Poštnina plačana v gotovini. Leto XVIII., št. 91 Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, torek 20. Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40,— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122,^1123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gospraka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerj eva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Blok severnih držav Danes se sestanejo v Helsinkih, prestolnici Finske, vodilni državniki skandinavskih držav, zunanji ministri Danske, Norveške, Švedske in Finske. Kolikor bolj sta prevladovali needi-nost in razprtija med velikimi silami v Evropi, toliko bolj se je pojavljalo prizadevanje srednjih in malih držav, da se samo zbližajo med seboj in se strnejo v regionalne bloke. Mala antanta ne spada v to serijo, saj se je osnovala že davno poprej in je prva od zvez srednjih držav, ki se je osnovala že brž po veliki vojni, odnosno po mirovnih sklepih, takoj v začeku s povsem določenimi regionalnimi nalogami in smotri. Doba, ko so se začeli tvoriti regionalni sklopi srednjih in malih držav, ie nastopila sicer kasneje, glavno v času, ko je postajalo v Evropi zopet nemir-neje ter je pretila nevarnost zlasti pred ekspanzivnimi težnjami nekaterih držav. Ob Baltiku se je osnovala zveza malih baltiških republik, na Balkanu je nastala Balkanska zveza v tesni naslonitvi na Malo antanto. na severu se je uveljavljala čedalje bolj skupnost med skandinavskimi državami. Od niih so se pletle vezi na dve strani s poskusi po krepkejši medsebojni naslonitvi: na baltiško stran, k malim baltiškim republikam a ob enem tudi na drugo stran, k državam ob spodnjem Renu. k Belgiji, Nizozemski in Luksem-burgu. Prav ta čas se pripravljajo konference med državami tnko imenovanega osl-skega bloka' ki obsega prizadevanje po gospodarskem sodelovanju med štirimi skandinavskimi državami in Nizozemsko, Belgijo ter Luksemburgom. Nastajanje teh zvez in blokov je, kakor rečeno, specialno svojstvo najnovejše dobe v evropsk5 zgodovini. Tiče se dveh ločenih področij, na eni strani balkansko-podunavskega, a na drugi strani skandinavsko-baltiškega, z razširitvijo do držav ob spodnjem Renu. Ta novi razvoj je najbolj značilen za skandinavsko pdorčje, za evropski sever, kjer moremo ugotoviti nekaj pojavov, ki so se zdeli pred leti zelo neverjetni, če ne naravnost nemogoči. Skandinavija je veljala za najmirnej-ši del Evrope. Najmirnejši ne samo, kar se tiče notranje politike in medsebojnih odnošajev med temi državami samimi, marveč tudi glede razmerij na zunaj, do držav skandinavskega sosedstva. Skandinavija je postala dejansko, brez specialnih pogodb, nevtralno ozemlje. Na zunaj se je kazala ta situacija na primer v zelo majhni oborožitvi, saj se je začela izvajati celo sistematična razorožitev, na primer na Danskem. Ti pojavi so deloma v zvezi z dejstvom, da so v skandinavskih državah zmagovale pacifistične stranke- zlasti tudi so-cialno-demokratska,. ki skoraj povsod na severu zelo vplivno sodeluje v vladnih koalicijah. " 'oložaj se je začel spreminjati, ko je v Nemčiji prišel na krmilo narodni socializem, še bolj pa, ko so se začeli večati konflikti med vodilnimi evropskimi velesilami; ko se je Društvo narodov znašlo v veliki zadregi in ga je zapustila Nemčija in se je malo kasneje tudi Italija postavila v očiten spor z njim, dočim je v isti dobi vstopila vanj Rusija. Še prav posebno je povečala občutek nesigurnosti splošna poostritev evropske situacije, ki je nastopila, odkar so se postavile parole o ideoloških frontah, zlasti pa, odkar je spričo kočljivega zapleta državljanske vojne v Špa ni ji nastala nevarnost, da se kaj podobnega pripeti kateremukoli drugemu delu Evrope, katerikoli drugih držav. Ta nevarnost se je resno vrela v pretres zlasti v severni Evropi skandinavskega in baltiškega področja. Sai je prav tu nastala nevarnost, da se na tuje ozemlje prenese preteči konflikt med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, ki nimata skupnih mej in se zato po lastni zemlji sploh ne moreta spopasti. Drugi vir nezaupanja je v dejstvu, da so se povečale idejne razlike med skandinavskim in nemškim področjem. V skandinavskih državah je povsod postala socialna demokracija jako močna in je udeležena na vladi celo v vodilnih funkcijah. Ze po tem je razumljivo, da ne more vladati napram hrt-lerjevski Nemčiji najboljše razmerje in da ni medsebojnega zaupania Nekdaj je bilo drugače in znano je. da ie nemški nacionalizem užival na primer v švedskih nacionalnih krogih obilne sim-patiie. Enako ali še v večji meri velja to glede finskih nacionalističnih simpatij za Nemčijo Toda tudi te pripadajo preteklosti, odkar so volitve tudi na Finskem ojačile socialistične in demokratične meščanske skupine. Nova Finska se je hotela na vsak način zavarovati pred onasnostio. da bi postala bo-fišče med Nemčijo in Rusijo, pa tudi njene simnatiie za Nemčijo so se no prevladi hitlerizma močno zmarnšale. S tem se je finska zunanjepolitična orientacija zelo približala skandinavski in nastala je osnova za tesnejše sodelovanje. ki si je našlo izraza v raznih oblikah, zlasti v skupnih konferencah PRIČETEK MEDNARODNE KONTROLE Nova faza v španski državljanski vojni — Z današnjim dnem sla vojskujoči se stranki navezani na lastno moč London, 19. aprila, d. Danes opolnoči bo stopila v veljavo kontrola ob španskih mejah na morju in na kopnem, s čimer se bo pričela nova doba v španski državljanski vojni. Angleški diplomaciji se je po dolgih pogajanjih končno posrečilo doseči sporazum v tem najvažnejšem vprašanju po izbruhu španske državljanske vojne. Ovir je bilo na vseh straneh polno in pogosto se je zdelo, da kontrola nad španskimi mejami ne bo nikdar uvedena. Razen tega je bilo treba prevladati tudi odpor držav, ki so se aktivno vmešavale v špansko državljansko vojno ter skušale do poslednjega časa, da eno ali drugo stranko preskrbe za čim daljši čas z vsemi vojnimi potrebščinami. Angleška vlada je v teh pogajanjih pokazala zelo veliko potrpežljivost, tem bolj, ker jo je domača opozicija neprestano napadala zaradi zavlačevanja uveljavljenja kontrole. Nasprotniki v Španiji odslej ne bodo mogli dobivati več iz inozemstva tolike podpore kakor doslej. Angleška vlada se zaveda, da sicer ne bo mogoče popolnoma preprečiti tihotapstva, vendar pa pomoč na veliko ne bo več mogoča, kakor je bila pogosto doslej. Oba nasprotnika v Španiji se bosta morala odslej bojevati samo z lastnimi sredstvi. Poučeni krogi ne taje, da so ta sredstva na obeh straneh malenkostna, kar bo prej kakor vsaka druga intervencija dovedlo do kompromisa in sporazuma med zmernimi elementi na obeh straneh. Odslej bo španska navezana sama nase, da likvidira državljansko vojno, ki traja skoro že leto dni. Večina mednarodnih kontrolorjev je že na svojih mestih. Predvsem je šlo za to, da pridejo na svoja določena inesta oni kontrolorji, ki imajo nalogo nadzirati najvažnejše poti na kopnem in na morju. Kontrolorji za manj važna mesta bodo prišli naknadno. Skupno bo zaposlenih 700 kontrolorjev, izmed katerih jih bo vršilo 600 nadzorstvo na morju, okoli 100 pa na kopnem ob portugalsko-španski in fran-cosko-španski meji. Španija bo od polnoči dalje prepuščena sama sebi. Valencijska in burgoška vlada imata sedaj priliko, da sa- mi med seboj izmerita svoje sile ter izvajata iz tega vse potrebne sklepe, zlasti še v primeru, če bi se dosegel mednarodni sporazum o odpoklicu inozemskih prostovoljcev, kar predstavlja drugo etapo dela angleške diplomacije. Uspeh mednarodne solidarnosti Lomi On. 19 aprila. Pri kontroli o španskih mejah sodeluje 27 držav. Nadzorstvo na morju so že popoldne pričele izvajati italijanske. angleške, francoske in nemške vojne ladje v določenih odsekih. Angleški uradni krogi izražajo svoje zadovoljstvo zaradi tega dogodka, ki dokazuje mednarodno solidarnost. Listi ugotavljajo z zadovoljstvom, da je ta kontrola prvi plod angleško-francoskega sodelovanja. Rim, 19. aprila. w. Italijansko brodovje, ki bo izvrševalo kontrolo v gotovih odsekih ob španski obali in ki obstoja tz oamah edinic, je danes odplulo iz Italije ter bo opolnoči prevzelo svoje funkcije. v Tudi Nemčija ln Italija za likvidacijo vojne ? London, 19. aprila, g. Optimistična presoja nadaljnjega razvoja položaja v Španiji, ki jo potrjujejo vesti iz Rima in Ber-na, da so tamkaj pripravljeni končati špansko zadevo, gre v Londonu tako daleč, da smatrajo likvidacijo vojske prostovoljcev v Španiji za razmeroma lahko rešljiv problem. Pri tem menijo v Londonu, da bi bilo primerno za dosego premirja, če bi London in Pariz izvedla skupen pritisk na vakncijsko vlado, Rim in Berlin pa na burgoško. It na bojiščih Velika utrujenost po 14 dnevnih bojih na obeh straneh Pariz, 19. aprila, br. S španskih bojišč priihajajo iz obeh taborov poročila ki kažejo, da je po dvetedenski ofenzivi vladnih čet na vseh frontah zavladal mir. Delno je to posledica, neugodnih vremenskih razmer, v glavnem pa je znak velike utrujenosti. Le v posameznih odsekih so bili včeraj in danes manjši spopadi, ki imajo za cilj zboljšanje postojank na eni in drugi strani. Tako so vladne čete v odseku pri Cordobi izvedle napad, da bi zboljšale svoje postojanke na Sierri Gra-ni, vendar pa so jih francovci, ki so zadnje dni dobili ojačenje, odbili. V drugih odsekih ni bilo v,_žnejših dogodkov. Do pravcate letalske bitke je prišlo nad arag-onsko fronto, kjOT se je spopadlo 30 vladnih in 24 Framcovih letal. Sedem vladnih in pet uporniških letal je bilo sestreljenih. sporazum med narodi Lasi sfmry jeva misija v Berlinu — Razgovor z ministrom dr. Sshachtom in avdienca pri Hitlerju Berlin, 19. aprila, br. Predsednik angleške delavske stranke Lansbury, ki se mudi v Berlinu, je bil danes v avdienci pri kancelarju Hitlerju. Razgovoru je prisostvoval tudi zunanji minister Neu-rath. Čeprav so tako na angleški kakor nemški strani zatrjevali, da je potovanje lorda Lansburyja v Berlin zasebnega značaja dokazuje nocoj objavljeni uractai komunike, da je dejansko šlo za zelo važne razgovore, ki naj razčistijo stališče Nemčije so prizadevanj ostalih velesil za zboljšanje mednarodnih gospodarskih odnošajev. Lansbury je bil danes nad poldrugo uro v avdienci pri Hitlerju, pred tem pa je imel obširne lazgovore z gospodarskim ministrom dr. Schachtom in z vodjo nemške štiriletke generalom Goringom. Komunike o teh razgovorih pravi: Nemčija je pripravljena sodelovati na konferenci in pri skupnem prizadevanju ostalih velesil, ki stremi za tem, da se doseže mednarodno svetovno gospodarsko sodelovanje in gospodarski sporazum med narodi, ako prevzame iniciativo za sklicanje take konference predsednik Zedinje-nih držav Roosevelt ali pa kak drug državni poglavar ene izmed svetovnih velesil. V nemških političnih krogih je komunike zbudil veliko pozornost in različne komentarje. V zvezi z včerajšnjimi izvajanji dr. Schachta na zborovanju trgovcev, kjer je izjavil, da Nemčija brez kolonij ne more živeti, če je druge velesile ne bodo gospodarsko podprle in ji omogočile dobavo surovin, vidijo v tem znatno popuščanje Nemčije v primeri z dosedanjim zadržanjem. V vladnih krogih na-glašajo nasproti temu, da je Nemčija pripravljena sodelovati na taki konferenci le tedaj, če se za gospodarske koncesije, ki jih' mora dobiti Nemčija, ne bodo zahtevale od nje nove politične koncesije, ki jih ne more dati. ker je v tem pogledu šla že do skrajnosti. Schacht o pomanjkanju surovin v Nemčiji Monakovo, 19. aprila, o. Na kongresu ba« vanskjh malih trgovcev je imej gospodarski minister dr. Schacht govor, v katerem je poudaril, da je morala vlada zaradi oborožitve nemškega naroda začasno izločiti iz prometa nekatere surovine, 6kupno z Goringom pa bo v kratkem izdal nekaj ukrepov. da se stanje v tem pogledu zapet zboljša. Kar se tiče surovin, Nemčija ne bo več mogla dolgo prenašati svoje odvisnosti od inozemstva. Zato je zopet načela kolonialno vprašanje. Le kolonije, ki jih bo upravljala z lastnimi denarnimi in delov« nimi 6redstvi, bodo lahko zboljšale nemški gospodarski položaj. Razrešitev belgijskih obveznosti Pariz, 19. aprila. w. Iz krogov, ki so blizu francoskemu zunanjemu ministru Delbosu, se doznava da bodo v prihodnjih 24 urah izročili belgijski vladi noto francoske in angleške vlade, s katero se Belgija odvezuje obveznosti iz lokarnske-ga pakta. Sestanek razorožitvene konference Ženeva, 19. aprila. AA. Tajništvo DN ni doslej dobilo nikakega predloga za odgo-ditev razorožitvene konference. _ Sejo, sveta konference je sklicana za 6. maj. Prav tako nj v Ženevi nič znano, da bi nekatere državo mislile na to. da se za nekaj časa od-godj razo roži tv ena konferenca zamadi po_ daljšanja kapitulacijske konference. ZdK se, da se je ta misel pojavila med delegacijami, ki zasedajo v Mont,reuxu. in da nkna nika-ke zveze s kakršnimikoli političnimi ohziri. Veekakor se bo otvoritev razorožitvene konference 6. maja mogla odgodit,- samo s pristankom vseh prizadetih držav. zunanjih ministrov. Sedanja, ki se začenja danes, bo tretja v tej vrsti. Odnošaj tega bloka do Rusije je razmeroma ugoden, kar spričo odločujoče prevlade, odnosno sodelovanja socialističnih strank ne more presenečati. To je tem pomembnejše, ker so se v Skandinaviji nekdaj edinole od Rusije bali ekspanzivne nevarnosti, zlasti v severnem področju preko Finske, kjer je najbližji dohod do Atlantskega oceana na severni norveški obali. Ozir na Rusijo je doslej skandinavskim državam odsvetoval pretesno zvezo z baltiškimi republikami, ker bi mogli v Moskvi tak aranžman smatrati kot neprijazen. To dejstvo najboljše kaže, kako si prizadevajo v skandinavskem bloku, da ohranijo napram Rusiji kar se da ugodno razmerje. Na osnovi vsega tega je razumljiva Odpor proti Francu Pariz. 18. aprila, d. »Le Soir« je objavil senzacionalen razgovor z belgijskim oficir« jem Bhomejem, ki se je nedavno vrnil iz Tangerja in ki podrobno opisuje razmere v španskem Maroku pod oblastjo generala Franca. Po izjavah belgijskega oficirja je potovanje španskega milijonarja Juana Marcha v Rim v zvezj z dejstvom, da pripravlja general Franco vse potrebno za neovirano potovanje preko Balearov v Italijo, če bi nastal upor proti njemu. Odpor proti njemu narašča zlasti v Maroku, kjer so španske čete že pogosto napadle inozemske oficirje, kj jih je pritegnil v velikem številu v svojo službo, zaradj česar je bi.!o izvršenih žp mnogo justifikacij po prekem sodu. Za Franca je položaj v španskem Maroku tembolj kritičen, ker rifskj Kahili niso hoteli izročjti orožja. V Francovj vojski se kažejo čim dalje večja stremljenja v pred generala MoDe ali pa generala Queipa de Liana, zaradi česar ni neutemeljena Franoova bojazen, da bi moglo priti do upora proti njemu. Nemci utrjujejo obalo španskega Maroka London, 19. aprila. AA. »News Chro-nicle« objavlja odkritja svojega posebnega dopisnika v Tanigerju Filipa Georgerja o nemškem utrjevanju obrežja španskega Maroka.. Poročilo pravi med drugim: Ta utrdbena črta, ki se bo mogla imenovati Maginotova črta v miniaturi, bo vodila od Kanarskih otokov pa do Bencroe pred Gibraltarjem in nato zahodno od Ar. žile blizu Tangerji pa do Laracha. Odslej prehod skozi Gibraltarsko ožino ni več svoboden. V Bencoi so Nemci postavili topove kalibra 40.5 cm. Pri Punti Blanci blizu Bencoe so nemški inženjerji postavi. U baterije topov i^elo majhnega kalibra, izdelanih pred kratkim v Vickersovi tovar ni za špansko vojno mornarico. Prav takšna baterija stoji pri Punti Carneru, tretja pa pri Sarsegiru. Ceuta je prava nemška trdnjava. V tem mestu stoji baterija 4 topov kalibra 105, na strehah utrdb pa so štirje protiletalski topovi najnovejšega tipa. 11 topov je pri Elhaku. vzhodno od Ceute, 8 pri kaznilnici v mestu. V prepovedanem pasu Vilie Alhusemao, kjer so nemške podmornice našle idealno zavetišče, so postavljene baterije topov kalibra 75. V Melilli, kjer je sedaj 20 italijanskih vodnih letal, so bila izvršena utrdbena dela v mnogo večjem obsegu kakor v Ceuti. Utrdbena dela pri Arzili še niso končana. Zaščita angleških pamikov Hendare, 19. aprila, o. Po vesteh iz špan« skjh vladnih virov je včeraj neki angleški rušilec spremil večjo angleško trgovsko ladio skozi polje min vzdolž severne španske obale v neko baskovsko luko. Dve milji pred obalo se je rušilec ustavil, parnik pa je sam krenil dalje. Po neki drugi vesti so trije angleški rušilni spremljali veliko angleško tovorno ladjo >Thornpshak v Portello del Musel, luko baskovskega mesta Gijona. Vse Štiri ladje so celih 140 milj plule v območju španskega teritorialnega vodovja. Eden izmed rušilcev je spremljal ladjo prav do luke. Parnik je pripeljal v Gijon več tisož ton živeža. Kulturni boj v Nemčiji Nove narodno-socialistične bojne napovedi katoliški cerkvi Berlin, 19. aprila, o. V vseh katoliških cerkvah berlinske nadškofije je bilo včeraj prečitnno novo pastirsko pismo nadškofa Preysinga. Nadškof je z njim informiral vernike o novih narodno-socialistič-nih ukrepih, ki so bili odrejeni takoj po poslednji papeževi enciliki in po katerih je med drugim prepovedano sleherno javno nabiranje prispevkov za cerkvene namene razen v cerkvah samih. Na drugi strani se je v narodno-sociali-stičnih vrstah ojačila kampanja proti katoliški cerkvi. Ob odkritju spomenika v borbi proti komunistom padlim policistom v Bochumu je govoril policijski general I.uge, ki je izjavil, da se bodo morali sedaj policisti pred tem spomenikom zapri-seči, da se bodo še nadalje borili proti komunizmu, da pa tudi ne bodo pozabili na . to, da je te dni po madridskem radiu can- | terburyjski dekan pridigal o blagodatih boljševizma. V Berlinu je bilo mnogo duhovnikov postavljenih pred sodišče, ker so se pečali s politiko. Policisti tudi ne bodo smeli pozabiti, da so cerkvene oblasti že večkrat odrekle njihovim padlim tovarišem cerkveni pogreb. V Karlsruhe je govoril Hitlerjev namestnik Hess. Svarimo vse, je poudaril, ki špekulirajo s staro neslogo nemškega naroda in se trudijo izrabiti njegova verska čustva v politične svrhe. Ne smemo pozabiti, da korakajo stranke s krščanskim obeležjem roko v roki z boljševiškimi ateisti in da skupno blatijo nemško čast. V Mainzu je Rosenberg govoril o vzgojnih sistemih in poudaril, da hoče imeti narodni socializem tudi vzgojo mladine popolnoma v svojih rokah. tudi politika skandinavskih držav v ostalih pogledih. Jasno je, da računa z Društvom narodov in da je na eksistenco ženevske institucije navezana v največji meri. Jasno je, da je neomajen nasprotnik ideoloških front, pa iskren pristaš demokratičnega tabora, navezana s simpatijami na vodilne zapadne demokratske države. V tej zvezi je posebno vidno prizadevanje, da se najde naslonitev na Veliko Britanijo- ki bolj in bolj prevzema vodilno vlogo v obrambi Ženeve in demokratičnega sistema v Evropi. Če išče skandinavski blok zaslombe pri kateri od velikih sil, je to v prvi vrsti Anglija. V tej smeri se giblje politika skandinavskih držav in v istem pravcu se bo gibalo posvetovanje konference v Helsinkih. Prav nič ni verjetno, da bi mogla konferenca prinesti kako presenečenje. 1 Veliki kmečki izgredi na Poljskem Krakov, 19. aprila, o. Čeprav so oblasti prepovedale veliko zborovanje kmečke stranke na zgodovinskem bojišu pri Racla-wicah v Mali Poljski, se je včeraj kljub temu na vse zgodaj pričelo zbirati na tisoče kmetov v Raclawicah. Policija im orožniki so seveda takoj intervenirali. Po uradnem komunikeju so bili orožniki prisiljeni brainti se pred demonstranti. V krvavem spopadu, sta bila dva kmeta ubita, večje število pa je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo tudi 10 policijskih organov. Red in mir sta bila takoj vzpostavljena, toda položaj je zelo napet. V mnogih vaseh v Mali Poljski so ljudje izobesili zelene kmečke zastave. Vojaške vežbe Henleinovih pristašev Praga. 19. aprila, d. Kakor poroča »Prager Montag«. so v soboto ponoči izsledili orožniki pri Dmchcovu 50 olanov tamošnje podružnice Henleinove stranke pri povsem vojaški ponočnj vežbj. Mladeniči so biLi pohodno opremljeni, imdi so pruske čepice, bele srajce, črne ovratnike, visoke škornje t-er pasove." Aretiran je bil tud« njihov vodja MaJeček. predsednik krajevne skupine Henleinove stranke. Suša in lakota na Kitajskem Šanghaj. 19. aiprjla. AA. Zaradi dolgotrajne suše so v kitajski pokrajini Sečuanu nastali požari, ki so napravili za več ko 4 milijone dolarjev Škode. V pokrajini Hulej. če ju strada okoli 5 milijonov ljudij. Okoli 3.000 otrok je umrlo za difterijo in legar-jem. Osrednja vlada organizira nujno pomoč. Egiptski kralj v Angliji Calais. 19. aprila. AA. Kralj Faruk je prenočil v Oalajsu, opoldne ee je pa vkrcal na francoski parnik »Cote d'AzTrr« v druž-hj egiiptske kraljice-matere in 6vojlh 4 se_ ster jn ee je odpeljal v Dover. Odmev Delbosovih izjav v Nemčiji Berlin, IS. aprila, o. Včerajšnji govor francoskega zunanjega ministra Delbosa v Carcasonu je napravil na tukajšnje politične kroge zelo neugoden vtis. Nemški listi danes estro protestirajo proti očitku, da bi v svetovni vojni premagane države imele kakšne maščevalne namene. Listi opozarjajo na Hitlerjeve izjave, da Nemčija nima nikake namere, da bi ponovno zgrabila za orožje, da bi rešila svojo čast, ker njena vojaška čast v poslednji svetovni vojni ni bila niti najmanj omadeževana. Politično in gospodarsko pomirjenje bo mogoče le tedaj, če bedo v Londonu in Parizu nehali vsiljevati Nemčiji svoje politične koncepcije. Tudi Rusija se ne more smatrati za element miru v Evropi. „Giornale d'Italia": Francija je trdnjava komunizma Rim. 19. aipril. br. Ofiteijozni »GiornaJe d' Italija* posveča dolg članek, v katerem na_ glaša, da je danes Francija najmočnejša trdnjava komunizma v Evropi. Komintema je tain razvila svojo največjo delavnost. Poleg posebnjh organizacij za zibjranje prostovoljcev za Španijo olistoja danes cela vojaško iizvedena komunistična organizacija, ki razpolaga z dobro organiziranimi udarnimi četaimij jm velikimi zalogami orožja in municije. Vsa Francija je po načrtu komjnterne razdeljena v sedem vojaških okrožij. Voja_ ške čete so organizirane po oddelkih, ki štejejo po 800 mož. Vrhovno poveljstvo je v Parizu, podrejeno pa je neposredno ko-minterni. Komunisti; jmajo vse pripravljeno, da bj za priimer padca ljudske fronte izvršili prevrat, in proglasili komunistično diktaturo. Madžarski vojni minister v Berlinu Budimpešta 19. aiprila. AA. Na povabilo nemškega vojnega ministra generala Blom-berga bo jutri madžarski vojn,- minister Roeder odtpotoval v Berlin na dvodnevni scadm ohfieik. . Novi glasovi iz Madžarske Ministrski predsednik in zunanji minister Daranyi izjavlja, da je Madžarska pripravljena urediti neurejena vprašanja z vsemi sosedi Budimpešta, 19. aprila, d. Min. predsednik Daranyi je imel včeraj na shodu vladne stranke v Szegedinu daljši govor o zunanjih in notranjih političnih vprašanjih. Za sporazum z vsemi sosedi Glede na zunanjo politiko je izjavil, da hoče Madžarska nadalje služiti interesom pravega miru. Madžarska ostaja neomajno zvesta svojim prijateljem. Sodelovanje držav podpisnic rimskih protokolov je najboljše jamstvo za mirno evolucijo v srednji Evropi. Madžarska je pripravljena, da se sporazume z ostalimi državami, s katerimi ima še gotova nesoglasja. Urediti hoče z njimi vsa neurejena vprašanja s pogojem, da pokažejo te države enako dobro voljo, kakor Madžarska. Tudi Madžarska ima pravico do varnosti kakor ostale suverene države. Sedanji položaj se ne more vzdržati, ker so gotovi življenski interesi Madžarske v nevarnosti. Madžarska je pripravljena proučiti vse predloge, ki se tičejo sodelovanja podunavskih držav na podlagi popolne enakopravnosti. Rezultati, ki so se dosegli v gospodarskih pogajanjih, so po zaslugi političnega sodelovanja držav podpisnic rimskega protokola in prijateljskega sodelovanja z Nemčijo, ki temelji na skupnosti interesov, zadovoljivi. Trgovinska izmenjava z Italijo, Avstrijo in Nemčijo predstavlja približ-polovico vsega madžarskega izvoza. Itali-jansko-jugoslovensi sporazum je zelo zadovoljiv za Madžarsko. Krščansko-nacionalna ideologija v notranji politiki Govoreč o notranji politiki je Daranyi izjavil, da misli vlada nadaljevati svojo dosedanjo politiko, ki temelji na krščan-»ko-nacionalni ideologiji in ki je na eni strani evolucijska, na drugi konservativna, obenem pa socialna in narodna. Diktature ne morejo same po sebi rešiti problemov. Pojavljajo se samo tedaj, kadar ni nobenega drugega izhoda, toda k sreči Madžarska ni v takem položaju. Na Madžarskem se morejo vsa vprašanja urediti s koristnimi in potrebnimi reformami v okviru ustave in Madžarski niso potrebni razni šefi, ker ima že svojega edinega voditelja v osebi regenta Horthyja. Gotovi prenape-teži snujejo nekakšne fantastične načrte, ki pa se ne smejo smatrati za resne. Njihova delavnost bo onemogočena, kakor zasluži. Proti priseljevanju Židov Ob koncu je Daranyi govoril o vprašanju Židov, za katerega je dejal, da se ne more rešiti z nasiljem in pouličnimi izgredi. Proti takim metodam se bodo izvajali zakoni z vso strogostjo, židovsko vprašanje dejansko obstoja. Zidov je na Madžarskem mnogo preveč v primeri z drugimi državami in to razmerje se še poslabšuje s stalnim povečanjem židovskega vpliva v madžarskem gospodarstvu, židovsko vprašanje. zlasti pa dobičkaželjnost iz Galicije priseljenih Židov, močno vznemirjata madžarski narod. V interesu domačega in bolj kulturnega madžarskega židovstva je, da se zato ne identificira s priseljenimi Židi. Treba bo onemogočiti priseljevanje in tudi delavnost priseljencev spraviti v zakonit okvir. Miklasov obisk na Madžarskem Budimpešta. 19 aprila. AA. Predsednik avstrijske republike Miklas bo 3. maja prispel v Budimpešto. Pri tej priložnosti si bo ogledal tudi nekatera drutra madžarska mesta. dne 6, maja pa se bo zopet vrnil na Dunaj. Izmet Ineni jugoslovenski javnosti Beograd, 19. aprila. AA. Predsednik turške vlade Izmet Ineni je ob odhodu iz Beograda izjavil novinarjem: Jugoslovenski listi so nas prijateljsko sprejeli. Pokazali so posebno zanimanje za balkanski sporazum, za zbližanje med Turčijo in Jugoslavijo in so pisali s posebnim poletom. To razumevanje jugoslovenskega tiska je mnogo pripomoglo skupni stvari. Vaše besede pri nas zelo cenimo. Računamo s podporo, ki jo prijateljski listi kažejo v vseh okoliščinah, in pripisujemo pomen sodelovanju našega in vašega tiska. Upam, da bo to sodelovanje v bodoče še učinkovitejše in plodovitejše. Kot vlada bomo podprli vaše delo z vsemi sredstvi. Prav tako mi je do tega, da vam pri tej priliki čestitam zaradi vseh uslug, ki jih imate za mednarodni mir. Mednarodni mir se more doseči samo s sporazumom, doseženim, in podpiranim po mednarodnem tisku. Tisk je tisti, ki dan za dnem dela za sporazum državljanov vseh držav, in ki dan za dnem deluje za čimdalje večje zbližanje med narodi. Posebno, kar se nas tiče, bo vaša akcija učinkovala in sicer vsak dan za čimdalje večje zbližanje med turškim in jugoslovenskim narodom. Prosim vas, bodite jugoslovenskemu narodu plemenite, hrabre in prijateljske zaveznice. tolmač naše iskrene privrženosti. V trenutku, ko odhajamo, pozdravljam jugoslovenski narod z vso simpatijo našega srca. Vitalnost in moč Jugoslavije, ki sta med najdragocenejšimi podporami mednarodnega miru, sta obenem tudi dragoceno poroštvo naših lastnih stvari. Želim, da bi ta veliki narod v mojih pozdravih čutil naše najlepše želje za svojo veličino in napredek. Predsednik turške vlade Ineni se je nato prisrčno poslovil od poročevalcev jugoslovenskih listov in izrekel upanje, da bi bodoči obiski med zastopniki obojega tiska bili čim pogostejši. Izmet Ineni in Rnždi Aras v Valjevu Valjevo, 19. aprila, p. Danes sta se tu mudila predsednik turške vlade Izmet Ineni in zunanji minister dr. Ruždi Aras. Z njima so prišli na obisk predsednik vlade dr. Stoja-dinovjč vojni minister sreneral Marič. minister za šume in rudnike Djura Jankovič ter njihovo spremstvo. Valjevo jih je spre. jelo zelo prisrčno. Mesto je biilo v zastavah in cvetju. Pred oficirskim domom se je zbrala izredno velika množica ljudi iz mesta in bližnje okolice, k; je navdušeno manifestirala za jugoslovensko_turško prijateljstvo in zavezništvo V imenu mesta je turška državnika pozdravil župan Aleksander Lo-m,i<5. Turška državnika sta, si ogledala Valjevo ter bližnjo in daljno okolico. Proti ve_ čeru sta se skuono z ju gosi o venskimi ministri v avtomobilih vrnila v Beograd. Poskusno kronanje v Londonv London, 19. aprila AA. Včeraj na vse zgodaj je bil izvršen prvi poskus svečanega sprevoda, kakor je določen za kronanje 12. maja. Cela vrsta okrašenih vozov se je zvrstila po londonskih ulicah v spremstvu gardijske konjenic, godb in fanfar ter policijskih oddelkov. Sprevod se je pomikal spočetka po praznih ulicah, ki jih je pa radovedna množica kmalu napolnila. Policijski oficirji, ki so spremljali sprevod so z urami v rokah točno beležili čas, ki je potekel od početka do konca sprevoda. Hkratu so beležili tudi vse tehnične podrobnosti. Sprevod sta spremljala tudi dva napol tovorna avtomobila, v katerih so bili montirani radiotelefonski aparati. Vozovi so se razvrstili takole: 1. kraljeva kočija; 2. 11 kočij za britanskega predsednika vlade ter predsednike britanskih dominio-nov in avtonomnih kolonij; 3. trije tovorni vozovi, ki so v sprevodu markirali tri kočije princev in princes; 4. dva voza, ki sta markirala kočiji kraljice matere Mary ter njenega osebnega spremstva. Gardisti so bili danes le v običajnih uniformah. Med sprevodom so se razvili vsi običajni ceremoniali, ki se imajo vršiti o priliki svečanega kronanja. Velika pomorska revija pri kronanju v Londonu Londnn, 19. aprila. AA. Pomorska revija ob kronanju, ki bo pred Speatheadom 20. maja, se bo začela ob 15.30 in končala ob 17, nakar bo sledila revija britanskega letalstva. Kralj Jurij VI. bo 20. maja zjutraj obiskal več križark, ki bodo sodelo« vale prj reviji. Dan pred 20. majem bo priredi! zvečer velik diner na palubi jahte »Viktorija in Albert«. Francijo bo na pomorski reviji zastopala nova križarka »Dunkerque«. Trgovski zakonik v senatnem odbora Begrad, 19. aprila. AA. Danes dopoldne se je vršila četrta seja odbora za proučevanje trgovinskega zakona v senatu pod predsedstvom senatorja dr. Frangeša. Na seii so končali razpravo o zakonu v podrobnostih in sprejeli zakor.ski predlog v celoti. Čeprav je narodna skupščina že izvedla mnogo sprememb prvotnega predloga trgovinskega zakona, je senatni odbor ugotovil. da so potrebne še nekatere spremembe. vendar takšnega značaja, da se bodo mogle izvršiti v uvodnem zakonu za trgovinski zakon, tako da bo odbor lahko predložil plenumu senata sprejetje zakonskega predloga v nespremenjeni obliki. Novi zakon bo po sprejetju v senatu stopil v veljavo šele tedaj, ko bo sprejet tudi omenjeni uvodni zakon. Na sejah senatnega odbora sta bila stalno navzoča pravosodni jninister dr. Subo-tič in poverjenik vlade prof. dr škerl. Intenzivno so v debati sodelovali zlasti senatorji dr Tomašič, Gaj. dr. Nemec. Djurič in Djerič, ki je izvoljen za poročevalca odbora. Plenumu bo predloženo samo eno poročilo. ker je odbor sprejel to poročilo soglasno. Avstrijski notranji minister pri Hitlerju Berlin, 19. aprila w. Kancelar Hitler je imel danes enourni razgovor z avstrijskim notranjim ministrom Glaise Hodetenauora. Drugi našički proces Zagreb, 18. aprila, o. Kakor je »Jutro« svoj čas že poročalo, se bo obnovila razprava proti nekaterim obsojencem iz slovitega našičkega procesa. Kasacijsko sodišče v Zagrebu je namreč na osnovi vloženih pritožb državnega tožilca in branite-ljev za tri kazniva dejanja razveljavilo prvotno obsodbo in odredilo novo razpravo. Za ostalih 11 kaznjivih dejanj, zaradi katerih je bila obsodba izrečena, je bila prva obsodba potrjena. Za ponovno razpravo je bilo odrejeno okrožno sodišče v Zagrebu. Razprava se je začela danes dopoldne. Zagovarja se 9 obtožencev, med njimi oba Schlesingerja, generalni direktor Aleksander Sohr, Viktor Gutmann itd. Ponovna razprava se nanaša na očitek državnega tožilca, da so obtoženci navajali državne uslužbence k zlorabi službenih dolžnosti, zaradi česar je bila država prikrajšana na svojih dohodkih. Večino današnje razprave je izpolnilo čitanje obtožnice. Zaslišan je bil nato le še prvi obtoženec Mavro Sulič, ki je v obširnem zagovoru pobijal navedbe obtožnice. Za razpravo vlada med zagrebškim občinstvom veliko zanimanje, vendar daleč ne tako veliko, kakršno je vladalo za prvo razpravo v Osijeku. Proces bo trajal ves ta mesec. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Beležke „Slovenčeva" smola Iz Ljutomera nam pišejo: Dne 16. t m. je »Slovenec« priobčil iz našega mesta poročilo, da so se od nekod pripeljali v gostilno Wreg z avtomobilom neki ljudje, ki so baje »širili temne misli komunizma, navajali ljudi k uporu in napadali našega voditelja dr. Antona Korošca«. G. dopisnik se silno čudi, kako so mogoče take stvari pred očmi oblasti, pa pravi, da je to le zaradi tega, ker je Ljutomer »trenutno v rokah vladi nasprotnih državljanov«. Ne vemo, ali so dotični ljudje res širili simpatije za komunizem ali celo koga pozivali k uporu. Vemo pa da je te komuniste, če so res to bili, pripeljal v gostilno Wreg organiziran član JRZ. nosilec liste JRZ pri zadnjih občinskih volitvah. Vemo tudi, da je družba hudo napadala narodnega poslanca Lukačiča. Pač pa ne vemo, kako se je dal »Slovenec« tako navleči. da je skušal denuncirati svoje lastne ljudi. Res je, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. JNS v splitskem mestnem svetu V splitskem mestnem svetu se je osnoval opozicijski Klub mestnih svetnikov JNS. Prvič je nastopil na zadnji seji mestnega sveta, ki j« bila v petek zvečer. Predložil je celo vrsto pritožb proti delu občinske uprave. Seja je trajala polnih pet ur. Najbolj živahne komentarje po vsem mestu pa je vzbudilo dejstvo, da je pri volitvah v upravna odbora javnih skladišč in mestne hranilnice obakrat zmagala li sta JNS s štirimi glasovi večine. Velik pomen delavskih zbornic Pod tem naslovom objavlja »Nova pravda«, glasilo narodnega delavstva, zanimiv in vpoštevanja vreden uvodnik. Najprej govori o splošnih dolžnostih države in sploh družbe do delavskega stanu, o načinih uspešne socialne zaščite, ki je najboljše sredstvo v borbi proti komunizmu, in o delavskih organizacijah. Najvažnejšo delavsko in nameščensko organizacijo vidi v delavskih zbornicah. Zbornice so veren odraz življenja naših delavcev in nameščencev, glasnik njihovih teženj in potreb, trdnjava, iz katere morejo braniti svoje pravice do življenja. Zaradi tega je treba z delavskimi zbornicami {»stopati zelo previdno. Vsako poseganje v njihovo delo, ki bi v množicah ne vzbudilo vtisa stvarne in koristne upravičenosti, bi utegnilo izgledati kot ukrep proti delavstvu in proti nameščenstvu. V vsaki oslabitvi delavskih zbornic bi moglo delavstvo videti poslabšanje socialne zaščite in podpiranje kapitalističnih teženj. Zbornice naj ostanejo avtonomna in neodvisna zastopstva delavcev in nameščencev. Seja vodstva bivše SDS Na stanovanju dr. Gašparca v Zagrebu je bila v nedeljo seja vodstva bivše SDS. Predsedoval je g.*»Adam Pribičevič. Razpravljali so o političnem položaju in o organiziranju živahnejše akcije med prebivalstvom. Podrobnosti o sklepih listi ne objavljajo. Včeraj se je seja nadaljevala. Razpravljali so o osnovanju organizacije Seljačko kolo, ki naj bi bila v pribičevičevskih vaseh to, kar sta v radičevskih krajih Seljač-ka sloga in Gospodarska sloga. Na popoldanski konferenci so govorili o odnošajih napram HSS ter o odnošajih zagrebškega krila združene opozicije napram beograjskemu krilu, odnosno napram JRZ. V opoldanski pavzi so šli člani vodstva SDS na obisk k dr. Mačku in so mu poročali o svojih posvetovanjih in svojih sklepih. Prerokovanja „ Vremena" Beograjsko »Vreme« poroča iz Zagreba, da se je dr. Maček odločil izvršiti energično operacijo v hrvatskem kmečkem pokretu. Izločiti namerava vse one, ki se ne drže discipline. 2e v prihodnjih dneh bosta izključena dva odlična voditelja ekstremi-stičnih elementov. Imeni teh dveh izobčencev še nista znani, po mnenju »Vremena« pa je gotovo, da sta mišljena dva izmed voditeljev fnankovsko-klerikalnega krila Mačkovega tabora. Njima bodo baje potem sledili še drugi, ki skušajo delati hrvatsko politiko na lastno pest. „Junak" prehaja v roke hrvatskih klerikalcev Zabeležili smo že razne znake, ki pričajo, da dr. Maček in drugi radičevski voditelji ne zaupajo prav Junaku, novi telovadni organizaciji, ki se je začela snovati po Hrvatskem. Odločno so odsvetovali svojim pristašem, da bi ustanavljali ta društva tudi po deželi. Očividno se jim ni posrečilo dovolj izločiti vpliv frankovcev in hrvatskih klerikalcev, ki so prvi začeli s propagiranjem in ustanavljanjem Junaka. V tej zvezi je zanimivo, da klerikalni listi in celo polslužbena glasila škofijskih orddnariatov Junaka podpirajo in priporočajo, čeprav ni cerkvena organizacija. Oglasil se je celo sarajevski »Katolički tjednik«, glasilo nadškola dr. Šariča. List priporoča ustanavljanje Junaka, v katerem vidi zaveznika verskih organizacij. Med drugim pravi »Hrvatska mladina ne more in tudi ne mara vsa v vrste Križarjev in katoliške akcije. Obe ti dve organizaciji sta strogo verski, katoliški hrvatski mladini pa je treba dati priliko, da se organizira tudi izven njih, drugače bo prej ali slej zapadla komunizmu. Bil je zadnji čas za ustanovitev Junaka in mi bomo to organizacijo podpirali in priporočali.« Staroradikali o hrvatskem vprašanju Tudi to nedeljo so imeli staroradikali par shodov. V beograjskih listih čitamo poročilo o shodu v Mionici. kjer so govorili bivši ministri Miša Trifunovič, dr. Lazar Markovic in inž. Miloš Bobič ter izvenpar-lamentarni poslanec Špadijer. Gg. Trifunovič in dr. Markovič sta oba razpravljala o hrvatskem vprašanju in sta bila soglasno mnenja, da je pogoj in obenem najboljša pot za povoljno rešitev hrvatskega vprašanja politična svoboda, zlasti svoboda tiska. Dr. Marko vid je govoril tudi o zunanji politiki in dokazoval, da se more Zadoščenje za obrekovanega župana Primer g. Franca Skuhale, dolgoletnega župana v Križevcih pri Ljutomeru, je malo različen od »afer«, ki so bile naprte-ne drugim nacionalnim županom v Sloveniji. Tudi on je imel običajno strogo revizijo banske uprave, ki pa je ostala brez rezultata Občinsko poslovanje je bilo v popolnem redu. Pač pa so pozneje nekateri politični nasprotniki poslali banski upravi ovadbo, da občina pedpor, ki jih je prejela od banovine za javna dela ni uporabila samo v tem smislu, temveč tudri za razne nagrade o priliki občinskih volitev 1933. V mezdnih listah so bili baje podpisi nekaterih oseb, ki tam navedenih zneskov niso prejele Banska uprava je izročila ovadbo državnemu tožilstvu v Mariboru, ki je izvedlo obširne poizvedbe. Te poizvedbe so dognale ,da župan im občinski odborniki nobenega občinskega denarja niso porabili v osebno korist. Zato jih je državno tožilstvo obtcžilo samo prestopka zoper službeno dolžnost, češ da so bili nekateri vpisi v uradne spčse nepravilni. Preteku teden se je na osnovi te obtožbe vršila pred okrožnim sediščem v Mariboru razprava proti gg. Francu Skuhali, takratnima občinskima odbornikoma Jožefu Kosiju in Vekoslavu žnidariču ter občinskima uradnikoma Francu Prelogu in Stanku Kosiju. Sodšče je prišlo do prepričanja, da noben obtoženec ni zagrešil ničesar, kar bi bilo po zakonu kaznivo, ter je vse pepolnoma oprostilo. Navedeni gosp-oje so s tem dobili pravično zadoščenje za obrekovanja, ki so j i,m bili izpostavljeni poprej, zlasti v lanski volilni borbi. Seveda pa so nasprotni ki svoj namen kljub temu dosegli, ker so gg. Skuhali in njegovima tovarišema one mogočili kandidirati pri zadnjih oibčinskih. volitvah. Odprle pa so se vsaj sedaj cd poštenim občanom, ki so zaradi nepoznavanja razmer poprej nasedali grdim obrekovanjem proti takratnim zaslužnim voditeljem svoje občine. Pred kratkim smo poročali, kako je dobil pred sodiščem popolno zadoščenje tik pred volitvami razrešeni član občinske uprave v St. Petru v Savinjski dolini g. Ivan Srebotnjak. Pristaviti moramo, da je bil istočasno in z enakim očitkom razrešen tudi takratni župan g. Andrej četina. Sodna preiskava proti njemu je pokazala njegovo nedolžnost in dala tudi njemu popolno zadoščenje. Ravno zaradi teh neutemeljenih očitkov pa so politični nasprotniki v zadnjih dneh pred volitvami dvignili proti obema občinskima funkcionarjema celo morje obrekovanj. Le na ta način se jim je posrečilo dobiti večino za svojo listo. Naknadno zadoščenje gg. Cetmi in Srebctnjaku pozdravljata vsa oblina in vsa okolica. Važne reforme na avstrijskih železnicah Avstrijska železniška uprava bo z uve-ljavljenjem poletnega voznega reda vpeljala več reform, od katerih si obeta znatne poživitve potniškega prometa. Predvsem bo za ves lokalni promet uvedla povratne vozne karte s trodnevno veljavo in po polovičnih cenah. Na ta način bodo potniške tarife do razdalje 50 km praktično znižane za polovico. Nedeljske povratne karte so do sedaj veljale 6OV0 normalne cene. V bodoče bodo veljale le 50%. Veljale bodo tudi za razdalje pod 14 km, za katere doslej ni bilo popustov. Uporabljati se bodo smele že vso soboto in še ves ponedeljek, dočim so sedaj veljale, kakor pri nas, le od sobote do ponedeljka opoldne. Karte za razdaljo preko 170 km pa bodo veljavne že za odhod v petek. Enake določbe kakor za nedeljo veljajo tudi za vse prazni-ke. Z novim voznim redom bo v Avstriji zvišana hitrost vseh vlakov. Uvedena bo cela vrsta najmodernejših novih lokomotiv, tako da bodo brzovlaki na pripravnih progah vozili s hitrostjo 120 km na uro. Tudi oddelki tretjega razreda bodo postopoma dobili usnjene sedeže. Na novo bodo uvedeni tudi ljudski restavracijski in ljudski spalni vagoni, dočim bodo običajni restavracijski in spalni vagoni, ki so za ogromno večino potujočega občinstva predragi, ostali le pri mednarodnih brzovlakih. Za šolske izlete bodo prirejeni posebni šolski vlaki z velikimi okni in z radijsko napeljavo, tako da bo vodja izleta lahko med vožnjo opozarjal učence na vse znamenitosti, ki jih lahko vidijo z vlaka. Ti vlaki bodo imeli tudi posebne vozne rede, tako da bodo po zanimivih progah vozili bolj počasi. V vlaku Jugoslavija zanašati samo na prijateljstvo držav Male antante, Balkanske zveze ter Francije in Anglije: v svoji zunanji politiki mora vedno računati s tem dejstvom. „Hrvatska straža" o zagrebškem spopadu Hrvatsko klerikalno glasilo »Hrvatska straža« razpravlja o žalostnem spopadu med hrvatskimi akademiki. Pri tem ostro napada zagrebške liste, češ da so simpatično pisali o ubitem akademiku Krstu Lju-bičiču. Po informacijah »Hrvatske straže« Ljubičič »ni bil nikoli član hrvatske mladine, ampak ves čas samo marksist. Res je bil siromak, siromaki pa so tudi akademiki, ki so se z njim spoprijeli.« »Hrvatska straža« dalje očita svojim zagrebškim kolegom, da so pretiravali v poročilih o Ljubičičevem pogrebu Pisali so, da je bilo pri pogrebu več tisoč ljudi, »Hrvatska straža« pa jih je štela in jih naštela samo 1700. Končno protestira list proti temu, da drugi listi govorijo o zločinu. Pravi, da se s tem »žalijo hrvatski študenti, ki so se samo branili. Obžalovati je treba, da je pokojni Ljubičič tako nesrečno končal. Ne gre pa, da bi se zaradi tega označevali za zločince dobri hrvatski borci med dijaki.« JRZ in federalizem Pristaši staroradikalnega glavnega odbora so priredili zadnje tedne več shodov, med njimi dva večja v Kraljevu in Kragu-jevcu. O teh dveh smo na kratko poročali tudi v »Jutru«. Kaj so tam govorili gg. Miša Trifunovič, Krsta Miletič in ostali prvaki, iz poročil v časopisih ni bilo razvidno. Pač pa sedaj te gospode dolži »Samouprava,« da romajo po Srbiji iz same zavisti, ker niso ministri in zastrupljajo narod na način, ki ga režim ne bo mogel več dolgo prenašati. Najbolj zamerja glavni organ JRZ tem soustanoviteljem svoje nove stranke, da so izdali pokojnega Pašiča in odšli s svojim državnopravnim programom naravnost v — federaliste. Mi marsikaj verujemo »Samoupravi«, kadar pripoveduje skrivnosti iz buduarjev svoje stranke in o pravih stremljenjih svojih dovčerajšnjih šefov. Da so postali preko noči kar federa-listi, tega ji pa ne moremo verjeti. Kolikor je nam in javnosti znano, so se izrekli gospodje okoli staroradikalskega glavnega odbora res v načelu proti prekrutemu centralizmu. Toda njihova decentralistična ambicija ne gre mnogo preko okvira starih srbi-janskih okrožnih samouprav. To je za sedanje prilike manj nego premalo in je tudi eden glavnih vzrokov, da se je sporazum med zagrebško in beograjsko opozicijo presedel iz osebnega v mešani vlak, če govorimo v terminologiji, ki je zadnje čase v modi na tem področju. Ako smatra »Samouprava« primitivna decentralistična razpoloženja starih radikalov kot pristanek na federalizem, potem smo jugoslovenski nacionalisti z našimi zahtevami po decentralizacij in dekoncentraciji naravnost ultra- federalisti___Kam pa je treba pri takem pojmovanju uvrstiti poglede JRZ na notranjo ureditev države? Ta uganka res ni težka, saj vidimo, kako krotki so postali ▼ i tem pogledu celo naši domači tigri. bo bolniški oddelek, ako bi kak otrok zbolel. V vseh vlakih bodo potnikom na razpolago majhne igralne mizice, ki se bodo dale postaviti na poljubnem mestu med klopmi za one potnike, ki si hočejo preganjati čas s šahom, domino ali kartami. s 40 kg ekrazita Celovec, 19. aprila, br. Na dokaj nenavaden način je izvršil v pretekli noči samomor miner Pavel Verničnik, ki je bil zaposlen pri regulaciji reke Žile. Včeraj popoldne je prišel v šent Mohor, kjer je glavno skladišče podjetja. Tam je prevzel 40 kg ekrazita, ki so ga uporabljali za razstreljevanje skal v strugi. Zvečer je še popival po raznih gostilnah, nato pa je krenil proti reki. Na osamljenem mestu je izkopal malo jamico, položil vanjo vseh 40 kg ekrazita, pritrdil vžigalno vrvico, se vlegel na razstreljivo in zažgal. Nastala je strahovita eksplozija, ki so jo čuli 10 km daleč. V okolici 6 km so na hišah popokale vse šipe. Ljudje so sprva mislili, da je nastal potres. Od eksplozije je zažarelo nebo za hip tako svetlo kakor ob najlepšem solnčnem dnevu. Ko so gasilci v mnenju, da gre za kako nesrečo, prihiteli na kraj eksplozije, so našli samo več metrov globoko in široko jamo, o samomorilcu pa ni ostala niti sled. Razneslo ga je na drobne kosce. Kaj ga je napotilo, da je na tako strašen način izvršil samomor, ni znano. Nesreča pri preizkušanju mostu na Koroškem Celovec. 19. aprila. w. Pr,j gradnji mosta preko reke Lieser pri Seebodnu v bližini MilLstadta se je docrodila huda nesreča, ko so preizkušal; nosilnost mo«ta. Stebri mo-«ta niso bili dovolj močni ter so se zrušili. En delavec je b;l ubit, štirje so bili hudo. trije pa lahko ranjeni. Rektor pariške univerze v Beogradu Beograd. 19. aprila, p. Davi se je pripeljal iz Pariza v Beograd rektor pariške univerze. Na postaji so ga sprejeli zastopniki naših oblasti in univerze ter francoski poslanik Dampierre. Nastanil se .ie v francoskem poslaništvu. V Jugoslavijo je prišel proučit razmere na naših visokih šo» lah. Jutri bo na beograjskem vseučilišču predaval o zgodovini pariške univerze. Sestanek zveze mest Beograd, 19. aprila, o. Danes se ie sestalo predsedstvo zveze mest kraljevine Jugoslavije. Med drugim so razpravljali teli o ustanovitvi zveze mest Male antante. Kakor znano, se ie pred kratkim mudil v Beogradu zastopnik praške mestne obSime £a-faf, ki je dal pobudo za to mednarodno organizacijo mest. Posebni vlaki za obisk pariške razstave Beograd. 10. aprila. AA. Generalno rav_ nateljstvo državnih železnic bo uvedlo za obisk svetovne razstave v Parizu posebne vlake, ki bodo odhajali jz Beograda od 29. maja pa do meseca septembra vsako soboto. Voznima bo znašala k Ljubljane v 2. razredu 1307 Dim in v 3. razredu 1055 Din. V ceni je všteta votžnja do Pariza in nazaj, prenočišče v Parizu za sedem dni z zajtrkom m stroški za kolektivni potni Kst z vizumom. Iz šolske službe Beograd, 19. aprila, p. Za sreskega šolskega nadzornika v Škofii Loki je imenovan Ivan Krožišnik, doslej učitelj v Čatežu. UčiiteJjfica Ana Ažm-an je premeščena iz Maribora na šolo za defektno deco v Ljubljani. učitelj Stanko Viojč pa iz Mozirja v Bočno. Natečaj za mesto upravnika bolnice v Kovinu Beograd. 19. aprila. AA. Razpisan je natečaj s skrajšanim rokom 15 dni za mesto upravnika bolnišnice za duševne bolezni v Kovinu. Kandidati morajo izpolnjevati pos goje, ki jih določa ta zakon o bolnišnicah in uradniški zakon. Prednost imajo zdravniki specialist; za psihiatrijo. Prošnje z vsemi potrebnimi listinami naj 6e pošljejo naravnost na sanitetni oddelek ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Vremenska napoved Zemunska; V večji vzhodni polovici bo prevladovalo jasno vreme, v zapadnih krajih pa bo oblačno in nekoliko dežja. Temperatura brez posebne izpremembe. Zagrebška; Vreme se bo nekoliko popravilo. Tudi temperature se bodo dvignile. Dunajska: v južnih Alpah malo izpre-jnembe. Plazouje ruši in podira Dosedanje posledice plazovja in sedanje prizorišče razdejanja Zagorje, 19. aprila Plazovje, ki je v zadnjih letih razrušilo že vse idilično naselj« pod šentlambertsko cesto in ki je prav te dni prisililo poslednja dva gospodarja, da sta izpraznila svoja domova, je po pravici vzbudilo še cel plaz zanimanja po bližnji in daljni okolici. Proti Podkraju romajo dan za dnem množice ljudi, da si od bk-zu ogledajo razdejanje. Dež, ki nam ga je naklonilo 40 mučenikov, je brez dvoma mnogo pripomogel. da se je proces sescdanja zemlje pospešil in njemu gre bržkone na rovaš, da sta se morala Drganova in Brvar izseliti iz hiš prav zdaj, ko so njune njive in njuno sadno drevje pognali mnogo obetajoče zelenje in brstje in ko je po vsem bregu začelo bohotno kliti novo življenje. Ljudje, ki se v gručah zbirajo po plazišču, vedo pripovedovati na stotine zanimivih, intimno doživljenih prigod, ki so v zvezi s počasnim, a nezadržnim razpadom nekoč tako bujno cvetočega naselja. Dosedanji plazovi v naših rudniških revirjih Ko so kmetje iz Podkraja dvignili pravdo proti TPD. da jim povrne škodo za razdejane domačije, so se našli odlični strokovnjaki, ki so z vso učenjaško vnemo dokazovali, da je vse skupaj samo »naraven plaz.«- Nekaj zanimivega pa je vendarle, da poznamo pri nas podobne plazove, kakor je te izpod Malovrha, samo v rudniških revirjih. V Trbovljah so takšni plazovi izpod-kopali Dobrno, svoj čas bogato kmečko vas, in so zasekali nevarne prepade pod Fetjami, Pleskim in Ojstrim, samo da so tam še važnejšo vlogo od dela v rovih imeli obsežni odkopi na zemeljski površini pod Bukovo goro in v Agnezu. Cerkvica v Retjah, ki je nekoč stala v isti višini z dobovško cerkvijo pod Kumom, je v zadnjih desetletjih z vso soseščino vred prilezla že za dobršno razliko nižje in nekega lepega dne bo po nji, kakor je bilo pred 60 leti po cerkvici v Podkraju. Ko je plaz izpod Malovrha izpodjedel cerkev, so oltar iti zvonove prenesli v eno šzmed sosednjih hiš in tam so duhovniki iz Zagorja še dolgo brali maše za podkrajske praznike. Najstarejši izmed domačinov pa še danes pomnijo, kakšno doživetje jim je bilo v mladih letih- ko se je cerkev preselila pod slamnato streho kmečke hiše in so se kot otroci pogostokrat pritihotapili v to pregnano svetišče, zvončkljali na zvonce in se igrali okrog svetih podob. Prvi sunek leta 1917* V teh 60 letih pa so podzemeljske sile polagoma, a vzdržno izvršile svoj posel že skoraj do kraja in v zadnjih desetletjih je bila zagorska okolica priča velikih katastrof. Kovaški mojster Ivan Višnikar, ki mu je pred leti porušilo hišo in kovačnico v bregu, ve pripovedovati zanimive spomine, kako je družina leta 1917., ko je sam bil na fronti, prvikrat doživela sumljivi sunek izpod hriba. Ne da bi bil človek karkoli občutij v prostoru, se je voda v škafu na lepem razigrala v kolobarje, ki so se umirili šele čez nekaj plašnih sekund. Ko se je zdavnaj vrnil iz vojne, je leta 1929. gospodar sam opazil kraj hiše nekakšno sumljivo črto, kakor da bi bil nekdo z mokro palico potegnil po travi. To je bil prvi veliki opomin. Višnikar je z dvema sosedoma začel tožiti TPD, priboril si je 42.000 din odškodnine in si ustvaril novo domačijo spodaj pri cesti. Toda plaz je v teh letih polagoma šel za njim, mu razril travnike m njive in treba bo spet novih sitnosti zastran odškodnin, pa tudi novega strahu. da masa zemlje danes ali jutri ne raz-dere in zasuje tudi hiš, ki so se umaknile v dolino k Mediji. Dolge pravde za odškodnino Odškodninskim pravdam nikakor ni konca ne kraja, saj bosta po vsej priliki v krai-kem iskala svoje pravice še Terezija Drganova in Ivan Brvar, ki ju je plaz poslednja pregnal iz domov, a razen praznih razrušenih sten sta na zemljišču pustila tudi vso svojo setev. Drganovi je bilo sodišče priznalo 80.000, Brvar ju pa 65.000 din v odkupnino za izgubljena poslopju in svet. razen tega pa sta si izgovorila še pravico do uživanja nekdanjih domačij, dokler je bilo mogoče zdržati pod streho. Odprto pa jc še vprašanje hišice rudarja Urankarja, ki stoji kraj šentlambertske ceste, ki se ji plaz doslej še ni dotaknil temeljev, a jo bo prej ali slej lavina brez dvoma zajela y svoje razdirajoče območje. Urankarjevi žive že dolgo vrsto let v Nemčiji, da sc še niso utegnili pozanimati za usodo svojega doma v Podkraju. A ko bo njih imetje dobilo oskrbnika, bo moral rudnik po vsej priliki tudi njim šteti denar. Doslej so bile priznane odškodnine še upokojenemu rudarju Rudolfu Suši, ki je bil tisti mah odpuščen, ko je dvignil svojo pravdo proti TPD, v znesku 40.000 Din, njegovemu sosedu Francetu Grčarju (23.000 din) pa Lojzetu Jermanu (42.000 din) in Vozlo-virn dedičem (15.000 din). Medtem ko je bivši Jermanov in Vozlov dom že zdavnaj pokopan pod zemeljskimi plastmi',Suševi in Grčarjevi še zmerom prebivajo pod svojo staro streho, čeprav sta obe hiši že dodobra narušeni in je hišica rudarja Suše že do polovice povsem v razvalinah. Pravi vzroki plazovja Da se je plaz začel trgati prav pod Malovrhom, bo bržkone tudi objektivna znanstvena preiskava našla razloge v obeh smereh: v geološki sestavi hriba in v usodnem gibanju plasti, ki ga je sprožilo delo rudarjev pod njim. Za Malovrh, ki je grajen v glavnem iz dolomita, so značilne velike skale — osamelci, ki so se bili že nekoč zdavnaj odtrgale od prvotnega roba in so razsejani po vsem pobočju. Te skale, zarite v rahle površinske plasti, bi bile že z lastno težo sposobne, da povzročijo vsaj manjše plazove v svojem območju. Toda globoko pod Malovrhom je razpredeno celo omrežje rovov, starih, zasutih, in novih, ki so pravkar v obratu. V primitivnejši dobi rudarstva še ni bilo strogega predpisa, da je treba vsak rov po zaključeni ekspoa-taciji zasuti s čvrstim, solidnim materialom, ki bi lahko zadržal sesedanje zemlje nad njim. A tudi zasipi, ki so v naših naprednejših časih v navadi, so po izkušnjah starih rudarjev mnogo prešibki, da bi vzdr- vso teža zemeljskih plasti nad seboj in mnogokrat se pripeti, da se takšna zasuta jama polagoma sesede kar za nekaj metrov. Kakor navaja direkcija TPD, so danes rovi napeljani samo v terenu nad šentlambertsko cesto, torej prav tam, kjer se plaz pod Malovrhom začenja, a nekatere vdorine, ki jih je plaz izgrebel od nje, dajejo slutiti, da so prav pod bivšimi domovi Brvarja in Drganke zevale votline nekdanjih starih jam. Žalostni izgledi In vsakovrstna prerokovanja Pogled na razdejanje, ki ga je povzročil plaz, odpira najtemnejše nade za bodočnost vsega Podkraja. Hrib se je prav na svojem vrhu prelomil na dvoje in polagoma razpada. Masa zemlje, ki se vali navzdol, je razen hiš in gospodarskih poslopij pobrala s seboj tudi cele nasade sadnega drevja, ki s koreninami vred polagoma drsi po bregu in ves čas brsti in cvete, kakor da bo moglo še tudi to jesen roditi. Toda še nekaj sunkov, ki pridejo izpod Malovrha, pa bo stari, dobri Drgankin oreh legel za zmerom in od cvetočih sliv bodo ostala samo mrtva debla. Potoček, ki izvira pod Malovrhom, je izgubil svojo strugo in se začel razlivati kar vsevprek čez razrušene travnike in njive, da ga je moral dati rudnik zajeti in ga po lesenih žlebovih odvesti v dolino. Ni čudno, da se ob tako žalostnem razgledu vzbujajo v ljudeh vsakovrstne, s paniko navdihnjene pravljice o koncu, ki se bliža vsej dolini. Tako je razložil neki star rudar, da bo plaz izpod Malovrha zajezil Medijo in se bodo vsa lepa selišča proti Lokam in Kisovcu potopila v jezero. Ta pravljica o jezeru ima brez dvoma tudi majhno predzgodovinsko osnovo. Dolina okrog Zagorja je bila v davnih, pradavnih časih, ko si Medija .še ni prebila prehoda do Save skozi tesen pri zagorskem kolodvoru, po vsej priliki ogromno jezero. Kot rahel spomin nanj je ostalo do danes še ime hribovske vasice nad Podkrajem: Čolniše, kraj, kjer so nekoč po vsej priliki pritrja-li čolne. Ob grobu borca za šolo in učiteljstvo Predsednik JUU v Beogradu gosp. Dimnik, ki je prišel te dni v Slovenijo, je izkoristil priliko, da je preteklo soboto popoldne posetil grob pred 14 dnevi umrlega učitelja Josipa Lapajneta v Cerkljah pri Kranju. Na sveži grob, še ves pokrit z venci in šopki, je položil v imenu učiteljstva Jugoslavije lep, velik venec iz rdečega cvetja s trakovi v državnih barvah in z napisom: Borcu za svobodo šole in učiteljstva — Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu. Izrekel je pri polaganju nekaj jedrnatih besed v počaščen je zaslužnega pokojnika. Na grobu je prižgal tri sveče, prinesene z Oplenca; njih plamen naj predstavlja simbol žive ljubezni in vere v bodočnost in moč Jugoslavije, katero je pokojni Lapajne tako globoko gojil. Z gosp. Dimnikom je prispelo v Cerklje v ta namen še več stanovskih tovarišev in Lapajnetovih sodelavcev in sicer iz Ljubljane in iz kranjskega sreza. Domače učiteljstvo se je udeležilo te pietete v polnem številu. Ob tej priliki so posetili tudi grob pred meseci tu mrlega nadučitelja iz Hrenovice pri Postojni Frana Zamana, stare, trdne učiteljske korenine iz polpretekle dobe. Počastili so njegov spomin s kratkim pobožnim molkom. NE i O iO", je oznaka še bolj izpopolnjenega ODOI.A, katerega ant septično delovanje ie še v večji meri zvišano. B.akter ološ'ie in klin čnc pre-skave so znants\enj dognale, da ODOL uničuje bakterije. Posledice žalostnih razmer v stari dolenjski Sari Skocijan, 18. aprila. Po škocijanski dolini in še daleč po Dolenjskem razpravlja ljudstvo zadnje čase mnogo o novi veri, ki jo nekateri nasprotniki odločno pr oglašuje jo za krivo. Drugi, ki se spominjajo, kako so v »Jutru« že nekajkrat bile opisane žalostne posledice nesoglasij in napadov v škocija-nu. se ne b>do čudili ob novici, da so nekateri farani prestopili h stare katol:ški cerkvi. Kaj je bil neposredni povod? Novi starokatoličani navajajo, da jih je škocijanski gosped župnik »metal« čez prižni-co, jih proglasil za komuniste, jih tako izpostavljal sramoti pied vsemi verniki, niso pa tudi bile izključene hujše posledice takšnega samovoljnega označevanja. Mi pa komunisti! škocijanski farani vemo, da so malckje v ljubljanski škofiji tako žalostne razmere kakor v naši fari. Nekateri zaradi tega že dalje časa niso piestopili cerkvenega praga. Ker pa vendar hočejo pošteno opravljati cerkvene dolžnosti, so se odločili za preitop v starokatoliško cerkev in so tuidi sklenili, da si zgradijo lastno cerkvico. Farani so o žalostnih razmerah obvestili tudi g. škofa, toda do danes ni bilo ničesar storjeno v onem smislu, za kar se je prošnja glasila. škocijanska dolina ima eno najstarej- ših cerkva v ljubljanski škofiji. Prva ka-' toliška cerkvica je bila tu zgrajena pred | 930 leti, sezidal jo ie grof Baltazar Turjaški. V dooi reformacije je bila škocijanska župnija do leta 17&S. v rokah protestantov. V škocijanski cerkvi je bil krščen Primož Trubar, ki se je rodil na Rašici in ta vasica je takrat spadala v škocijan-sko faro. Starokatoliški verniki se bodo obrnili na dobrotnike, ki so voljni pomagati z denarjem ali gradivom za nevo stavbo. Oglasil se je že mož. ki razume težavni položaj škocijanskih starokatoliških vernikov, to je g. Anton Bučar, zastopnik Združenih opekarn na Laverci, ki je podaril 2.000 komadov opeke za novo cerkev. Kdorkoli je voljan dobrohotno kaj prispevati, naj pošlje na naslov: Leopold šmuc, posestnik v škocijanu pri Turjaku. Kakor čujemo. bo že v maju prva slovesna služba božja po starokatoliškem obredu. Ta dan, ki ga bomo natančneje še sporočili, pričakujemo v starinskem Škocijanu mnogo ljudstva. Saj se ne da tajiti, da vlada v naši fari izredno zanimanje za novo bogoslužje, ki se opravlja v dragi materinščini. Služba božja se bo vršila na prosit em in bo igrala godba na pihala. To bo prva slovenska sv. maša v našem lepem kraju. Stavbni delavci podpišejo pogodbo Mezdni boj je končan, uspehi so prav zadovoljivi Ljubljana, 19. aprila V nedeljo dopoldne je bilo v veliki dvorani Delavske zbornice zborovanje, katerega ;e je udeležilo, veliko število stavbnih delavcev z namenom, da slišijo razpravo o novi kolektivni pogodbi. Zvezo stavbenega delavstva je zastopal g. Tratar, Delavsko zbornico g. Stanko. Z novo kolektivno pogodbo se bodo razmere za delavstvo v veliki meri izboljšale. S predlogom 8urnega delovnega časa, po katerem bi bilo mogoče zaposliti še mnog doslej nezaposlenih stavbnih de.av-cev, je delavstvo propadlo, ker so delodajalci vztrajali na lOurnem delovniku. Mezde za nadurno delo se bodo odslej povišale za 50"/o, medtem ko bo za nedelje iin praznike veljal 100°/o povišek. Velik uspeh so dosegli delavci, ko se jim v pogodbi priznava pravica delavskih zaupnikov na stavbah, če je na njih zaposlenih vsaj 15 delavcev. Pogodba pa ureja izboljšanje zdravstvenih prilik, ureja sprejemanje, odpuščanje delavcev in njihovo zaščito in STEKLO Prizanesljivo in brez prask Čisti Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo! uvaja razsodišče za spore med delavstvom ln delodajalci. Ta pogodba bo veljala za zdaj samo do novega leta, ko bo stavbno delavstvo dobilo svojo končno določeno pogodbo. Najkočljivejše vprašanje glede mezdnega plačila jc bilo rešeno tako. da bodo odslej vsi kraji razdeljeni na pet mezdnih razredov. Med obema predlogoma delodajalcev in delavskih zastopnikov se je dosegel sporazum, da bo obveljala razlika zdaj v glavnem samo za prvi in drugi mezdni razred in bo ta razlika znašala za kvalificirano delavstvo 25 par. za težake 50 par. Delodajalski predlog za znižanje mezdne tarife so delavski zastopniki izpodbijali z utemeljitvijo, da naraščanje draginje ne dovoljuje nobenega znižanja več. Glede na to bo posebna komisija ugotovila po- dražitev življenjskih prilik in v zvezi s tem potrebo zvišanja mezdnih prejemkov. Nova kolektivna pogodba uvaja v delovno razmerje med stavbnim delavstvom in delodajalci nov red s tem, da uvaja obratne zaupnike, plačevanje nadurnega dela. priznanje delavske organizacije po podjetjih, da uvaja razsodišča, ureja akord-no delo in delovne razmere pri javnih delih in določa veljavnost za vso banovino. Pri določanju minimalne mezde je delavsko zastopstvo vztrajalo na tem. da se v Ljubljani sme določiti minimalna mezda za kvalificiranega delavca kvečjemu 5 dinarjev 75 par, za nekvalificiranega pa 3.75. Glede na vse to. da prina;a nova kolektivna pogodba delavstvu precej ugodnosti je bilo sklenjeno, da delavska delegacija lahko kolektivno pogodbo podpiše. čebelarji v borbi proti kužnim boleznim Pregledali so nad £3 tisoč panjev v ptujskem srezu Letošnja glavna skupščina Slovenskega čebelarskega društva je bila v celjskem Obrtnem domu j,n je zanjo vladalo izredno zanimanje. Zbralo ee je nad 100 opolnomo-čenih delegatov, ki so zastopali 143 podruž« nic s 3185 člani. Skupščino je vzorno vodil predsednik g-prof. Josip Verbič. Podrobno ie poročal o najvažnejših delih, k,i sla j;h ožji in šrši odbor izvedla v ko-ist splošnemu čebelarstvu v dravski banovini. Posebno .pozornost je društvo posvetilo in z njo v zvezi žrtvovalo lepe tisočake zatiranju bolezni. Po ugotovitvi, da se na Štajerskem zopet pojavljajo čebelne bolezn , zlasti kuga zalege, ki bi lahko postala usodna za v<=e čebelarstvo v dravski banovini, se ie društvo od« ločilo. da ee za enkrat samo loti tega velikega dela in je resnično izvedlo pregled vseli čebelnih družin v ptujskem okraju. To ;e prvi. edinsiven primer v Jugoslaviji, da ie bilo res smotrno po čebelarskih strokovnjakih in izvedencih pregledanih 1407 čebelnjakov s 13.985 panji. Tako se ,;e jjrvršj.l naiPorolneiš; pregled, pri katerem so našlj 6'2 po gnilobi okuženih družin in je bilo tudi ugotovljeno, da razsajalo čebelne bolezni boli na levem bregu Drave in naraščajo severovzhodno proti državni meji. Da se ho mogla ta nevarna bolezen j-opolnoma zatreti. bo '.reba še precej podpore tako s strani članstva kakor tudi modrega upoštevanja s strani pristojnih oblastev, kj bodo zaradi slabega gmotnega položaja društva gotovo priskočila na po« mo3 nri velevažnem delu za ohranitev slovenskega čebelarstva. Odbor je stalno v stiku z državnim veterinarskim bakteriološkim zavodom, ki vrši za zdravstveno stanje čebel veliko, plodonosno delo. Za ohranite^ čebelne pasme vrši odbor lepo delo s svojo plemenilno postajo v Kamniški Bi; strici, iz katere oddaja plemenske matice med članstvo, prireja pa tudi posebne tečaje za vzrejo matic, kar bo še posebej dvignilo zanimanje med čebelarji. Iz obširnega poročila tajnika g. Dermelja posnemamo, da je imel odbor tudi preteklo leto mnogo posla z urejevanjem društvenih zadev. Imel je 30 sej ožjega in 3 širšega odbora. Posebno važno delo je imel z urejevanjem pasišč. imel pa je tudi v predelavi pravila Saveza, pravilnik o zatiranju čebelnih bolezni, pravilnik fonda_ za zavarovani e proti škodi po čebelnih kužnih boleznih, o vzreji matic in izboljšanju če« belnih družin. Poleg tega je odbor razpravljal in pripravljal še druge društvene za- deve, posebno o rejnih okrožjih, v katerih hoče s pomočjo domačih čebelarjev gojiti čisto naše čebele. Ajdovim pasiščeni. ki so bila najtrši oreh društvenega delovanja, ie odbo.) posvetil vso skrb v okviru podeljenih mu navodil na občnem zboru, in se je trudil, da bi zadovoljil čebelarje doma čine in prevaževaice. Upanje je. da bo iz sedanjega stvarnega boja obeh spornih strank rodila ugodna in za obe strmi za-, dovoljujoča rešitev. V večjem obsegu so bila prirejena razna predavanja in tečaji za članstvo, bila bi pa lahko še številnejša, ako bi ministrstvo začelo spet nakazovati podporo, ki jo je društvo prejemalo prejšnja le'a potom Saveza. S pomočjo predavanj bo mogoče članstvo seznaniatj o no-viJi strujah. brez predavanj pa je napredek nemogoč, ker si večina članstva ne mos re nabaviti drasrih strokovnih knjig. Dom Antona Janše prav dobro služi svojemu namenu. Vodstvo društvene čebeiarne je v domu uiedilo lejx> prodajalno za med m čebelarske potrebščine. Posebno je društvena prodajalna zaslovela zaradi zajamčeno pristnega in čistega meda. ki ga nudi kot edina tovrstna prodajalna v Ljubljani. Društvo vzdržuje 31 opazovalnih postaj, akc bi bila pa .poirebna sredstva na razpolago-bi se število gotovo ziviišalo na 50. V zadnjem času se je posebno dvignilo tudi za« nimanje za našo čebelo v inozemstvu. Po blagajnikovem in poročilu vodje upravnega oddelka je bila soglasno izrečena razresnica, nato pa se je izvršila nadomestna volitev izpadlih odbornikov, pre-gledovalrev računov in njihovih namestnikov, kar pa ni bistveno izpremenilo dose« daniega zelo delavnega odbora. Zatem so čebelarji razpravljali o zanimivih pa tudi nezanimivih predlogih nekaterih čebelarskih podružnic, ki so jih po stvarnih debatah deloma osvojili, deloma odklonili. Najvažnejše vprašanje je tvorila vsekakor razprava o ureditvi ajdovih pasišč in zadevne uredbe, kj od leta do leta stopnjuje nas« protstva med čebelarji domačini jn preva-ževalci. Eni kakor drugi bi ta naeprotstiva radj odstranili tako. da bj prj tem nihče ne bil oviran ali oškodovan. Po zaslugi zastopnika kr. banske uprave g. Okorna se se doseglo [*>polno 6oglasje o načinu ureditve ajdovih pasišč, ki bodo komisijsko po občinah ogledana ter ob istem času s sodelovanjem domačih čebelarjev določena stojišča. To bo gotovo zadovoljilo vse. ki jim je prospeh slovenskega čebelarstva pri srcu! V maju izide nova knjiga JHee (Dastetove umm- ? z ilustracijami E. Justina. Obsega ca. 400 strani. SUBSKRIBCIJSKA NAROČILA (karton Din 64.—; platno Din 80.—; usnje — bibliofilska izdaja Din 160.—) pošljite na naslov: lika Vašte, Ljubjana, Lavričeva uL 6. Vsa plačila — izvzemši ob dostavitvi in po povzetju — se izvrše po položnicah. Po izidu se odpošlje knjiga brez izjeme šele takrat, kadar bo plačana. Plačila na željo tudi v dveh (Štirih) obrokih. Dodajte za poštnino 4.— Din. KNJIGOTR2NE CENE BODO ZA ENO ČETRTINO VIŠJE l Preko 10.000 zdravniških priznanj ! Železnato RIHA-OIHO U ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV. IZVRSTEN OKUS xx)biva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77._j pollitrska Din 48.—, četrtlitrska Din 32.—. Reg. S. br. 3290 od 24. II. 1933. Ibbhbbh Jugoslovenski vola niso disciplinirani! Iz naše države, kjer je živina zelo poceni, se pogosto tihotapijo voli v Avstrijo. Pri tem se da dobro zaslužiti. V temni decembrski noči je, tako poročajo avstrijski dnevniki, obmejni avstrijski orožnik odkril v snegri sledove dveh volov in enega človeka. Sledovi so vodili do neke kmetije. Odtis noge v snegu se je skladal z odti-skom čevlja nekega hlapca na dotičnem posestvu Avstrijski orožnik je nato v resnici našel oba jugoslovenska vola v hlevu. Kako je spoznal jugoslovensko poreklo obeh volov, je orožnik razkril na sodni razpravi v splošno zabavo publike in sodnika. Ko je namreč v noči stopil v hlev, so se v istem trenutku vsi voli v hlevu spoštljivo dvignili, razen dveh, kr.r je gotovo dokaz, da sta ta dva vola iz Jugoslavije. Na začudeno vprašanje sodnika je orožnik odgovoril, da so se avstrijski voli zaradi pogoste kontrole v hlevih že navadili, da pri vstopu uniformiranih uradnih oseb, kar snmi spoštljivo vstanejo, le inozemska živina ne ve, da je treba cb takih prilikah vstati. S tem je podan dokaz, da so bili voli iz Jugoslavije, obenem pa tudi dokaz tihotapstva. Obtoženi hlapec se je tej razlagi od srca smejal skupaj s sodnikom in z vsem avditorijem. ko se je tako učinkovito preveril, cia so voli res bolj neumni kakor ljudje. Obsojen je bil navzlic temu na pet mesecev zapora. vesti * Izpit za poročnike trgovske mornarice eo napravili . " •* : . : * Unifikiični kongres pravnikov v Bratislavi od 26. do 28. septembra 1937. bo imel častno predsedstvo in častni odbor. Častno predsedstvo so doslej sprejel} gospodje: univ. prof. dr. Vladimir Fajnor, prvi prezident vrhovnega sodišča v Brnu, dr. Emil Hacha, prvi prezident vrhovnega upravnega sodišča v Pragi, gen. just. si. dr Adolf Zelen.y, prezident vrhovnega vojaškega sodišča v Pragi, dr. Vlidimir Horak, prezident vrhovnega kontrolnega urada v Pragi, dr. ViJem Prokop, gen. prokurator v Brnu, gen. just. si dr. Vaclav Rousek, gen. voj. prokurator v Pragi, prof. dr. Karo] Engliš, guverner Narodne banke v Pra* p i, dr. Karal Trapi, guverner Poštne hranilnice v Pragi, J. M. prof. dr. František Ber-ka. rektor Masaryroke univerze v Brnu, J. M. prof. dr. Vratislav Bušek, rektor Komen-skega univerze v Bratislavi, dr. Karol Pra-žak, predsednik Zveze čsl. sodnikov v Pragi, dr. Jaroslav Culik, predsednik Stalne delegacije notarskih zbornic v Pragi in do« cent dr Jan Jarolim, prezident organizacije nemških ju ris tov v Brnu. * Nov kouzuitor v Skopi ja. S kraljevim ukazom je na predlog pravosodnega ministra postavljen g. Viktor Zakrajšek za kon-zultorja škofijskega ordinarijata v Skopi ju v 7. skupini. Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčiea se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsci 3—1 >sr eg >*. 1503,':836 spa Ana Petovarjeva, posestnica in vdova po odvetniku. — Na Bledu je umrl g. Herman Tomec. Pokojnik je bil eden izmed najuglednejših in najdelavnejših Blej-cev. Svoj čas je vzorno vodil hotel Jekler, bil pa je tudi daljšo dobo župan. On je sprejel blagopokojnega kralja Aleksandra, ko je ta prvič obiskal Bled. Bil je vedno vzoren naprednjak in narodnjak, dober prijatelj nepozabnega dr. Gregorja žerjava, blag po srcu, odločen pri delu. Poslovil se je od življenja v najlepši moški dobi, star nekaj nad 50 let. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 16. izpred vile Danice. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. * Tretja fjlatelistifna razstava v Novem Sadu je bila otivorjena v nedeljo. Otvoril jo je zastopnik bana, otvoritve pa sta se udeležila tudi finančni in poštni minister. Razstava bo odprta do prihodnje nedelje. * Velik dobrotnik gimnazije v Kragujevcu je postal upokojeni polkovnik Miljutin Paviovič, kj ie nedavno umrl v starosti 72 let. Ko so odprli njegovo oporoko, so bili vsi presenečeni, ker je mož vse sivoje premoženje, vzredno preko 900.000 Din, zapustil gimnaziji v Kragujevcu. Polkovnik Paviovič je imel hišo, okrog 350.000 Din gotovine v raznih denarnih zavodih in dragoceno zbirko poštnih znamk. Vodstvo gims nazije ni nitj slutilo, da bo zavod deležen tolike podpore. Polkovnik Pavlovič ni nikdar govoril o svojih namenih. Dičila ga ie izredna skromnost. V voiaškj službi je zavzemal važna mesta, posebno velike zasluge pa si je pridobil leta 1905 v komisija, ki je za Srbijo izposlovala veliko i no« zemsko posojilo za oboroži,lev. * Poročila sta se g. inž. Joža MaleriJ pri kr. banski upravi v Ljubljani in gdč Min-ka Gnezda, uradnica pri Trgovskem bolniškem podpornem društvu v Ljubljani. Obilo sreče 1 * Obsodba zloglasnega hajduka in njegovih pomočnikov. Okrožno sodišče v Po» žarevcu je obsodilo hajduka Marinka Radi-ča, ki je po dolgem hajdukovanju padel ranjen v roke orožnikov, na dosmrtno ro* bijo, na večletno robijo pa je bilo obsojenih 33 njegovih pomočnikov in zaupnikov, dočim so 22 obtožencev oprostili. Hajduk Radič je dolga leta strahoval homoljske kraje. Nekdaj je bi] pajdaš krvoločnega razbojnika Miljutina Bogosavljeviča, kj je pred meseci padel v borbi z orožniki. Haj» duk Radič je obtežil svojo vest tudj s krvavimi zločini. Vseh razbojfrtev pa mu niso mogli dokazati in tako ie utekel smrti na vešalih. Z obsodbo na dosmrtno robijo je bil hajduk zadovoljen, prjziv proti visoki kazini pa eo vložili nekateri njegovi pajdaši. Razbojnik Radič se je spretno branili jn je naihujse zločine prevalil na rovaš svojega nekdanjega ubitega pajdaša. Homoljski kraji 60 že mnogo pretrpeli od hajdukov. Ves okoliš ie nekdaj strahoval hajluk Ba-beji<5, katerega so tudi orožniki ustrelili, njegova naslednika pa sta bila Bogosavlie-vič in Radič. Lani ee je v 2agubici, v glav5 n' občin; homoljskega okraja, ustanovilo planinsko in turistično društvo »Homo!:«. To društvo ie zdaj svoja pravila dopolnilo s točko, da je treba zavračati netočne ves-1 i o Homolju. Po določilu te točke pravil je društvo vselej poslalo beograjskim dnevnikom popravke, kadar so kakega hajduka nazvali »homoljskega« hajduka. * Društvo posostnjkov novih hiš ▼ Ljub. liani jma svoj redni letni občn- zbor v nedeljo 25. t m. ob 10. dopoldne v beli dvora/ni hotela »Union« v Ljubljani. Odbor vabi olane k polnoštevilni udeležbi. * »Otrok v šolsk) dobi« — nova knjtjga izpod peresa otroškega zdravnika dr. B. Dragaša je i®šla. Izdala knjižnica zavoda za zaščito o0 namenih našega društva v zvezi s potrebo šolske preosnove«. Vstop je brezplačen. Vabimo zlasti starše, da se udeleže predavanja v čim večjem številu in da pristopajo k društvu. — Odbor. u— Bufet »Rio« v šelenburjrovl vam postreže z najboljšim, naravnim malinovcem iz gorenjskih malin. Garantirano domač izdelek. brez sirupa. u— Obleke in klobuke kemično čisti barva. plisira ln lika tovarna Jos. Reich. Iz Celja Inženjerji za tehnični napredek Slovenije Obširen pregled dela na občnem zboru v Kazini Ljubljana, 18. aprila. Ljubljanska sekcja Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov je imela snoči v svojih dru tvenih prostorih v Kazini svoj občni zbor. ki je izpričal živahno in vsega uvaževanja vredno delavnost nase vodilne tehnično-strokovne organizacije. Zborovanje je vodil predsednik inž. Bevc, ki je pozdravil zastopnika glavne uprave inž Miličeviča in predsednika Inženjerske •zbornice inž. Pirkmajerja, nato pa je v širokih obrisih podal sliko društvenega gibanja v preteklem letu. Ob njegovih besedah so se inženjerji s pieteto spominjali umrlih tovarišev, Milana Šukljeta in Vojmila Vrtačnika. Z novimi pravili je združenje odprlo pot v svoj krog tudi visokošolcem. ki se pripravljajo na inženjerski poklic. Lani je občni zbor uvedel trajno funkcijo častnega predsednika in kot prvemu je to ugledno mesto pripadlo inž. Mačkovšku. ki je bil dotlej predsednik sekcije vzdržema 12 let V decembru je bil ustanovljen Klub gradbenih inženjerjev, s čimer je skoraj do kraja izgrajena organizacija po strokovnih klubih. Iskrena želja vseh inženjerjev pa je, da bi se tudi kolegi iz rudarske in gozdarske stroke vrnili v njihove vrste. Važna pridobitev je novo Društvo za ceste v Ljubljani, ki mu bo sekcija iskren sodelavec. Med večjimi dogodki, ki jih ima organizacija v preteklem letu za sabo, je tudi glavna skupščina združenja na Bledu in pa izdaja »Programa javnih del v dravski ba- novini«, ki je izšel prav za občni zbor in bo v naši javnosti brez dvoma pobudil mnogo živahne diskusije o najnujnejših nalogah tehničnega dela pri nas. Prvi tajnik inž. Rus je izčrpno poročal o podrobnem delu sekcije, ki je lani pridobila 29 novih članov in jih šteje danes 343. Večino med njimi tvorijo gradbeniki (107). Odbor ima stalno pred očmi idejo zgradbe lastnegia doma, a ker misel za zdaj še ni izvedljiva, bo sekcija v Kazini pridobila ugodnejše in prostornejše lokale, da bo imela tudi svojo dvorano za predavanja. Prostore bo najela skupno z Inženjersko zbornico in Združenjem rudarskih in to-pilniških inženjerjev. Komite tehničnega dela pa je zasnoval graditev obrtno-indu-strijskega muzeja, ki naj bi nudil streho tudi vsem organizacijam. Na seji glavne uprave v maju se mora odločiti, kaj naj stori združenje, da bodo tudi v naši državi postala javna dela dejstvo po določenem načrtu. Inženjerju gre prva beseda ne samo o tehnični, temveč tudi o gospodarski in finančni strani javnih del. Spomenik izumitelja Ressla. ki je že tri leta odlit, bo postavljen v parku pred tehnično fakulteto, kakor hitro bodo sredstva na razpolago. Drugi tajnik inž. Pire je poročal o računskih zaključkih in predložil proračun za novo poslovno leto. ki znaša 111.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Bil je soglasno sprejet. Izčrpno so poročali še predsedniki klubov in odsekov, predsednik Podpornega fonda inž. Žnidaršič, knjižničar inž. Skerlavaj, gospodar inž. Struna in drugi. O nezaposlenih je inž. Piber navajal, da je bilo med elektrotehniki, kemiki in strojniki 14 inženjerjev brez dela, le za silo pa je bilo zaposlenih 25 arhitektov, gradbenikov in kulturnih geodetov in 11 elektrotehnikov, kemikov in strojnikov. Od predlanskega leta je nezaposlenost med inženjerji nazadovala povprečno za 50°/o, kar pomeni, da se stanje v stroki vztrajno izboljšuje. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen v glavnem dosedanji upravni odbor s častnim predsednikom inž. Jankom Mač-kovškem, predsednikom inž. Ladislavom Bevcem in I. tajnikom inž. Jožetom Rusom. Med samostojnimi predlogi je bila z odobravanjem sprejeta najprej resolucija inž. Dimnika o potrebi novega glavnega kolodvora v Ljubljani, ki jo je »Jutro« že včeraj objavilo. Na predlog inž. Severja naj se izvede decentralizacija evidence brezposelnih tovarišev, na predlog univ. prof. Vurnika pa naj novi odbor sestavi delovno komisijo? ki naj se takoj loti dela za sestavo organsko zgrajenega načrta za ureditev tehničnega in kulturnega dela v vsej banovini. Podobna delovna komisija naj organizira zaščito civilnega prebivalstva v banovini proti napadom iz zraka. Prav tako naj noyi odbor poskrbi, da bodo žirije za javne natečaje v bodoče tako sestavljena in naj bi tako poslovale, da bodo mogli imeti člani vseh sekcij zaupanje vanje in da bi natečaji ne izbirali samo »najboljšega« načrta, temveč bodo vobče dvigali standard vsega inženjerskega stanu. e— Tragična smrt v Savinji K poročilu o tragični smrti 57-letnega sluge podružnice Praštedione v Celju Antona Filača v Savinji, ki smo ga objavili včerai po uradnih podatkih, pripominjamo, da smo prejeli iz drugega vira podatke iz katerih izhaja, da pokojni Filač ni izvršil samomora, marveč je po nesreči padel v vodo. ko je hotel namočiti svoj robec, pri čemer je vsled slabosti izgubil ravnotežje in zdrknil v Savinjo. V bližini je bilo mnogo ljudi, javno obsodbo pa zasluži dejstvo, da se ni nihče pobrigal, da bi bil takoj skočil Fi-iaču na pomoč in ga potegnil pravočasno iz vode. Pogreb g. Filača bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Po-ko;nem«i bodi ohranjen blag spomin, svojcem iskreno sožalje? e— Še o uprizoritvi »Traviate« v Celju. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je objavila nekako pojasnilo glede uprizoritve Verdijeve »Traviate« v celjskem gledališču, da je bila uprizorjena opera v Celju točno tako, kakor se uprizarja zadnje sezone na odru ljubljanske opere in da je bila tudi scenska uprizoritev enaka, ker je uprava pripeljala cel tovorni avto dekoracij v Celje za to gostovanje. Če je Ljubljana zadovoljna z okrnitvijo »Traviate«, je to pač stvar Ljubljane. V Celju pa je bilo občinstvo zaradi okrnitve nevoljno in je to okrnitev po predstavi tud; kritiziralo. Toliko blagohotno na znanje vsem prijateljem celjskega gledališča v Ljubljani. R. P. e— Društvo za dekoracijo in reklamo v Celju je imelo pred dnevi svoj 3. letni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: predsednik Franjo Olip, tajnik Oskar Leskovšek, blagajnik Rajn-lold Blechinger, gospodar Karel Filač, odborniki Škof, Žemljic, Božič in Lah. e— V cerkev na gori Oljki je treščilo. V soboto popoldne je med nevihto dvakrat treščilo v cerkev na gori Oljki v Savinjski dolini kj je pred nekaj leti delno pogorela in sr> jo pozneje obnovili. Ker je strelovod pokvaijen, je strela poškodovala enega izmed obeh zvonikov ter zdrobila šipe na cerkvi in na sosednji cerkveni hiši. e— Žrtev napadalcev. V neki gostilni na Ljubečni pri Celju so v nedeljo zvečer štirje moški napadli 25-letnega delavca Rudolfa Slokana iz Trnovelj in ga z noži trikrat zabodli v hrbet Slokan se zdravi v celjski bolnišnici. e— Dijaški kuhinji v Celju so darovali v počastitev spomina pok. odvetnika dr. Karla Laznika v Celju: g. Blaž Sodin, lesni industrijcc v Celju, 100 Din, g. Mirko Hočevar, odvetnik v Celju. 100 Din in po odvetniku g. dr. Ernestu Kalanu v Celju celjski odvetniki kot presežek za venec 78 Din. e— Kino Union. Danes ob 16 15 in 20.30 velefilm »Njena ljubezen — njena bol« z Magdo Schneiderjevo in tednik, ob 18.30 matineja. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 uri »UPORNIKOVA HČI« (Shirley Temple). — Ob 18.15 »KRALJ 2ENSKE LEPOTE«. Iz Maribora a—• Kolo sreče Nedeljska tombola poštarjev je bila izredno dobro obiskana, tako da so- tombolske karte celo zmanjkale. Srečni dobitniki so: 1. tombola (3000 dinarjev) Katica Skačej, Tržaška cesta 20, hčerka trgovskega potnika v Mariboru; 2. tombola: (šivalni stroj) privatnik Martin Pongračič, Koroška cesta 31; 3. tombola (moško kolo z dinamom) Alojzija Kokol, Meljski hrib 5, 4. tombola žensko kolo z dinamo) Anica Kovačič, hčerka železničarja, železniška ulica 13; 5. tombola (moško kolo) privatnik Kari Kovač, Dogoše 106; 6. tombola (moško kolo) Marica Deučman, hčerka zasebnika, Spodnje Rad-vanje; 7. tombola (fotografski aparat) privatnik Josip Jager, Slovenska ulica 2; 8. tombola (kuhinjsko posodo) zasebnik Josip Horvat, Pesnica; 9. tombola (otoma-na) zasebnik Ignac Jošt, Vojašniška ulica 7; 10. tombola (češko blago za moško obleko) privatnica Terezija Koruž-njak, Plinarska ulica 13; 11. tombola (špe-cerija za en mesec za 4 osebe) zasebnica Marica Bizjak, Tvorniška ulica 22; 12. tombola (špecerija za en mesec za 2 osebi) Viktor Peserl, trgovski pomočnik v Mariboru. a— Režiser Ciril Debevee predava. Jutri zvečer predava v Ljudski univerzi o borbi za naše gledališče režiser ljubljanskega gledališča g. Ciril Debevee. Za njegovo predavanje je v mariborskih kulturnih krogih veliko zanimanje. *' KINO* TEL. 21-24 MATICA Danes poslednjič! Slavospev najlepšemu človeškemu čustvovanju materinski ljubezni MATERINSTVO Therese Reigner Henri Prešle« LOGA Danes poslednjič ! Vesela filmska komedija, polna pristnega humorja JUNAK DNEVA v glavni vlogi Heinz RUhmann, Gina Falkenberg. UNION TEL.... 22*21 Veliko filmsko delo po noveli LEVA TOLSTOJA KKEUTZERJEVA SONATA Lil Dagover — Peter Petersen GLASBA: L. van Beethoven, Čajkovski in Chopin. ___Absolventom trgovske akademije. V četrtek 22. t m. ob 20. bo v poslopju državne trgovske akademije ustanovi občni 7,l>or Klubi absolventov trjrovske akademije. Udeležite se polnošitevilno! a_ Vrhovi v snežni belini. V noči na ponedeljek so beli možanci posetili naše pohorske in ko z jaške vrhove ter jih izdatno pobelili. a— Ogenj na »slovenski« Kalvariji. Nenadno je pričelo goreti gospodarsko poslopje g. Tscheligija na Kalvariji pri Pekrah. Lastnik trpi preko 20.000 Din škode. V gospodarskem poslopju je bilo okoli 20 kub. m stavbenega tesa in večja množina kelja in drv. Na pomoč so prihiteli studenški, prekrški .radvanjski in mariborski gasilci, ki se jim je posrečilo, da so ogenj pogasnili. V istem poslopju je že pred 14 dnevi izbruhnil ogenj, pa so ga domačini pravočasno opazili in pogasili. Požigaica zasledujejo orožniki. a,_ pred orožniki se je skrila v Koivčeg. Pobrežki orožniki so izvršili v ranih urah hišno preiskavo na Aleksandrovi cesta. Iskali so avstrijsko državljanko J. B., ki je bila že izgnana iz naše države, pa ima še presedeti zaporno kazen petih dni. V trenutku, ko je videla, da so orožniki pred hijiim vhodom, je smuknila iz postelje naravnost v veliki kovčeg, kjer so jo pa orožniki kmalu iztaknili. SOKOL Sokolsko društvo Novo mesto priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje >Sodobna Bolgarija in jugoslov.-bolgareki pakt«. Predaval bo predavatelj ZK.D g. ve- ko&lav Bučar. Sokolsko društvo Moste priredi drevj ob 20 v kinu Moste predavanje >Potovanje na Spitzberge« s slikami Predaval bo predavatelj ZKD s. dr. Oskar Reya. Sokolsko društvo Jesenice priredi jutn 21 t m ob 70 v svojem domu predavanje »Zunanje politični pregled«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Branko \ rcon. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 20. aprila: Matura Red A Sreda, 21. aprila: Simfonija 1937. tfed Srodfl. Četrtek, 22. aprila: DR. Red Četrtek. Petek, 23. aprila: Zaprto (Gosiovanje drame v Celju: Matura). OPEKA Začetek ob 20. uri Torek, 20. aprila: Zaprto (generalka: Pla« Sreda^21. aprila: Plamen. — Premiereki abonma. n Četrtek, 22 aprila: Pikova -lama. Ked Premiera Respighijeve opere »Platnen« v sredo, 21. t. m. bo pomenila^ zopet_ velik dogodek v našem muzikalnem življenju. Libreto je posnet iz angleščine po delu >The Wdtch« (Carodeika). kj ga je spisal \Viers Jenssen, operni libreto je napravil Claudio Guastalla. Godi se v 7. stoletju v Ravenni v evitu bizantinske dobe. Takrat je nastala vera v uročne poglede, prepričanje, da je mogoče z mislijo moriti, vzbujati e čari ljubezen itd. »Plan: « je ljubezen, ki zatli m se vžge med Bazilijevo (Primožič) in mlado ženo Sjlvano (Gjungienčevo) in njegovim sinom iz prvega zakona Donellom (Gostič). Spoznanje te pregrešne ljubezni, kateri se ie vdala Silvana povzroči nenadi no Baziliievo smrt. Spričo tega pride tajna ljubezen na dan jn Silvana se mora zagovarjat; pred klerom. obtožena je, da je s pomočjo tajnih urokov očarala Donella. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 20.: Na ledenj plošči. O. Sreda 21.: Zaprto. Četrtek, 22.: Koncert tria F. Brand3ovwC. B. Iz Hrastnika h— Zamenjan je bil čaj s pesnim semenom v vlaku ' odpelje iz Ljubljane ob 13.36 Zgodilo se je to soboto na nekj postaji med Ljubljano in Hrastnikom. Kdor je pomotoma odnesel 2 kg čaja, naj ga vrne na naslov: Konzumno društvo rudarjev v Hrastniku. Stroški se mu povrnejo. Seveda se mu bo tudi vrnil pomotoma odneseni 1 kg pesnega semena. h— Javna licitacija oddaja gradbenih del za novo delavsko stanovanjsko hišo, ki jo gradi občina, pretekli četrtek ni uspela. Licitacija je bila zmanjševalna. Cene vseh gradbenih del razen mizarskega m dobav so pa bile zviševalne. Zato so se od, dala le mizarska dela domaČemu mizarju Mirku Lazniku. Ponovna licitacija vseh drugih del (zidarskih, tesarskih, električnih, vodovodnih, pleskarskih, slikarskih, ključavničarskih, kleparskih in steklarskih) bo razpisana v Uradnem listu št. 31. ali 32. na kar se opozarjajo interesenti. žrebanje državne razredne loterije 14* in 15* maja 1937* Din 400.— St. 5.898, 10.875, 15.719, 15.753, 15.784 15.794, 24.813, 24.858; 24.871; 33.017, 33.033, 33.039, 33.079; 33.089, 46.110, 62,015, 62.027; 62.049, 89.874, 95.715, Zadružna hranilnica — Dalmatinova ul. št. b. Gospodarstvo Kmečki dolgovi in zadružni kredit »Jutro« je že v svoji ponedeljski izdaji poročajo o konferenci zastopnikov denarnih zavodov o priliki pose ta podpredsednika Privilegirane agrarne banke g. Andri-ja Radoviča v Ljubljani. Za to konferenco je vladalo zlasti v zadružnih krogih veliko zanimanje, zlasti glede na nedavna izvajanja g. Radoviča o bodočih nalogih Privilegirane agrarne banke, ki naj bi prevzela kontrolo nad vsemi zadrugami, ki sprejemajo hranilne vloge, in bi obenem postala nekaka centralna blagajna kreditnega zadružništva, pri kateri bi zadruge nalagale svoja odvisna denarna sredstva. Naravno je, da so ta razmotrivanja podpredsednika g. Radoviča napravila vtis, da gre za načrt centralizacije zadružnega kredita, žal nam nedeljska konferenca denarnih zavodov v tem pogledu še ni prinesla popolne jasnosti. G. Radovič je le ugotovil, da njegova izvajanja v Zagrebu niso bila točno reproducirana in da ne obstoja namera centralizacije zadružnega kredita. Ni pa jasno povedal, kakšne naloge bodo v bodoče naložene Privilegirani agrarni banki v zvezi z organizacijo zadružnega kredita. Dejal je, da bo o tej stvari objavil vrsto člankov v beograjski »Politiki«. V tej zvezi je le še omenil, da bi bilo tudi za kreditne zadruge najbolj koristno, če tri svoja odvišna sredstva nalagale pri Privilegirani agrarni banki, ker bi potem ta denar prišel zopet v prid kmetu. Kot primer je navedel Zadružno zvezo v Ljubljani, ki je imela pred leti obilna sredstva, pa je ta denar vtaknila v industrijo, v gradnjo hotelov itd., namesto, da bi kmečki denar zopet vrnila kmetu. Dotaknil se je tudi vprašanja, zakaj ne dobe podružnice avtonomije. Zahtevana avtonomija se bo brez protokolov dejansko izvedla na ta način, da bo prepuščen podružnici ves denar, ki ga bo izterjala sama na svojem področju. To zagotovilo g. podpredsednika pa nas ne more docela zadovoljiti, ker se lahko taka avtonomija, ki ni nikjer zajamčena, pozneje preko noči ukine. Tudi se zdi, da ima priznanje načela, po katerem bo vsaka podružnica razpolagala z onim denarjem, ki ga bo sama izterjala, predvsem namen, zainteresirati zadruge na tem, da kmetje čimprej plačajo svoje obroke Privilegirani agrarni banki. V svojih nadaljnjih izvajanjih je podpredsednik g. Radovič med drugim dejal, da Privilegirana agrarna banka slovenskim kmetom in zadrugam doslej ni dajala kreditov, ker jih nihče ni zahteval. Banka pa je pripravljena dati kredite v okviru razpoložljivih sredstev in je nedavno ugodila prošnji neke slovenske zadruge za milijonski kredit, ki ga pa zadruga ni izkoristila, češ da je 6% obrestna mera previsoka. S tem se je g. podpredsednik le mimogrede dotaknil najvažnejšega vprašanja obrestne mere PAB. ki je bil^ redno za naše razmere previsoka. Od ogromnih sredstev, ki jih je doslej dala Privilegirana agrarna banka na razpolago kmetom in kmečkim zadrugam Slovenija ni imela nikakih koristi prav zaradi previsoke obrestne mere. Pivpričani smo, da tudi v bodoče ne bo drugače, če banka ne bo prilagodila svojih kreditnih pogojev pri poslovanju v Sloveniji našim kreditnim potrebam. V teku svojega 7 letnega poslovanja je doslej banka dala za 531 milijonov din dolgoročnih hipotekarnih posojil, od tega pa le 87.000 ali 0.02% v dravski banovini. • Glede likvidacije kmečkih dolgov je g. podpredsednik navedel mnogo zanimivih podatkov, ki nam kažejo, kako se zlasti v južnih krajih s to uredbo kmetom olajša breme dolgov in kako velike žrtve zahteva ta uredba od države in od denarnih zavodov. Baš v tem najvažnejšem vprašanju likvidacije kmečkih dolgov pa ni moglo priti do koristne debate, ker so izvajanja g. podpredsednika trajala do pol 2. popoldne in ni bilo več časa. da bi zastopniki zadružništva in denarnih zavodov iznesli svo- je želje in zahteve. Tako ni bila dana prilika, da bi se o načinu likvidacije kmečkih dolgov razčistila številna nujna vprašanja. Kaj zahteva zadružništvo Ker je bila nedeljska konferenca, kakor rečeno, omejena samo na dolgo poročilo podpredsednika g. Andrije Radoviča in na njegovo polemiko s kritiki, so zastopniki Zveze slovenskih zadrug poslali včeraj podpredsedniku g. Radoviču pismeno spomenico, iz katere posnemamo: »Vedno in ob vsaki priliki smo jasno opredelili svoje stališče nasproti uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Ponavljanje tega našega stališča bi bilo zato odveč, zlasti ker ni izgledov za spremembo uredbe; zato si dovoljujemo obrniti pozornost le na nekatera najbolj pereča dejstva, 1. V prvi vrsti smatramo, da je način obračunavanja kmečkih dolgov ob priliki izročitve terjatev Privilegirani agrarni banki mnogo prekompliciran in da zaradi tega povzroča upravičeno negodovanje in pieveč nepotrebnega dela tako zadrugam kot tudi banki sami. Pri tem se ne sme prezreti dejstvo, da delajo v naših podeželskih zadrugah požrtvovalni in nesebični zadružni delavci ,ki niso kos tako kompliciranim obračunom. Po potrebi smo tudi pripravljeni konkretizirati ,kako bi se brez škode poenostavilo računsko-tehnično delo. 2. Dolžnost pozivanja Privilegirani agrarni banki izročenih kmetskih dolžnikov k plačilu prve letne anuitete je za pretežno večino naših podeželskih zadrug pretežko breme ki bi ga banka lahko brez nadaljnjega prevzela nase, saj pozna sedaj že kmečke dolžnike in ima tudi na razpolago administrativni aparat. Ima pa v ta namen tudi sredstva ,ki jih naše zadruge žal nimajo. če pa naj zadruge še nadalje vršijo posle pozivanja naj se jim za to nudi tudi polna odškodnina. 3. Prav tako ne moremo iti mimo dejstva, da je uredba z določitvijo samo 3 odstotnih obresti za terjatve, izročene Privilegirani agrarni banki, povzročila, da bodo mogle kriti razlike za tekočo režijo. Ne gre tu samo za zadruge ,ki so nedvomno koristne in tradicionalne narodne ustanove, marveč tudi za onih 260.000 drobnih varčevalcev-vlagateljev, ki z dvema milijardama hranilnih vlog gotovo zaslužijo v enaki meri zaščito za svojo dolgoletno pomoč pri zbiranju narodnega kapitala. Ti varčevalci naj bodo sedaj za svoj trud nagrajeni z izredno nizko obrestno mero in s tem, da bodo morali leta in leta čakati na izplačilo vlog. če pomislimo, da so to po večini kmečki in drugi mali ljudje, ki jim je prištedeni denar v sedanjih težkih časih nujne potreben za vsakdanje preživljanje, je jasno, da se s tako sanacijo kmečkih dolžnikov ustvarja še mnogo večje socialno vprašanje. Zato je neobhodno potrebno ,da se nudijo zadružništvu že opetovano obljubljena denarna sredstva, ki bodo poživila ne samo naše zadružne institucije, marveč tudi vse naše gospodarstvo. O pomenu takega gospodarskega oživljenja ni treba izgubljati besed. Taka denarna sredstva pa morajo biti na razpolago v dovoljni količini, ako naj predstavljajo ozdravilni ukrep. Zato ne nudi obljubljeni 25% kredit na račun prve anuitete — kar predstavlja le 2.5% glavnice — nikake olajšave, saj so prejšnja leta dolžniki prostovoljno plačali do 50% in več, temveč bi bilo treba takoj izplačati vso prvo anuiteto, v teku prihodnjih mesecev pa drugo in — če bo letina slaba — v jeseni še tretjo, tako da bi prejele zadruge 25% glavnice, šele s tem bi bilo olajšano stanje stotisočem malih vlagateljev in bi bilo odloženo vprašanje, ali je naše kreditno zadružništvo zapisano izhi-ranju, ali pa se bo vendar povrnilo v novo življenje. bodo torej v glavnem ostale nevšečnosti pri vinogradniku, kar bo njegov že itak brezupen položaj še poslabšalo, drugega uspeha pa ne bo. To so razlogi našega odločnega odpora proti popisu zalog pr; producentu. Kakor si od pavšalnega sistema ne obljubujemo nobenih koristi, pa vendar smatramo za veliko boljšega in smo zaradi tega glasovali za tozadevno resolucijo na znani konferenci v Ljubljani. Upamo, da bo ban dravske banovine upošteval stališče vinogradnikov. Po lanski slabi letini zaradi katastrofalnega napada peronospore je mnogo vinogradnikov brez sredstev za preživljanje, še bolj pa brez sredstev za nakup potrebnega materiala za vinograd. Naš pridelek da banovini letno okrog 15,000.000 Din dohodkov na trošarini, novi način bi naj to vsoto povišal še za 5,000000 Di,n. Iz proračuna dravske banovine, ki je bil te dni objavljen, je v tej zvezi zanimivo koLiko banovina žrtvuje za vinogradništvo. V partjii 20 so predvideni v 8 pozicijah za vinarstvo izdatki v višini 255.000 Din. Tu ni treba nobenega komentarja. Lovro Petovar Po vsej državi se danes vršijo razgovori, se vodi borba o načinu pobiranja trošarine na alkoholne pijače. Finančni zakon, ki je stopil 1. t. m. v veljavo, omogoča pobiranje trošarine na tri načine, namreč, da ostane kakor ie danes ali da se uvede najs strožji popisni sistem ali pa da se uvede pavšalni sistem, ki bi bil nekoliko sličan svoječasnemu nagodbenemu sistemu v Av-stroogrski. Ureditev je mogoča v vsaki banovini drugače. Kolikor zasledujem razprave v ostali državi, je mnogo izgledov, da bo po vsej državi uveden pavšalni sisitem. Povsem nejasna pa ,ie situacija v dravski banovini. Hočem tukaj navesti svoje oeebno mnenje, ki je v skladu z dosedanjem stališčem Vinarskega društva, ki pa o tem vprašanju konkretno še ni razpravljalo. Sedanjemu načinu se najbolj upirajo oni gostilničarji jn trgovci, ki so za mitnicami, (to je pr; nas Je v Ljubljani), češ da ?e povsod drugod mnogo tihotapi jn da so zlorabe na vseh honcih in da so baš Ljubljančani zahtevali najstrožji popisni sistem. Pri tem sistemu je predvideno, da hi imel vinogradnik in pridelovalec žganja za sebe jn za svoje rodbinske člane in hišno slu-žinčad (do 8 članov) po 100 1. za osebo prosto, za vsakega nadaljnjega člana pa po 50 1. letno: pri zganui do 5 članov preko 18 let starih letno skupaj 25 hektoldtrskih stopenj, preko 5 članov pa 50 hektoljtrskih 6topeni- Kratko pripomnim, da tukaj niso upo» števani ne delavrj ne viničarji (zakon pravi izrecno »kučna poshiga«) jn je zaradj tega ta množiina premajhna. Zakai se mi vinogradniki branimo proti popisu naših zalog? Kmetovalci smo, kakor drugi, plačujemo najvišjo zemljarino, potrebujemo največje investicije, sedaj pa naj na vin© imamo še to breme, na drugi strani pa nimamo nobene zaščite. Popis zaloge zahteva prijavo pridelka, vodstvo knjig, večkratno kontrolo zalog, kontrolo kotlov za žganjekuho, predhodno prijavo, prijavo vsake spremembe, kontrolne liste itd. Ne bom trdil, da vinogradnik; nismo piSs meni, vendar bo vsakdo prav rad verjel, da v poletni sezoni, ko imamo vse polno dela od zore do mraka, nimamo ne časa ne volje za pisarniške pasle. S prodajo vina imamo mnogo težav, vse te težave pa naj nam še [loveča jo razni kompliciran; predpisi, katerim sledijo potem razne ovadbe, zapisniki. kazni, prizivj itd. Ne izostane upra-vičevanje primanjkljajev itd. Vse to pri trošarini po 2 do 3 Din po litru prj vinu. Akoravno po obstoječih zakonitih predpisih trošarina ne bi smela presegat; 2.50 Din, imamo vendar v Ljubljani še neko posebno trošarino 50 par, tako da znaša skupna trošarina 3 Din. Odveč bi bilo razpravljati o tem, da trošarina vobče neugodno vpliva na form ra-nje cen, zlasti tako visoka trošarina, pa naj fiskalisti to še tako zanikujejo. Dolgoletna naša borba gre za tem, da se trošarina na vino zniža na skupaj 1 Dn prj litru, če se že ne more odpraviti. Tu nam je treba ugoditi in bomo prenesli vse nevšečnosti popisa, stroge kontrole itd., če maj bo cilj teh ukrepov, da ee celotna potrošnja zajame. Vendar pa v tem pogledu ne bo uspeha, čim ne bo enake kontrole v savsk; banovini. Kdor pozna razmere v savsk; banovini, in kdor pozna dolgo mejno črto med savsko in dravsko banovino, bo uvidel, da bo tihotapstvo vina iz savske banovine navzlic najstrožji kontroli v naši banovin; kar najlepše cvetelo. Od kontrole S M DT Pt ESAVOSJI•!.* ..HOPANA" PRAVO C U DO ! si? ^ (si .MORANA' JE U5AVR5ENA.ODPPAVI,PRHLJAJ.EI(CEME.JACI IN HRANI LASISCE. TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS. lASJf PO RASTEJO TUDI HA PLEŠA5TOPI MESTU. £EHA STAKIIJM^O^OVŽITJU^M 40.-POŠTNINA DIN / tfO&METi KA - S P L I T - MORAVfA*'6iPLOMlDANA*V LONDONU sOF GRANDPR!X IN ZLATO KOLAJNO Nov dotok zlata In deviz pri Narodni banki Poslednji izkaz Narodne banke od 15. aprila zaznamuje nov dotok zlata in deviz v višini 22.5 milijona din (prejšnji teden je znašal dotok 52.2 milijona din); zlata podlaga se je povečala za 2.3 na 1659.8 milijona din, devize izven podlage pa so narasle za 20.2 na 688.2 milijona din. Od začetka letošnjega leta znaša povečanje zlate podlage 32.7 milijona din, povečanje deviz izven podlage pa 135.9 milijona din. Od 22. januarja 1935, ko je bilo izvršeno razčiščenje bilance Narodne banke, pa so zlate rezerve narasle že za 373 milijonov in devize izven podlage za 580 milijonov, skupaj torej za 953 milijonov. Kakor je znano, gre tu za stabilizacijske dinarje (ker se tuje devize računajo po stabilizacijskih tečajih) in je torej prava vrednost dotoka zlata in deviz še večja. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 14.7 na 416.2 milijona din. tako da je bilo 15. t. m. v obtoku za 783.8 milijona din kovancev, t. j. za 24 milijonov manj nego pred enim letom in za 148 milijonov manj nego pred dvema letoma. Posojila so se zmanjšala za 12.9 milijonov din. in sicer menična za 12.6 na 1410.6 (lani 1357.8), lombardna pa za 0.3 na 2455 milijona din (lani 252.1). Obtok bankovcev se je skrčil za 64.2 na 5365 milijonov in je bil pri tem za 493 milijonov večji nego lani in za 1233 milijonov večji nego sredi aprila 1934. ko smo imeli najnižji obtok bankovcev. Obveznosti na pokaz so se vzporedno z zmanjšanjem obtoka povečale za 69.3 na 2047.7 milijona din (lani 1562.8); pri tem so ži-rovne naložbe državne blagajne zmanjSale za 16.0 na 76.0 milijona din, povečali pa so se žirovni računi za 68.0 na 983.9 milijona din in razni računi za 17.4 na 987.7 milijona din. Vrednost zlate podlage je znaSala 15. t. m. skupaj z oficielno premijo 2133 milijonov din in predstavlja ta podlaga 28.77% kritie obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz (prejšnji teden 28.75). Gospodarske vesti = Seia trgovinskega odseka Zbornice za TOI. Včeraj ob 9. uri dopoldne se je začela seja trgovinskega odseka Zbornice z« TOI, ki jo je vodil odsekov predsednik g. Albin Smrkolj. Seje se ie udeležil zbor« nični preds. g. Jelačin in podpreds. Konrad Elsbaher. Po porodu predsednika e. Smrkolia je podal obširno Poslovno poročilo odsekov referent g. dr. Ivan Ple=». Debate o poročihi so se udeležili zlasti zbornični predsednik g. Jelaoin. in zbornični svetniki Jos:ip I. Kavčič, Senčar, Roinik, Fazarinc. Tavčar, in drugi. Predlog g. Hra-stelja za izdajanj© periodičnih zborničnih obvestil, ,e bil soglasno sprejet. G. Smrkolj ie poročal o poslovniku Zavoda za pospeševanje obrh". Sledili so referati g. dr. Plessa o krošnjarstvu in o konzumnOi zadrugah. Debat so se udeležili vsi od^ekovi člani. 0 banovinski trošarini na vino je poročal konzulent g. Žagar. Po poročilu o sejmarstvn in postavljanju stojnic na sejmih se je razvila debata, na kar so bili predlogi soglasno spreietii. Razpravljali so tud; o zborničnih uradnih dne« vih. ki se bodo po predlogu svetnika g. Milka Senčarja uvedli tudi v Ptuju. = Emisija četrte tranše 5*/t posojila za iavna dela. Kakor amo že poročali, je bila 1. t. m. izvršena emisija četrte tranše 5°/o srednjeročnih obveznic za financiranje iav-nih de1, in sicer v višini 100 mili ionov Din. V celoti ie seda i emitiranih za 400 milijonov Din teh obveznic. Ker i.li ionov. Kakor pri prejšnjih tranšah so tudi nove obveznice vpisale v enakih delih Državna hi» potekarna banka. Poštna hranilnica fn Narodna banka. Kuponi novih obveznic se bodo honorirali 1. oktobra in 1. aprila in bo ta četrta tranša amortizirana 1. aprila 1041. = V februarju so narasle vloge pri 7 slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so hranilne vloge pri vseh (29) slovenskih hra* n.ilnicah v februarju sicer padle za 2.7 milijona dinarjev in so znašale skupaj 1009 9 milijona Din. Ta padec je sorazmerno neznaten, Razveseljivo ie, da so narasle vloge na hranilne knjižice pri 5 hranilnicah, vloge v tekočen računu pri 8 hranilnicah, vloge v celot; pa pri 7 hranilnicah. Tudi pri številu vlagateljev opažamo ugodnejše številke. Število hranilnih kiniižic ie naraslo pri 7 hranilnicah, število obstoječih tekočih ra« čunov tudi pri 7, skupno število vlagaie-Ijev pa pri 9 hranilnicah. =: Naraščanje novih vlog pri Mestni hranilnici v Ljubljani. V našem petkovem poročilu bi se moral poslednji stavek glasiti: Upati je, da bo ta naš največji slovenski denarni zaved čimprej prišel do popolne likvidnosti (ne likvidacije). = Znatna oslabitev žitnih cen. Pod vplivom poročil o ugodnem stanju žitnih posevkov so žitne cene na ameriških borzah zadnje dni naglo popustile. V Chicagu je pšenica za maj v začetku meseca notirala 142 — 144 centov; v torek je bil zabeležen tečaj 139, v soboto pa je že popustil na 130 in se je včeraj nekoliko popravil na 132V*. Na našem trgu je oslabitev zunanjih tečajev povzročila v petek padec cene pšenici za 10 Din pri meterskem stotu. Včeraj pa je »Prizad« znova znižal nakupno ceno in je kupoval potlsko pšenico (ladijsko blago) po 165. vagonsko blago pa po 160 Din pariteta Novi Sad. Odličen štof za celo spomladansko obleko samo 360 do 450 dinarjev! Kakovost enaka najboljši angleški. Vzorec po Vaši izbiri in ukusu. Stof zamenjamo ali vrne ali barvi naših tkanin mo Cene naiih štofov za narjev meter. mo denar, ako kakovosti rete opravičeno očitati. obleke 120 do 180 di- Šiofi za vsak žep In za vsak ukus Vlado TEOKAROVIČ i Komp. Industrija volnenih tkanin Paračin LJUBLJANA OrcdlU* tt. 4 Pee R Prodajalne: ZAGREB JuriSIteva 4 BEOGRAD Knez Mlhajlova 30 In v vseh večjih krajih Jugoslavije = »Philips« bo pri nas zgradil tvorni« w> za radijske aparate. Iz Beograda poroča jJugoslovenekj kurir«, da je trgovinsko mi roistrstvo izdalo tvrdki »Jugoslovensko tr-govačko »Philips« a. d. iz Beograda dovoljenje za gradnjo tvornice radijskih aparatov. Tvomico bodo zgradili v Pančevo pri Beogradu. To bo prva industrija radijskih sprejemnikov na Balkanu. Z gradbenimi del; bodo takoj pričeli. Tvrdka »Philips«, ki ima 6vojo centralo na Nizozemskem, je že pred dvema letoma zaprosila za koncesijo za tako Ivornico. = Naš kliring v Italijo. V starem kliringu z Italijo se je saldo našib terjatev v tednu od 8. do 15. t. m. za malenkost dvignil na 47.6 milijona lir. V novem klirinškem računu pa se je saldo našega dolga prav tako povečal za 0.4 na 28.4 milijona lir, medtem ko je v prejšnjem tednu nazadoval od 82. na 28- milijonov. = Nazadovanje naših klirinških terjatev v Nemčiji. V poslednjem tednu se je saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji penovno zmanjšal. Ta saldo je znašal v začetku aprila 354 milijona mark; do 8. aprila se je skrčil na 31.6 milijona mark, v zadnjem tednu pa se je ponovno skrčil na 29.2 milijona mark. = Začasno ukinjenje earine na ireplo. Finančni minister je na osnov; zakona o carinski tarifi in na predlog ministrov za trgovino in industrijo in za kmetijstvo izdaj odlok o oprostitvi carine na čisto žveplo in na žveplen cvet po točki 2- tair. št. 197. uvozne carinske tarife, in sicer za dobo 6 mesecev od dneva razglasitve odloka v Službenih novmah«. Ta odlok 6e ne nana« ša tudj na tisto žveplo in žveplen cvet, ki ie prijavljen s splošno prijavo, a še ni dvignjeni iz carjnarne. Borze 19. aprila Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.00 in angleški funti po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil prav tako promet o avstrijskih šilingih po 8.00 in v angleških funtih po 238, medtem ko je bilo za grške bone povpraševanje po 31.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.19, v Beogradu 12.09499 in v Zagrebu 12.10, odnosno za 15. junij 12.15. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil v vojni škodi najprej promet po 407, pozneje pa pri živahnejši tendenci po 410 (v Beogradu po 409 do 409.50). Zaključki so bili še v 7% investicijskem posojilu po 78 (v Beogradu po 88.50) in v 7% Blairo-vem posojilu po 86.25 in 86.50 (v Beogradu po 86.75 do 87). Devize Ljubliana. Amsterdam 2391.16 — 2405.76, Berlin 1754.78 — 1768.66, Bruselj 73670 — 740.76, London 214.41 — 216.47, Milan 228.94 — 282.03, Newyork 4333.50 — 4369.82, Curih 996.45 — 1003 52, Pariz 195.07 — 196.51. Čarih. Beograd 10. Pariz 19.5660, London 21 5450, Newyork 438.125, Bruselj 73.86, Milan 23.05, Amsterdam 239.90, Berlin 176.1760, Dunaj 80.60, Stockholm 111.10. Os'o 108.2750, Kobenhavn 96.20, Praga 15.2750. Varšava 83 20. Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 408 — 408.50, 4%> agrarne 52.50 — 52.75, 40/o severne agrarne 51.75 — 52.50, 6% be-gluške 75.50 den., 7°/« invest. 87.75 — 88.50, 7°/c Blair 95.50 — 96; delnice: PAB 195 den.. Trboveljska 245 — 270, Šečerana Osijek 210 den., Šečerana Vel. Bečkerek 650 den., Gubmann 58 — 60, Dubrovačka 335 den., .Jadranska 400 den., Oceania 280 — 310. Beograd. Vojna škoda 409 — 409.50, (409 — 409.50), za maj 408 — 409, 4V® agrarne 52 — 53 (52.50), 6°/o begluške 76.25 — 77 (76.50), 6»/® dalm. agrarne 74.25 den., 7»/« invest. 88 den. (88.50), 7V® Drž. hip. banka 100 bi.. 7•/• Blair 86.50 — 87.50 (86.75 — 87), 8"/• Blair 95.25 den., Narodna banka 7210 — 7260, PAB 196 den. Blagovna trilšča ŽITO ^ , „ -f Chlcago, 19. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 132.50, za julij 1Ž2.75, za sept. 119, koruza: za sept. 110. + Wlnnipeg, 19. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 136, za julij 133, za okt. 122. -f NoTosadska blagovna bona (19. t. m.) Tendenca slaba. — Pšenica: baška. sremska 168 — 170 slavonska 168 — 170. banatska 166 — 170. baška. potiska 175 — 177. Oves: baški, sremskf. slav. 104 — 106. Ri. baška 144 — 146. Koron: baška »n sremska 91 — 92. banatska 90 — 91. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 250 — 260 »2c 230 - 240. »5« 210 — 220. »6« 180 - 190. »7« 150 — 160 »8« 110 — 115. Otrobi: haški. banateki 88 - 91. Fižol: baški beli brez vreče 240 — 245 + Budimpeštanska termin, borza (19. t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: za maj 12.08 — 12.09, za julij 12.67 — 12.69. ŽIVINA + Svinjski sejem. Na petkov svinjski sejem v Mariboru je biLo pripeljanih 241 svinj. Povprečne cene so bile; 5 do 6 tednov starj prasoi 75 do 100 Din, 7 do 9 tednov stari 120 do 135. 3 do 4 mesece stari prasci 155 do 170. 5 do 7 mesecev Fti-ri 200 do 340. 8 do 10 mesecev stari 390 do 500. eno leto starj 660 do 900 Din. Svinje so se prodajale po 5 do 7 Din za kg žive teže jn po 9 do 11 Din ra kg mrtve teže. Prodanih je bilo 130 komadov. Občni zbor grafikov V svoji palači je v soboto zvečer zborovala ljubljanska Zvezna organizacija Sa-veza grafičnih radnika (prej. ljubljanska »podružnica te organizacije). Na občnem zboru je bilo' zastopanih po delegatih okrog 600 članov. Že prva konferenca, ki je bila v petek, je pokazala, da so mišljenja o delu in uspehih te organizacije in njenih funkcionarjev v pretekli dobi močno deljena. Opozicija, ki je imela okrog 100 glasov večime. je nastorvila proti dosedanji upravi in je vse kazalo, da bo tudj na občnem zboru prodrla. V nekakem bojnem razpoloženju se je potem tudj vrši] redni občni zbor v sobo'o zvečer. Dosedanja uprava si je tu vsekakor zelo prizadevala, ohraniti vse pri sta« rem. Do bojnega glasovanja je prišlo pri poročilu nadzornega odbora te organizacije. Pri glasovanju o odobritvi tega poročila je bila nadzornemu odboru podana nezaupnica ■ večino okrog 100 glasov. S to nezaupnico je bil dosedanji upravi organizacije zadan odločilen udarec, kj se mu le pa vodstvo izognilo s tem, da je s pomočjo delegata centrale navzlic ugovorom opozicije občni zbor zaključilo, od* nosno razpustilo. Do volitev novih odborov po takem sploh ni prišlo in je danes v organizaciji nekam čudno stanje: najvažnejši, nadzorni odbor, je dobil nezaupnico e približno tripetinsko veČino, oddanih glasov, novi odbori pa še niso izvoljeni, ker je občn; zbor prej razpustil delegat centrale, ki ipa — kakor trdijo člani opozicije — do tega ni bil upravičen, ker je ljubljanska organizacija samostoina Občni zbor je trajal od T. zvečer pa do 5. zjutraj. Radio Sreda, 21. aprila Ljubljana 12: Operetni venčki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: O jadralnem letalstvu (g. Janko Čolnar). — 18.20: Kako si pripravim zbirko metuljev (g. M. Zor). — 18.40: Zavarovanje de* lavcev za starost (g. R. Smersu). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac. ura: Slovenska literarna kritika (g. Božidar Borko). — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (G. Vilko Ukmar) ter napoved časa, vreme, poročila, spored. Beograd 17.20: Narodna glasba. — 18.20: Plošče. — 19.50: Narodne pesmi. — 20.30: Humor. — 21.30: Orkestralna glasba. — 22.20: Plošče. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane — Praga 19.20: Koncert orkestra in solistov. — 20.15: Jugoslovenske na« rodne pesmi. — 22.20: Plošče. — 22.35: Stravinskijev koncert za dva klavirja. — Varšava 19.20: Plošče. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 21.45: Bachova kan-tata št. 211. — 22.20: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Lahka glasba e plošč. — 16.50: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.30: Schubert: Maša v Es-duru. — 20.30: Koncert po željah. — 22.20: Lahka glasba. — Berlin 18: Pester program. — 19.15: Koncert orkestra. — 20.50: Pes* mi. — 21: Koncert velikega orkeetra. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miincheu 18: Harmonika. — 19: Vesele Mozartove skladbe. — 20.45: Za motorne vozače. — 22.30: Komorna glasba. — 23: Prenc« iz Berlina. - BAYER V E J Ako vzamete Aspirin Vam more pomagati pri prehlajenju, gripi, reumatizmu toda pazile na Bajrer-jcv kril! Oflf i» M Sk $L IStt od 27. XI 1936. Medtem ko si nekateri prizadevajo likvidirati Špansko vojno mMmšmm^-j so čete generala Franca vkorakale v Orcliandiano na baskiškem bojišču Množestvesii m spački ~ Kozmični žarki povzročaj© smrt Številnim teorijam o istočasnem rojstvu več otrok, torej od dvojčkov do petorčkov, se je pridružila nova, in sicer ji je duševni oče dr. Orest Cahhvell, predsednik ameris ške zveze astronomov amaterjev in upravnik Rockefellerjevega muzeja za znanost in industrijo v New Yorku. Ta teorija temelji, kakor ?]>oroča doktor Caldvvell sani, na celi vrst; poskusov, ki eo jih napravili na medicinski fakulteti kolumbijskega vseučilišča. .Močeradi in druge manjše živali so rabile kot poskusni objekti. Raziskovale-; so dražil; in tudi lahko ranili tista mesta na drobnih embrijih teh živali, na katerih rasejo pozneje sprednje in zadnje nege, ušesa jn drugi zunanji ors gani. Posledice tajnih posežkov so bile presenetljive. Organizem takšnim posež-kom ne podleže, temveč so jim postavi z mnogo energije po robu. Tako so zrasle na pr. močeradom, ki so jih na ta način dražili, namesto dveh nog, štiri noge. Nastavek bodoče noge pa >o mogli preložiti brez težave tudi na drugo mesto, tako ob strani žrela. Potem je nosa na tem nena-•m mestu rasla povsem normalno in kadar je hotela živalica gobec odpreti, je udarila z nogo krepko 'po tleh. Po mnenju dr. Caldvvella odgovarja tudi človeški za-plodek na takšen način na dražljaje, njih poledica pa morajo biti množestveni porodi, torej samo dvojčki, trojčki, četvor- čki in petorčkj, temveč tudi ljudje s šestimi prsti, s tremi nogami, z dvema glavama itd. Na vprašanje, od kod morejo prj.ti ti zu> nanji mehaničnj dražljaji, pa odgovarja dr. Caldwell na način, ki spominja malo na babjo vero. "Izvirajo iz svetovne prostornine«, pravi. s povzročajo jih koztnioni žarki, ki nastajajo iz sončnih peg in neštevi.lnih zvezd na nebu«. Tu opozarja dr. Caldwell na svetovno znana raziskovanja dr. Milli-kana, kj je na fotografsko ploščo posnel drobitev svinčenega atoma po kozmičnih žarkih. Kozmični žarki se ne ustavljajo pred nobeno oviro, ugotovili so jih na pr. več nego deset metrov pod newyorškimi cestami, v podzemeljski blagajni, katere o k.1 opne stene so prebili brez težave. Ti žarki prihajajo neprestano z velikansko silo na zemljo in prodirajo tudi skozi človeka. Po Caldvvellovj teoriji pa je naš organizem pripravljen na to bombardiranje iz vesoljnosti in se mu neprestano upira. Če moč organizma popusti, tedaj ee izpre« vrže bo; med telesom j:n kozmični žarki v bolezen. Organizem na zadnje vendar izgubi svojo moč in človek umre. Če bi ne bilo kozmičnih žarkov, tedaj bi ljudje tudi ne umirali, pravi ameriški znanstvenik. Občutljivost mnogih ljudi in živali do njih pa se izraža tudi z množestvenimi porodi Ln pokvečenostmi. Spominki Iz angleške vladarske hiše v Londonu metov morda ni posebno velika, vse skupaj pa cenijo na kakšnega pol milijona funtov, ne glede na vrednost, ki jih imajo kot zgodovinski predmeti. V Londonu so otvorili razstavo vsakovrstnih spominkov iz angleške kraljeve hiše. Tu so razstavljeni različni kosi oprave in drugi predmeti, ki pogostoma nimajo posebne umetniške vrednosti, a veliko vrednost kot spominki na člane kraljeve družine, ki so jih uporabljali. Kraljica Elizabeta je med drugim razstavila minaturno prestolonaslednice Elizabete. Portret izvira iz časa, ko je štela princesa dve leti. Tega predmeta v javnosti še nikoli niso videli. Videti je nadalje vezeno blazino ,ki jo je izdelala svoje-časno kraljica vdova Mary in jo poklonila kraljici Aleksandri. Iz grada Windsora so pripeljali na razstavo harmonij, na katerem je kraljica Viktorija vsako nedeljo igrala cerkvene napeve Videti pa je tudi relikvije, ki spominjajo na krvave dni v preteklosti. Med drugim so razstavili koder justificiranega kralja Karla I., katerega se drži še kri. Obleke, ki so jih nosili otroci carja Nikolaja II., spominjajo na tragedijo ruske vladarske rodbine. Vrednost poedinih pred Preložena otvoritev pariške razstave Pariški listi pišejo, da računa uprava pariške svetovne razstave zavoljo težav, ki kljubujejo dovršitvi raznih zgradb, s kratko preložitvijo dne, ko se bo otvorila. Uprava se je obrnila na trgovinsko ministrstvo, da bi to otvoritev premaknilo od 3. maja na 23. maj. Trgovinski minister dokončnega datuma še ni določil, podal je samo izjavo, da bo zadeven odlok pravočasno objavljen. Točno plačuj ».Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Druga stran sodobne Nemčije Najnovejši posnetek generala Ludendorffa, ki se je šele pred kratkim sprijazni! s kancelarjem Hitlerjem. Ludendorff nastopa zdaj kot fanatičen propovednik novega poganstva Poškodovana transportna ladja V Ameriki se pripravljajo na sončili mrk Letos 8. junija bo popoln sončni mrk, ki bo viden v južnem delu Tihega oceana. Ameriška zemljepisna družba in astronomi pripravljajo tja ekspedicijo ki naj bi ta mrk opazovala. Ekspedicija bo štela 11 članov, vodil jo bo pa prof. dr. Mitchell, ravnatelj Cormickove zvezdarne virginij-skega vseučilišča. Učenjaki odpotujejo s svojim spremstvom najprvo do Honoluluja, potem do Feniksovih otokov. Ameriška vlada je dala za to ekspedicijo na razpolago iskalca min. Odprava bo imela svojo brezžično postajo in živil za šesttedensko bivanje na omenjenih otokih. Sončni mrk bo trajal 4 minute .priprave zanj pa bodo trajale pol-drug mesec. Zlata obleka kraljice Mary Kraljica-vdova Mary se je po pregledu cele vrste toalet odločila za tisto ki jo bo nosila ob kronanju svojega sina. Kakor vedno, je dala tudi to pot prednost preprosti liniji, ki učinkuje posebno elegantno. Obleka, ki jo sedaj izdelujejo, je iz blaga, ki je prepreženo z zlatom, uvezeni pa so motivi vrtnic in motivi iz srebra. Nad to državno obleko bo nosila kraljica-vdova purpurni kraljevski plašč z dolgo vleč-ko. Edini kos krzna predstavlja hermeli-nov okras na ovratniku. Razen te zlate obleke bo imela kraljica Marv pri drugih dvornih svečanostih srebrno obleko z zlatimi vezeninami. V tej obleki se bo udeležila velikih sprejemov po kronanju. Ob banketu pri londonskem žunanu bo nosila s srebrom prepreženo oblačilo in istotakšen klobuk. Umetalni ogenj v Parizu Otvoritev konference o kapitulacijah v Montreuxtt Mustafa Nahas paša, šef egiptske vlade, med otvoritvenim nagovorom 475 kg na poročnem potovanju Najdebelejši zakonski par na svetu Švedska ladja »Malmo«, ki je prevažala vlake iz Kodanja v Malmo in v obratni >Keri, se je na eni izmed povratnih voženj v Kodanj močno poškodovala. Zadela je ob utrjen otočič Middelgrunden pred kodanjskim pristaniščem Z vsemi sredstvi se Pariz trudi, da bi letos privabil čim več tujcev na svetovno razstavo. Na vrhu Eiffelovega stolpa spuščajo od časa do časa tudi umetalne ognje, ki kažejo najboljše, kar "je doslej v tej stroki ustvarila pirotehnika Ponesrečeno f akirstvo Zavod za psihologične raziskave na londonskem vseučilišču je preizkusil po znanstvenih metodah neko fakirsko umetnijo. Šlo je za ugotovitev, ali morejo ljudje res z bosimi nogami stopati skozi ogenj, ne da bi si ožgali noge. V ta namen so izkopali ozek jarek na prostem polju, ga napolnili z vejami in poleni in to prižgali. Za poskuse so se bili javili neki indijski fakir, toda poklicni fa-kir, in trije mladi Angleži, njegovi učenci. Eksperiment se je popolnoma ponesrečil. Niti fakir niti njegovi učenci niso mogli brez škode čez ogenj. Noge so si bolj ali manj ožgali. Poskusu je prisostvovalo kakšnih trideset vseučiliških profesorjev in osemnajst zdravnikov. Najbolj nenavadni zakonski par, ki je kdaj stopil na angleška tla, se je izkrcal te dni, kakor poročajo londonski listi, v pristanišču Southamptonu. Gre za dva »nadčloveka« s skupno težo 475 kg, ki sta se pred nekoliko tedni v Johannesburgu poročila in sta sedaj na poročnem potovanju po Evropi. Barney in Joy Worthova, kakor se imenujeta, izvirata iz Cookstovvna v Avstraliji in se poznata že od rane mladosti. Sicer štejeta danes on 21, ona 23 let. Žc več let nastopata v cirkusih in varietejih kot posebna točka in sta gostovala že po raznih celinah. Barnev tehta 300 kg, njegova mlada žena pa »samo« 175 kg. Lahko si mislimo, da polagata mnogo na naslov »najtežje zakonske dvojice na svetu«. A lahko si tudi mislimo, da jima življenje ni ravno prijetno. To se je pokazalo n. pr. ob njunem prihodu v Southampton. Med tem ko se je pristajalni most le sumljivo upogibal in tresel, ko je stopala ga. \Vorthova po njem, je bilo že nemogoče, da bi spravili njenega moža na ta način na kopno. Moral je stopiti v odprt zaboj, ki so ga postavili s pomočjo žerjava na breg. Samo tako je biLo mogoče iztovoriti najtežjega moža na svetu. Med njunim potovanjem v London so nastale šc večje težave. Dočim se je lepa Joy še nekako stisnila skozi vrata v kupe, se je moral mladi mož utaboriti v prtljažnem vozu. Ob prihodu v London se jc primerila nezgoda, ki bi lahko imela usodne posledice. Noben šofer ni hotel sprejeti dvojice v svoj voz in tako sta se morala zadovoljiti z avtobusom. Poglavje zase je bilo iskanje primernega zatočišča. Vsa večja gostinska podjetja so vljudno, toda odločno odklonila čudna zakonca. Bala so se, da bi se podirale postelje pod njima. Nazadnje sta morala položiti večjo kavcijo zoper to nevarnost, preden se je neki hotelir odločil, da ju sprejme. Neka priča pripoveduje, da je dvojica samo za prvi: zajtrk sncdla 12 jajc, 3 funte mesa, 4 in pol funta kruha, 4 funte masla, 2 funta klobas, lonec mezge in 7 vrčev čaja. Ob 11. sta bila že spet lačna in sta pospravila zato malenkost 12 mesnih paštet. Barney sam pripoveduje, da je njegovo življenje precej draga zadeva. Za svoje obleke potrebuje po 8 m blaga in stanejo seveda trikrat toliko, kolikor normalne obleke. Edini oblačilni kosi, če jih smemo tako imenovati, ki jih lahko kupi že narejene, so gumbi za ovratnike, za manšete in jermeni za čevlje. Vse drugo mu morajo posebe delati, celo ovratnice. Za deset let je odpodil skrbi Originalna pogodba Holandca v Parizu Neki tridesetletni Holandec je imel dvakrat srečo, da je prišel do precejšnjega imetja, a obakrat ga je zapravil v kratkem času. Baš 'ko mu je šlo spet zelo slabo, je prejel iz Pariza vest. da je tam umrl njegov stric in mu ostavil lepo vsoto Holandec je odpotoval takoj v francosko prestolnico, ker se je pa bal, da bo kmalu 3pet na slabem, si je izmisli; original no rešitev. Ko je prejel denar, je stopil k lastniku zelo znanega pariškega resto-rana in mu dejal, da hoče biti deset let njegov slatni gost, plačati pa mu hoče za deset let naprej za dva obeda na dan. Lastnik se je čudil, pa je le napravil račun, ki mu ga je mladi mež takoj, ko sta podpisala pogodbo, poravnal. Nato je stopil Holandec k enemu najintimnejših pariških tkrojačev, v trgovino s finim perilom, k odličnemu čevljarju, najbolj | znanemu klobučarju in uglednemu brivcu, | in povsod je plačal za deset let naprej i za postrežbo. Ostalo mu je še dovolj de-; narja, s katerim hoče razpolagati po mili j volji. Sedaj ga za bodočnost .vsaj za de-I set let, ni več strah. j7 Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete in slabe živce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost i. si.) prehodna doba žen in moških (klimakterij, jetra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, giht i. t. d.) zdravi z dobrim uspehom RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE (pri Mariboru). Zahtevajte prospekte! čas in dišave ' Francoski pisatelj Tristan Bernard piše v nekem pariškem listu o spremembah v imenih parfemov. Ko sem bil še vitek in lep, pravi, ko sem se prvič vozil z avtom na izlet v Bouk>gne-ski gozd, ko eem nosil še Girardijev klobuk, so dame iz mojega znanstva lepo di« šale, nič manj nego danes. Kaj eo vse arabske dišave, mazila jn olja, mira in vonj cvetlic protj tistim nežnim parfemom, ki so razen tega imeli še mila, čustvena imena? Kako lep je bil vendar čas, ko si čital na parfemskih steklenicah imena, kakor »Moje sanje-!:, »Prva sreča« in še druga, ki jih poznamo jz sentimentalnih pariških romanov kakšne Gypove? A danes? Danes se imenujejo parfemi 2Škandal«, »Vse je dovoljeno«, »Zadnji vzdihljaj«, »Hočem vse«, »Jeza« itd. Kako preteča in nasilna so ta imena! Misliš skoraj na to, da ti napovedujejo strastno tras gedijo v slogu kakšnega Dimitrija Kara-niazova, če ti pokaže prodajalka v parfu-meriji steklenico in izjavi »Vse je dovoljeno«. To je vsekako zelo simpatično in v najvišja meri vznemirljivo. Ločitev ge. Simpsonove Razpravo za dokončno objavo ločitvenega dekreta za go. Simpsonovo so določili na 3. maj. Provizorno ločitev je sodišče, kakor znano izreklo 2. oktobra lanskega leta in angleški zakon določa, da ee dokončna ločitev izreče šeet mesecev pozneje, če se v tem času ne oglasi noben ugovor. Kupujte domače blago! Barnev poje za kosilo redno 2 litra ju-| hc, kokoš, poldrug kilogram svinjine in cel j škaf zelenjave ter krompirja. Stvar je tem težavnejša, ker ne zahteva samo njegovo telo tako izrednih množin jedi temveč mora tudi sam paziti na to, da poje čim več, kajti drugače bi se utegnilo zgoditi, da bi ga kakšen tekmec zasenčil kot najdebelej-šega in najtežjega moža na svetu. 2 njegovo ženo je ista. Ko ji jc bilo osem let, si je služila za življenje že kot najtežja deklica na svetu. Pozneje je tehtala celo 233 kg in je bila več let svetovna damska prvakinja glede telesne teže. Potem si je mahoma zmislila. da bi postala normalna ženska in začela je z zdravljenjem, ki naj bi jo napravilo vitko. To zdravljenje je bilo pretežko in predrago, da bi ga mogla zdržati. V letu dni se je »posušila« že na 144 kg. Sama pravi, da je bila takrat podobna »črti«. Posledica pa je bila, da je ni hotel noben cirkus več m noben variete. Tako je morala začeti z nasprotno kuro, ki naj bi jo napravila spet debelo. Njeni napori niso ostali brezuspešni, kajti kakor smo rekli, tehta danes že spet 175 kg. To seveda še vedno ni dovolj, da bi se mogla ponašati kot najdebelejša ženska na svetu, toda Jov je trdno odločena, da doseže prejšnji rekord. Svoje medene tedne hoče porabiti za mastilno kuro. Navzlic vsem težavam, ki jih imata v življenj u, sta Barnev in Joy v ostalem vedno dobre volje. Nikoli se ne pritožujeta nad svojimi 475 kg, saj jima dajejo možnost dobre eksistence. Novi angleški kovanci V Angliji so izročili prometu nove nove« po en pei«ny, prve novce s sliko kralja Jurija VI. Kovanec kaže zgoraj čelno, spodaj pa hrbtno stran ANEKDOTA Caruso je z nekim prijateljem stavil, da bo občinstvo komaj opazilo, če bo enkra£ pel za kakšnega tovariša. Seveda ga pr* tem ne bo smelo videti. Publika manj ceni lep glas nego slovito ime. Umetnik je imel kmalu priliko, da je to stavo dobil. Na programu so bili »Pagliacci«. Prevzel je ulogo drugega tenorja tam, kjer zapoje ta slovito serenado za odrom. Caruso je pel to arijo tako lepo kakor nikoli. Toda bilo ni skoraj nobene roke, ki bi zaploskala. Caruso je stavo dobil — bil pa je potem več dni slabe volje, da je imel vendarle prav. VSAK DAN ENA »še noben moj avto ni porabil tako malo bencina kakor ta...« »>r.dPiVtinjo za •Ki' in sroolirvat- ?.»r?Jxne tovar-Ljubljana 9318 1 Dekle c;?] ;din.;ska dela rejmem takoj. ■■■' Gasilska 6. 10029-1 ljsKO pomočnico tmem takoj. — Brigita dy Flori janska 10/1L ■lOOSOJ. troTJ pomočnika t ►•la, sprejme iooei-1 Denarni zavod mlajšega uradnika • 'rr.r- predizobrazbo. jčne ponudbe na . Ji : - a pod šifro 19PCS-1 ^prodajalca v $r iiSHb bano-c-pohaltto novost, predmet, zelo n za reducirane z akvizieijskim . Potreben kapital '. Lahka prodaja, z -:•!? k. Ponudbe .i^ nn Iriter-d. d., Zagreb, Ma- 0006-1 r. p močnik brt r-oseln, ki ima •. ' potovanja s i s primerno kav dobi zaposlenie. — z zahtevkom i ped »Dober :o« na ogl. odd. 051691 Jr ali kuharica prvovrsten t. :šč-e. Ponud-• t-T.-i <~e na po-tra Maribor pod rtaščenje«. 100*1-1 U 1 -—Pf '.a 5 jat, to m šifro sli ia ■-...:» 5 Din: oai- cnesefe !2 Din. rski in jkajev. pomoč. : ■ niti mesto v <:' ivnico. mlad l in v svoji stroki lobro izvežban. — ie ponudbe pod »Volja ln moč-. 9593-2 rado Din 1000 j emu kater mi pre-i.r-nokol; slnžbo. let. Ponudbe cdd. Jutra pod m za vsako delo«. 10033-8 ras Dri lavrfc g Dn ^aianj« naVinva Din. Najmanjši tnesek 17 Din Zastopnike r. - i r i o koles motor-1 :>les in šivalnih . — sprejmem po 2ti krajih. Ponudbe na L odd. Jutra pod »Toma«. 9100 5 ......^iiiaj !TJTRU"! Beseda 1 Din. flavt* 3 Din, ia šifro al: lajanje naslova j Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Cito avtomatsko tehtnico, — ugodno prodam. Ernest Kos, trgovina Kozje. 9737-6 Otroški voziček športni, tapeciran, dobro ohranjen na.prodaj. Informirati: A K.. Več na pot 7, pri Faturju. S838-6 Ves mesarski inventai 2 Čoka, naprodaj takoj poceni. Bergant, Sv. Jakoba trg 6. 10039-6 Rani krompir, rdeč čebulček in korenjevo Eeme za krmo nudi Sever & Komp., Ljubljana. 9671-33 Pristen dober jabolčnik liter Din 2. Prodam 2000 do 3000 litrov, Lovrenc Krajnik, Ptuj. 10040-33 Knjige po nizki ceni naprodaj' 19 letnikov »Dom in svet«, 14 letnikov »čas« 2 letnika »Slovan«. 4 let niki »Slovenske Pohla dy« in več knjig. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9741-8 Vsakovrstno zlato kupuje d« najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana. V\oIfova ulica 1. 12-3S ^eoeda 1 1>jo. lavek 3 Dir. i* 5ifr« al- lajanje naslova Du>. Najmanjši tnesf-Js 17 Din AL. PLANINŠEK Ljubljana Beethovnova ul 14/1. Telefon 35-10. izposiuje nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje informacije daje brezplačno 39-16 Posojila aobt državni in samoupravni uslužbenc: v Ljubljani t goto vin; -.n blagovnih bonih. »Her mes« Informacije, Tav sarieva 2. 87-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova al. 40, Vam izvrši nakup ali prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov naj vestneje in najbolje. Za odgovor Din 3.— v znam kah. Hranilno knjižico Kmetskega hranilnega in posojilnega doma z vlogo Din 100.000, prodam najboljšemu kupcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Din "lOO.OJO gotovine«. 100-36-16 Trajna ondulacija brez elektrike Vam omogoč- lepo in trajno linijo fnzure in obenem čuva lase. Barvanje s Shompoo barvami. Pričeske po modi. Frizerski salon Ivanuša, pasaža. 9518-30 <1-. Tli. Rotman: r ^um Slsgec gre na mame omu ■ ----'i. ^ --•>, t - i .ifftc/^'; Zf wF(0 j Ji 80 re.ien je moč zadnjega raketne, g. i 7a ponehala, je zadel »Pulex« ob vik hriba. J?er je bilo letalo zdaj brez jioz, <:n 30. — Poizve se Dravlje 62. 10922-20 Stanovanje Beseda 1 Din. lavek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Dvosob. stanovanje suho in solnčno, oddam za 400 Din v Vipavski ul. štev. 8. 10035-21 Dvosob. stanovanje oddam 1. maja v bližini glavnega kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah J uitra. 10031-21 Med mestom in deželo posreduje »Jutro v« mali oglasnik Stanovanja Enosob. stanovanje 8 kabinetom, išče družina 3. oseb za 16. april ali 1. maj. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik in točen plačnik«. 8935-2:a Dvosob. stanovanje s kabinetom ali brez, solnčno, komfortno išče za avgust ali tudi preje mirna stranka brez otrok Naslov v vs«b poslovalnicah Jutra. 10002-21a Sobo odda Beeeda 1 Dm. lavek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo lepo. opremljeno, s posebnim vhodom in tera so oddam. Šmartinska c. 10. 9839-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, oddam takoj. Prednost oficirji in uradniki. Masarykova 33. 1004-23 Opremljeno sobo elegantno, z uporabo kopalnice. oddam za i. maj boljši osebi po nizki ceni. Moste, Pokopališka 14. 10038-23 za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd., je edino primeren, sodoben in cenen. Izvršuje ga LJUBLJANA, Tyrševa c. 36 a Z!atk0 A, šesaos, favm stcstsff, Zagreb Št. 474. Opr. 1937 RA7.PK Na prošnjo tt. ALBION k. d., Zagreb, razpisujem javno dražbo: 3 kom. novih Studebaker luks. limuzin 4-5 oseb; 1 kom. nov Studebaker luks. limuzina 6-7 oseb; 1 kom. nov Studebaker zaprt tovorni voz 2 tonski 1 kom. nov Opel motocikl 500 ccm turing 1 kom. rablj. Opel turing 4-5 oseb 1 kom. Opel turing 6-7 oseb 1 kom. rablj. škoda turing 6-7 oseb 1 kom. rablj. Opel tovorni voz 2 tonski 1 kom. rablj. Opel tovorna šasija 2% tonski ter razni avto pribor in dele za dan 24. aprila 1937, ob 15. uri v garaži Zagreb, Ilica 73 dvorišče. Licitiralj se bodo vsi vozovi zasebno. Pobližji pogoji so na vpogled pred dražbo v Ilici 73, ali v garaži vsak dan med 14. in 16. uro. Zagreb, 14. aprila 1837. Javni notar ZLATKO A. ŠENOA I.r. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri mož, oče, stari oče, stric, gospod bančni sluga Pogreb se vrši v torek 20. aprila ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Maša zadušnica se bo darovala v sredo 21. aprila ob 7. urj zjutraj v farni cerkvi v Celju. CELJE, dne 18. aprila 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Dotrpela je naša najboljša, iskreno ljubljena soproga, mamica, hči in sestra roj. Erbežsaik. Pogreb drage pokojnice -bo v torek, dne 20. aprila ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Maša zadušnica bo dne 26. aprila ob pol 8. uri v farni cerkvi pri Sv. Petru. V LJUBLJANI, dne 18. aprila 1937. Dr. Krišper Tone, soprog; Primožek, Tonko, sinčka; Jos. Erbežnik, oče; Danilo, brat; Nada, sestra; in ostalo sorodstvo. Vsemogočni je poklical v večno življenje našo predobro ženo, mater in sestro, teto in svakinjo, gospo o Kalan roj. Dežman soprogo nadučitelja v pokoju dne 18. aprila ob tričetrt na 6, prevideno a sv. zakramenti, v 67. letu starosti. Pogreb bo v torek 20. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Kranju. STRUZEVO, 18. aprila 1937. ŽALUJOČI OSTALI KADAR NOGE BOLIJO Olajšanje v 30 sekundah n; foge bolijo, otekle so, žulji zbadajo in pekol Evo, lahkega in uspešnega »redstva. Olajšajte takoj svoje težave in rešite se svojih žuljev e korenino vred brez bolečin in brez nevarnosti. Dodajte vroči vodi toliko Saltrat Rodella, da dobi videz mleka. Te čudotvorne soli osvobojujejo kisik. Pomočite svoje bolne, trudne noge v to magično kopel in občutili boste, kako kisik miri vnete živce. Učinkovite soli prodro v znojnice. zmanjšajo otekline ter omehčajo trda mesta in žulje, katere potem lahko odstranite Pomagajte svojim trpečim nogam in spravite jih v red. Kupite še danes pri svojem lekarnarju zavitek Saltrat Rodella. Uspešni rezultati so zajamčeni. r'J/ m Meblovano sobo strogo separirano, Iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Di skratno«. 9797-23a Podstrešno sobico skromno opremljen-o. iščem v predmestju Ljubljane. Ponudbe a« ogl odd. Jutra i,od »Pocon «. 10035-33 Sobico s posebnim vhodom, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *1'50«. 10046-33a Najditelj rujave torbice naj vrne vsaj ključe in legitimacijo na v njej označeni naslov proti nagradi. l(K>44-?-3 Informacije Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Preklic Opozarjam, da nisem plačnik ia nikakršne dolgove, ki jih napravi kjerkoli moja žena Roza Pokove. Vincenc Pokovc, Vevče. 10023-31 Beeed« 1 Din. *»vek J Din. za Šifro alt dajanje aaslova 5 Din. Naim&njš! zneeek 17' Din- fWKp.u.. .a šifro »l! tajanje o«lm D. uri se proda razno pohištvo, oprema Ltd. na Bledu - Rečici št. 50. — fgodna prilika. i«>M-ae Trenškoti, veterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za puraparice. športne obleke nudi ceneno P ar e s k e r, Sv. Petra e. 14. večji, — želim vložiti v solidno podjetje. Samo resne ponudbe pod »Varno« na oglasni oddelek »Jutra«. Za jugoslovanske patente št. 9066 od 1. septembra 1931 na: »Postopek za izdelovanje kromatov in bikromatov«, št. 9069 od 1. septembra 1931 na: »Postopek za izdelovanje bikromatov«, št. 10.000 od 1. septembra 1932 na: »Postupak za izradu čiste ugljene kiseline« se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: pisarna ing. M. ŠUKLJE — Ljubljana, Beethovnova ulica 2. f Dotrpela je naša ljubljena mama, babica, tašča in teta, gospa ANA PETOVAR posestnica in vdova po odvetniku dne 17. t. m. v častitljivi starosti 86 let. Pokojnico smo spremili danes popoldne k večnemu počitku na mestno pokopališče. Priporočamo jo v blag spomin! Ormož-Maribor-Ptuj-Ljubljana, 19. aprila 1937. Žalujoče rodbine: NOVAKOVA, KOŠARJEVA, JENKOVA. 8693 r r/A LNIK KI JE UVEDEL jO ZALOGO ČRNILA parker vacumatic je bil prvi, ki je pokazal svetu vidno zalogo črnila. Mnogi so poizkusili, da bi ga v naglici posnemali in prehiteli, a nobenemu se to ni posrečilo. Danes je vacumatic še vedno edini črnilnik v nalivnem peresu s popolnoma vidno zalogo črnila. Samo parker vacumatic nudi vse naslednje pred-nosd: • vidna zaloga črnila v celoti—in ne samo v zadnjih ostankih črnila. • 14 prejšnjih sestavnih delov je odstranjenih, da se je dobil prostor za 102% večjo zalogo črnila, ne da bi se pri tem format povečal. Z vsako napolnitvijo je dosežena tako dvakrat daljša uporabljivost. • mehanizam je vdelan v zgornjem delu črnilnika, kjer ne more priti v stik 1 'črnilom in kjer je oksidira-nje ali razkrajanje onemogočeno. O edinstveno zlato pero, ki nikdar ne praska, z oblogoizplatinainspreciz-no konico. / STANDARD modeli imajo navadna zlata peresa. črnilnik: Din. 7j?.—450,-prikladni svinčnik: Din. 250.- 350,- N O T T E R I DRUG, GUNDULICEVA ul 5, ZAGREB. Ha) ie ^^rednošGz Brezplačno Vam popravimo Vaše nogavice, ako dokažete, da je pentlja popustila radi tega, ker je bila nogavica pritrjena na podvezo z našo patentno priponko »PAPILLON D'OR Patent Fako d. d." Torej ako uporabljate izključno našo patentirano priponko za podvezo »PAPILLON D'OR Patent Fako d. d.« ter so radi tega popustile pentlje, nam nogavice prinesite v brezplačno popravilo. — Katere so prednosti te »PAPILLON D'OR L. B Patent Fako d. d.« patentirane priponke za podveze? 1. Zato ker je nogavica pritrjena med dvema gumijastima blazinicama, je poškodba skoraj izključena. 2. Vsled tega je nemogoče popuščanje pentlje. 3. Priponka je ravna in pri nošenju najtanjših oblek neopazna. 4. Zelo je trpežna, dočim, se stari sistemi često pokvarijo in popuščajo. KOPČA DOBIVA SE V SEH BOLSIH.TRGOVINAH^ miule Davorin Ravllea. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Aloj* Novele — Val V ttfubljani