam najsolidnejlo postreibo ob brezkoa-kurenčnih cenah in beležiin i odličnim spoitovanjem Carel umernilc Podpiaan« družba vi ja dno naznanja vnem lastnikom motornih vozi) in koles, da je pod naslovom JUGO-AUTO drtilba ■ o. z. •trorila ▼ račasidh proctorih, Llnbtfatia, Ptri^asaeia oeata šL «U trgovino z motornimi voifli, kolesi in njih deltt pneumatiko, bend-Dom, oljem, mehanično delavw4co, garaže in autotakso. Podjetje ra*-polafa s prrovTttirimi strokovnimi moćmi in nudi ia vsako delof popolno jamstvo. Proseč naklonjenosti, zafotavljo družba ob brer- konkurentnih cenah na>*olidne}io portreibo. Pe dovršitvi adaptacijskih del se preteli drulba v svoje lastne protiort v Ljubljani, Dunajika cetta It. 36. (vis-a-vis mitnice) Jugo-Auto družba z o. z. Slovenska banka centralo v Ljubljani Krehov trs Stev. 10 DUU bUM: 130.000.000- Uand (Dl: 15,0Qfl.00r- PodminlcB o Dalnfi Lenđauf, Llatomem In kloucni sada, ekspozitura na Vrnnlal se preseli ? svojo laitno palačo Ipn im, i. IjiiM Mariu? a iu M 9 kjer bo poslovala od S. aprila 1922 naprej. Priporoča m m izvrtitev vseh v svojo stroko spadajotth poslov. uastnina in tisk »Narodne tiskarno«. -* inseratni del odjtovoren Valentin Kopitar«