vanje (družina mora imeti večjc stanovanje!) 100 din, hrana 300 din, zavarovanje, davek, darila 100 din; 10 % večja potrošnja (dekla ne gospodinji nikoli tako ekonomsko kakor gospodinja sama) 100 din = 800 din. Koliko torej ostane tej družini? Kaj bo z draginjskimi dokladami poročenih uradnic V naši državi imamo tisoče in tisoče poročenih uradnic in učiteljic. Večina je poročena z državnimi uslužbenci, nekaj pa tudi z možmi svobodnih poklicev. Vse te žene, ki imajo na ramah še materinsko in gospodinjsko skrb, morajo opravljati poklicno cielo, ki terja celega človeka. Saj so se v mnogih poklicih prej udejstvovali le moški, sedaj pa se v njih udejstvujejo tudi žene z vso vestnostjo in odgovornostjo. Opravljajo torej delo vredno moškega. Učiteljica nima nič manj šole in nič manj dolžnosti kakor njen moški tovariš, ali poštna uradnica mora delati prav isto delo, kakor uradnik — moški. Isto delo, kakor ga opravlja neporočena uradnica ali moški, mora opravljati žena - uradnica. Ali je torej socialno in pravično, da prejema za svoje delo drugačno nagrado? Nagrada je vedno v nekem pravilnem razmerju s poklicnim udejstvovanjem, t. j. odgovorno in težko delo zahteva večjo nagrado, enako delo zahteva enako plačilo. To je osnova vsake pravične razdelitve. Zakaj se torej poročeni uradnici ne odmerja plača po tem edino merodajnem merilu, t. j. po delu, temveč se ji meri po možu? Ne plačuje se torej njeno delo. o katerem ne more nihče trditi, da ni isto kakor delo samskega uradništva, ampak jc cdino' mož tisti nesrečni faktor, ki ji znižuje po zakonu pravičnosti ji pripadajoče prejemke. K temu moram še dostaviti, da imajo tc uradnice svoje može večinoma iz socialno šibkejših slojev, uradnike ali uslužbence, ki ne zaslužijo sami dovolj, da bi mogli dostojno preživeti svojo družino. Žcna opravlja isto delo kakor samske tovarišice, opravlja pa ga, da bi z zaslužkom pomagala možu vzdrževati in preživljati deco. Služi torej obče narodnim interesom — vzgoji mladine, ki je up vsakega naroda. Že večkrat sem napisal, da je mladina takšna, kakršna je družina. Zdrava in zadovoljna družina daje hidi zdravo in zadovoljno mladino, kruho- borska družina pa rodi kruhoborsko mladež, ki ne pozna svetlega idealizma in trdne, moč/le volje. Zenino delo bi moralo zato biti <^vakrat uvaževano, ker je mnogokrat le žrtev na oltarju njene družine. Dela v službi in izven nje, a ne zase, temveč v dobrobit svoje dece. Ne hodi v službo zaradi svojega luksuza, kakor se mnogokrat sliši. Ne zanikam pa, da so vmes tudi taki primeri, a ti se ne smejo po splošiti in ne smejo postati merilo. Oglejmo si sedaj še gospodarsko stran »dvojnega zaslužkarstva«. Z uradniškim zakonom 31. marca 1931. so ostale poročene žene izenačene z moškimi in neporočenimi, t. j. prejemale so enako plačo. Toda že 12. marca 1932., t. j. čez eno leto. jc izšla uredba št. 10.990, ki je izpremenila nekatere določbe glede drag. doklad. Po tej uredbi je žena izgubila vso draginjsko doklado, če je bil mož v VI. ali višji skupini, vsem ostalim uradnicam (ki tvorijo večino) pa je ostalo 25 % drag. doklad, t. j. v IX. in VIII. skupini 106 dinarjev, v VII. skupini 100 din. Z uredbo 1. 1935. pa je bila ženi odvzeta vsa draginjska doklada. Z vračilom 1. 1937. ni prejela žena uradnica nič, temveč je ostala s svojimi prejemki pri starem. Kaj nam bo prineslo pričakovano zvišanje plač? Silna draginja in porast cen življenjskih potrebščin je spravila drž. uslužbence v težak materialni položaj. Uradnik zasluži komaj za hrano in stanovanje, za ostale potrebe mu ne ostane nič. Še prav posebno je pri tem prizadeta družina, tudi tista, v kateri je žena v službi. Poudarjam, da se tej družini godi zelo slabo. Pomisliti moramo, da mora imeti žena služkinjo, ker sama ne more voditi gospodinjstva. Neka tovarišica je napisala v nekem članku »Učiteljskega tovariša«, da Je zahtevala služkinja 310 din mesečno. Poglejmo si to zavidajoče dvojno zaslužkarstvo v računski luči! Plača dekli 200 din, stanova- IX. VIII. VII. VI. V. Zenina placa 800 1000 1300 1600 2000 Skupna 2100 2355 2800 3150 3600 Izdatekza hrano in stanovanje 2120 2320 2520 2720 2920 Ostane — 20 + 25 + 280 + 330 + 680 Ta tabela nam nazorno kaže, koliko ostane tej družini in kako izgleda v resnici »dvojno zaslužkarstvo« (boljši izraz bi bil — poldrugo!). Ne le osnovno načelo pravičnosti, ki zahteva za enako delo enako plačilo, tudi materialna beda, y kateri živi družina poročenih uradnic, terja, da se prejemki poročenih uslužbenk izenačijo s prejemki samskih uradnic. Zaključujem svoja izvajanja z besedami uvodnika v »Učiteljskem tovarišu« št. 19. »Kdor sprejme človeka v službo in mu odkaže enako delo kakor drugemu, pa ga manj plača, ker je delojemalec ženska, ki je s poroko sledila svojim človeškim, prirodnim in državljanskim pravicam — v takem primeru pač ne moremo govoriti o demokraciji in tako postopanje za delodajalca ni častno, niti moralno in niti pravično.« —a—