60 pomladi Dušana Gorkiča
Prav na prvi pomladni dan letos je OUŠAN GORKIČ, no-Bllec partizanske spomenlce 1941, fzkušen polltfčni koml-sar v partlzansklh odredih, šercerjevl in Levstlkovi brlga-dl, ter Osemnajstl dfviziji, po-vo|ni oflclr Jugoslovanske Ijudske armade in generalma-[or naše vojske praznoval testdeseti rojstni dan.
To pa ni njegov edini letošnji ubilej, kot nam je v pogpvoru jaupal. Raje se spominja, da ete letos že štirideseto leto, Ddkar je postal Clan Zveze ko-nunistov Jugoslavije. 40 let je le predan tradicijam naro-Jnoosvobodilne borbe. Tova-riš GorkiČ je povezovalec delo-/anja domicilnih odborov enot n služb Narodnoosvobodilne /ojne in partizanskih odredov Slovenije pri predsedstvu re-subliškega odbora Zveze jdruženj borcev NOV Sloveni-
]e, vrsto let pa je tudi predsed-nik odbora Osemnajste divizije NOV in partizanskih odredov Jugoslavije.
»Letos minevatudi štirideset let, odkar sem bil prvič ra-njen," se spominja. Spomladi leta 1942 je odšel v partizane, v Notranjski odred in kasneje v Oolomitski odred. V Logu pri Brezovici mu je sovražnikova krogla prestrelila pljuča. 10 dni je sam ležal v nekem čebelnja-ku, kamor so ga prenesli tova-riši. »Ko me je po desetih dneh prvič pregledal zdravnik, je de-jal, da se še dogajajo čudeži,« se v šali spominja tovariš Gor-kič.
Že med narodnoosvobodil-no vojno je bil svojim bojnim tovarišem zgled odločnega političnega delavca, saj je opravljal pomembnejše poli-tične naloge kot delegat voda, politični komisar čete, bataljo-na odreda, brigade in divizije.
Tudi po vojni je ostal v voja-ški službi Jugoslovanske Ijud-ske armade, kjer je leta 1970 dosegel čin generalmajorja Po upokojitvi leta 1971 se je poleg dela pri predsedstvu re-pubfiškega odbora zveze zdru-ženj borcev NOV Slovenije in ^poleg opravljanja ostalih od-govornih nalog posvetil delu v borčevski organizaciji v kra-jevni skupnosti Brinje, katere predsednik je bil do letošnjega leta, strastno pa se je predal
tudi lovu. V lovski družini To-mišelj je dobro znan. Kaj ga je tako navezalo na lov? Ljube-zen do narave pa tudi spomini na partizanske poti na Mokrcu, Krimu in na Notranjskem pred 40 leti.
Na koncu smo tovariša Gor-kiča, nekdanjega skojevca povprašali še, kaj misli o da-našnji mladini. »Z mladimi se moramo neprestano ukvarjati, da niso prepuščeni sami sebi in da se neprestano počutijo koristne.« je menil. »To je tako kot v tivlienlu. Doklar ttotai. imaS občutek, da lahko še kaj storiS za skupnost. Če prene-haš delati, se zantfnaš le še za svoje težave.«
Tovariš GorkiL misli zato na-daljevati s svojim aktivnim živ-Ijenjem. dokler bo zmogel, kot pravi sam. Ne le zaradi samega sebe, ampak zato, ker tako čuti tudi kot komunist in krajan.
VIDA PETROVČIČ