Zgodnja
Eatoliéh cerkven list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., zapel leta 2 gld. 40 kr., zaeetert letal gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., zaeetert leta 1 gl.; ako zadere na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. •
Tečaj XXXlIT. y Ljubljani 20. vel, serpana 1880._List 84.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
O sv. Mariji Magdaleni. L
(Pater superni luminis.)
Oj Oče luči iz nebi, Ko v Magdaleno se ozreš Ljubezni ogenj v nji prižgeš In led odtajaš ji sered.
V	ljubezni sveti hrepeni, Hiti mazilit blažene
In vmivat s solzami nogč, Poljubljat jih, sušit z lasmi.
Pod križem brez strahu stoji, Od groba skerbna ne beži, Vojdk je s strahom ne navd& — Strahu ljubezen ne poznd.
Ljubezni prave, Kristus, plam, Operi madež greha nam, Napolni z milostjo serc&,
V	plačilo venec daj neb&.
Očetu s Sinom slava naj # Prepeva se na vekomaj, In Tebi, Duh preblaženi, Ko zdaj — tako do konca dni. Amen.
n.
(Maria castis osculis.)
Glej, ustnice Marijine Poljubljajo Bogu noge; Solz mokre briše jih z lasmi, Mazili jih z dišavami.
Bogu Očetu bodi čast, Z edinim Sinom večna last, S Tolažnikom preblaženim Na vekomaj preslavljanim. Amen.
III.
(Summi Parentis Unice.)
Očeta Sin neskončnega, Ozri na nas se milostno, Ki v dvor si raja večnega Sprejel sercé spokórjeno.
Zgubljén sprejela zdaj denár Kraljéva je zakladnica: Očiščen biser bolj ko žar Blisčeče zvezde blesketá.
O Jezus, rán zdravilo vsih, Edini up spokornikom, Po solzah Magdaleninih Operi madež grešnikom.
In Božja Mati milostna, Unuke tužne Eve naj Od tod, kjer tisuč sil divjá, Pripelje v večno-srečni^kraj.
Bcgú naj slava se glasi Za tisučere milosti, On grešnikom odpušča rad, In daj a jim plačila sad. Amen.
(Dalje sledi.)
Sporočilo bratovščine presv. Res-njega Telesa za leto 1S99/90.
(Konec.)
61.	Šent-Gothart: 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic sa lavabo, 12 purifikatorjev.
62.	Kolovrat: 2 koretlja.
63.	Krafinja: 1 čern mašni plašč.
64.	Šent-Lampert: 3 oltarne perte, 1 štolo sa obhajila.
65.	Sv. Helena: 1 plašček sa ciborij, 1 štolo sa obhajila.
66.	Blagovica: 1 velum.
* 67. Šent-Ožbald: 1 burzo in 1 štolo sa obhajila.
68. Šmarija na Dolenjskem: 1 plašček sa ciborij, 1 štolo sa pridige.
69.	Višnja gora: 2 beli oltarni blazinici, 1 piašček sa ciborij, 1 burzo za obhajila.
70.	Zagradec: 1 vijoličen masni plašč, 1 burzo za obhajila.
71.	Kopanje: 1 rudeč maŠni plašč.
72.	Litija: 1 velum.
73.	Šmartno pri Litiji: 2 rudeči oltarni blazinici.
74.	Radeče pri Zidanem mostu: 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 1 rudečo štolo za pridige.
75.	Svibno: 1 velum.
76.	ŠenČurij pod Kumom: 2 koretlja, 1 rudečo štolo sa pridige.
77.	Dole: 2 koretlja, 1 piašček za ciborij, 1 belo Štolo za pridige.
78.	Prežganje: 2 rudeči oltarni blazinici.
79.	Štanga: 2 beli oltarni blazinici, 1 štolo za obhajila.
80.	JanČe: 1 velum, 1 koretelj.
81.	Trebno: 1 vijoličen pluvijal.
82.	Žužemberk: 1 velum, 2 beli oltarni blazinici, 2 mašni srajci, G humeralov, 2 prepasa, 2 koretlja, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
83.	Trebelno: 1 Čeru mašni plašč, 2 burzi za obhajila.
84 DoberniČe: 1 bel mašni plašč, 1 piašček za ciborij.
85.	Mokronog: 1 bel pluvijal.
86.	Sv. Križ poleg Turna: 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa.
87.	Sveta Trojica: 1 velum.
88.	Mirna: 1 velum, 1 burzo in 1 štolo za obhajila.
89.	Smihel pri Žužemberku: 1 rudeč mašni plašč.
90.	Leskovec: 3 koretlje, 2 burzi za obhajila, 6 korporalov, G pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
91.	Šent-Jernej: 1 zelen mašni plašč, 1 piašček za ciborij.
92.	škocijan pri Dobravi: 3 mašne srajce, 9 humeralov, 3 prepase.
93.	Raka: 1 piašček za ciborij, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
94.	Križevo pri Kostanjevici: 2 koretlja, 1 černo
štolo.
95.	Kostanjevica: 1 velum.
96.	Cattž pri Savi: 1 zelen mašni plašč.
97.	Cerklje: 1 piašček za ciborij, 1 belo štolo za pridige, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj.
98.	Bučka: 1 piašček za ciborij, 1 bel mašni plašč.
99.	Šmihel pri Novem mestu: 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 cingulum, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
100.	Stopiče: 2 beli oltarni blazinici, 1 burzo za obhajila, 1 belo štolo za pridige, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas.
101.	šmarjeta pri Klevevžu: 1 belo štolo za pridige.
102.	bela Cerkev: 1 rudeč mašni plašč, 3 korporale, 3 pale, G rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
103.	Soteska: 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
104.	P od grad: 1 belo štolo za pridige.
105.	Metlika: 1 vijoličen mašni plašč.
106.	Ctrnomtlj: 1 bel mašni plašč, 2 koretlja, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 cingulum.
10 7. Suhor: 1 rudeč mašni plašč.
108.	Stara Cerktv pri KoČevji: 3 korporale, 3 pale, G rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.	«
109.	Stari Log: 1 bel mašni plašč.
110.	Reka: 2 mašni srajci, G humeralov, 2 prepasa.
111.	Mozelj: 1 vijoličen mašni plašč.
112.	Osilnica: 1 bel pluvijal, 2 beli oltarni blazinici.
113.	Banja Loka: 1 štolo za obhajila, 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 4 korporale, 4 pale, 8 rutic za lavabo, 16 purifikatorjev.
114.	Polom: 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 1 koretelj, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
115.	Dobrepolje: 1 burzo in 2 štoli za obhajila.
116.	LašiČe: 1 velum.
117.	Loški Potok: 1 velum.
118.	Šent-Gregorij: 1 bel mašni plašč.
119.	Draga: 1 bel mašni plašč.
120.	Verhnika: 1 vijoličen pluvijal.
121.	Polhov gradeč: 1 piašček za ciborij.
122.	Horjul: 1 piašček za ciborij.
123.	Rovte nad Logatcem: 1 piašček za ciborij, 2 maŠni srajci, 6 humeralov, 2 prepasa, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 purifikatorjev.
124.	Sent-JoŠt nad Polhovim gradcem: 1 burzo za obhajila.
125.	Rakitina: 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
126.	Vojsko: 1 rudeč masni plašč.
127.	Ledine: 1 koretelj, 1 mašno srajco, 3 humerale, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
128.	Zavratec: 1 piašček za ciborij, 1 štolo za pridige.
129.	Cerni verh nad Idrijo: 1 velum, 1 štolo za obhajila.
130.	Cirknica: 2 černi obhajilni blazinici.
131.	Planina: 2 beli oltarni blazinici.
132.	Postojna: 1 velum.
133.	Hrenovice: 1 piašček za ciborij.
134.	Vreme: 1 bel mašni plašč, 1 piašček za ciborij.
135 Šent-Peter pri Slavini: 1 piašček za ciborij,
1	belo štolo za pridige.
136.	Ubeljsko: 1 piašček za ciborij, 1 rudeč mašni
plašč.
137.	Razderto: 1 piašček za ciborij.
138.	Košana: 1 rudeč mašni plašč, 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
139.	Knežak: 1 bel mašni plašč.
140.	Prem: 1 antependij.
141.	Zagorje: 1 bel pluvijal.
142.	Suhorija: 1 piašček za ciborij, 2 oltarna perta,
2	beli oltarni blazinici, 1 štolo za spovednico in 1 štolo za obhajila.
143.	Šent-Vid pri Vipavi: 1 štolo za spovednico.
144.	Šturija: 1 piašček za ciborij, 1 belo štolo za pridige.
145.	Podvelb: 2 vijolični oltarni blazinici, 1 vijolično štolo za pridige, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev, 1 potezaj za zvonček pri žagradu.
146.	Slap: 1 bel mašni plašč.
147.	Ustija: 1 antependij, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev.
148.	Lozice: 1 bel mašni plašč.
149.	Podkraj: 1 velum, 1 belo štolo za pridige.
150.	Gaza na Jutrovem: 1 bel pluvijal.
151.	Bosna: 4 mašne plašče, 6 masnih srajc, 18 humeralov, 6 prepaaov, 6 koretljev, 12 korporalov, 12 pal, 24 rutic za lavabo, 48 purifikatorjev.
152.	Misijon bosniŠkih oo. Trapistov v južni Afriki : 1 mašni plašč, 2 mašni srajci, 6 humeralov, 2 koretlja,
12 korporalov, 12 pal, 12 purifikatorjev, 28 rutic za lavabo.
Hvaljeno in češčeno bodi na veke presv. Rešnje Telo!
V Ljubljani, sv. aposteljna Jakoba dan 1880.
Vodstvo bratovščine.
Ali pojde r semeni*te?
II.
Duhovski stan in duhovne vsi otroci ljubijo, če so čedno izrejeni in imajo le nekoliko malo zapopadka o keršanstvu. Celó nepopačeni drugo verski otroci imajo neko posebno, djal bi, natorno spoštovanje do katoliškega duhovna. Ako se nameri, da sploh že otrok duhovna prezira ali celó zaničuje, je to žalostno znamnje, da je taki otrok že hudo spriden in starši naj berže ne bodo doživeli veselja nad njim.
Kar stan tiče, se otroci radi poprimejo stanu svojih staršev, ako je obnašanje staršev táko, da se otroku njih stan ne pristudi. Kmečki otrok se uči delati in kmetovati; rokodelski otroci se radi lotijo opravila svojih staršev; tako tudi vojaški in vradniški otroci. Uči se otrok od mladih nóg opravil svojih staršev že samo po sebi, brez truda, in lahko mu je, ko se po doverše-nih naj potrebniših šolskih naukih in po opravljenem pervem sv. Obhajilu poprime dela, ktero mu je že od mladosti precej znano. Zato je sploh prav in hvale vredno, ako sin ostane pri opravilu svojega očeta.
Vendar pri vsem tem velik del otrók pride v druge okolišine in voli si drugačen stan, kakor ga imajo starši. Prav veliko v tem spremené šolske zadeve in zmožnosti pri otroku. Kmetiški starši želč sina saj toliko naprej spraviti, da bi mu ne bilo treba „černega kruha" jesti, ubožni starši pa saj na toliko, da bi otroci kruha ne stradali, kakor ga starši sami. K temu se pridruži neko gnanje v natori človekovi, ki ga višej in naprej žene. Zlasti pa dobri otroci imajo nagnjenje do duhovskega 8tanú, kakor smo že omenili, in dobrih katoliških staršev je to naj veče veselje, ako morejo sina do tega pripraviti.
Cerkev ne dela razločka, temuč iz vsih stanov blagoserčne mladenče rada jemlje v duhovski stan. Naj revniši se velikrat povzdignejo v naj viši cerkvene službe. Cerkev je tudi o vsih časih skerbela za pomočke pridnim ubožnim sinovom, da so dospevali v duhovski stan. O pervih naukih se naprej skopljejo, kakor bodi; za nekoliko viši šole je veliko vstanov in naprav, da se jim napredovanje zlajša. Pa tudi posamezne premožniši katoliške družine po mestih prav veliko storé za študente. Sej nekaj posebnega je, da študenta vse rado ima, ako je moder in priden; je pa ne manj vsakemu zopern, ako se ga napuh ali druga huda napaka prime, da poslednjič morebiti „na kol stakne" in ni boljši od truhljene veje, ki od lepega debla v blato odleti.
Zato so tri reči posebno potrebne mladenču, kteri se ima dalje šolati, to je: dobra glava, vedna pridnost in pa čez vse naj bolj čedno, keršansko obnašanje. Pri kterem tega ni, naj prej ko je moč šole popusti in se loti tega, za kar kaže, da ima več poklica in zmožnosti. Zakaj povsod je škoda nezmérna, ako se na napačno zavije, pri študiranji pa naj veči. Kdo bo popisal nasledke, ako n. pr. spačen človek na viši stopinjo pride? Kolika nesreča je sam sebi, kolika kuga drugim!
Kjer tedaj ni podstavnega upanja, da ima otrok po duhu in po telesu zadostne zmožnosti za nadaljno študiranje, naj starši otroka k temu ne silijo. Zlasti
dandanes je veliko mladenčev, ki na pol poti zastanejo s svojim študiranjem, posebno velikrat zato, ker se malo važne tvarine v šoli tako ostro tirjajo, da dijak s srednjimi zmožnostmi komaj izhaja, včasi pa tudi dobro ob-darovanemu spodleti. S takim potlej ni nikamor; delati ne zná ali noče, ker meni, da se šteje k učenemu svetu; za beračenje je pa še starih in moterih vse preveč. Zato tukaj veljá, kakor je pisano: „Kdo izmed vas, ki stojp hoče zidati, ne bo poprej sédel in prevdaril potrebnih stroškov, če tudi ima, s čimur ga bo dodelal, da kadar vstavi dno in ne more dokončati, se mu ne zaénó posmehovati vsi, kteri vidijo, rekoč: ta človek je začčl zidati, pa ni mogel dokončati." (Luk. 14, 28-30.)
Nameri se pa večkrat, da mladeneč iz prav revnega stanú ima nepremagljivo gnanje za daljno študiranje ter za duhovski stan, in bi se močno nesrečnega čutil, ako bi mógel šolske nauke zapustiti. V tacih okolišinah je upati, da ga res Bog kliče v ta stan, in starši naj išejo pomoči, da se mu želja spolni. Kakor Bog a malimi sredki velike reči zveršuje, tako tudi prav pogosto iz ubožniših stanov sebi služabnike zbira in po-
višuje.	. .
Molitve je toraj treba pri vsih, višjih in nižjih, kadar se stan voli, da bi vsaki zadel pravo pot. Zakaj velikrat je taka, če ima Bog veči namene s kakim mla-denčem, ki ga je v duhovski stan poklical, veči zavire se mu nastavljajo in treba mu jih je premagati, da pride do svojega cilja. K temu le en sam izgled.
Mladenča Jožefa Kalasanca je hotla previdnost Božja imeti, da bode na dolgo in široko nevedne učil, nevérne spreobračal, slabe podpiral, zmotene na pravo pot zavračal, vérne poterjeval, žalostne tolažil, ubožne podpéral, zatiranim k pravici pomagal, grešnike k pokori klical, skesane z Bogom spravljal. Kdo vé, kaj bj bilo z njim, ako bi bil preslišal višji glas in poklic svqj zanemaril, ker se mu je toliko zaderžkov nastavljalo? Rojen na gradu Kalasancu, je po skerbi bogoljubnih staršev prejél prav dobro izrejo. Njegovo pošteno serce je studilo greh, in da se ga je pri hudih skušnjavah po neki prederzni ženski ložej obvaroval, je bežal v mesto Alkalo in se je z vso marljivostjo poprijel učenja. Starši so mu hotli oskerbeti neko vradnisko službo in ga oženiti, on pa je že imel sklenjeno, da se poda v duhovski stan. Oče si prizadeva mu ta sklep odbiti, pa zastonj. Da bi se še bolj vterdil, se je še z veči resnobo poprijel učenja in je z ostrostjo v življenji pokoril po-
čutke- . * .„. ,
Umerje pa mu stareji brat in oče še bolj tisi, da
naj stopi v zakon. Toda zdaj seže Bog vmés. Jožef hudo zboli in že blizo smerti reče očetu: „Ako mi dovolite duhoven biti, bom ozdravel, če ne, bom umeri." V britkosti oče dovoli in Jože se zdajci ozdravi. Postal je mašnik, in koliko dobrega je storil v svojem življenji — posebno za uboge, zapušene otročiče, to nam pripoveduje popis njegovega življenja.
Umeri je 25. avg. 1648, star 92 lét, kakor svetnik.
iz življenja MavriciJa Totnana.
I.
Mladostne leta.
Moj oče Jakob Toman (piše Toman sam) je stanoval s početka v majhnem mestu Leitkirhu v švab-skem okraji in je bil po stanu tkalec. Mestnjani v Leitkirhu so nekaj katoličanje, nekaj protestantje. vendar so poslednji v večjem številu memo pervih, in,tem se je tudi prišteval moj oče z vso svojo družino. Štela pa
je druiina mater Katarino Hitinovo, očeta Jakoba in dva sina, Jakoba in Janeza.
Starejši ain Jakob je zapustil očetov dom, gotovo po navdajanji av. Doba. Skrivaj ae je podai h katoliškemu župniku v Leitkirhu, goapodu Mavrici ju Veibl-nu, učenemu m gorečemu možu, ter mu razodene aklep, da hoče katoliško vero sprejeti.
Župnik je mladenčev namen pretehtal, in ko je našel aerce čiato in odkrito, ga je podučeval, sprejel v katoliško Cerkev ter ga poslal skrivaj v Inomoat (Inns-bruck) ae učit
Zarad zgube avojega sina je bil oče zelč žalosten. Zvedel je pa o dogodku nekaj, ter prosil župnika, naj mu o zgubljenem sinu kaj sporoči. Župnik mu obljubi proti temu, da on ravno to stori, kakor sin. Oče je te oesede ¿upnikove dobro razumel. Premislil je tedaj to reč prav tehtno s svojo ženo in z mlajšim sinom, in kmalo potem je naaleaovala ta majhna družina zgled starejšega aina. Vao družino je vodil ravno tisti župnik, ki jim je tudi svetoval, naj hišo in vse posestvo v Leitkirhu prodajo in naj se preselijo v Langenargen, poprej v montforškem, isdaj v avstrijskem okraji, da se zamorejo popolniši v katoliški veri podučiti. To ae je tudi v resnici zgodilo, in 19. aprila 1. 1722 80 pri oo. kapu-cinih očitno izrekli katoliško vero. Ravno tisti dan sem bil jaz rojen in dobil sem pri av. keratu ime Mavricij, po naavetu mojega botra, župnika v Leitkirhu.
Ne dolgo potem so se moji starši preaelili v Feld-kirh. Ko sem bL pet let star, so mi umerli moja ljuba mati, ki so od sedemnajst otrok dva že imenovanavsina zapustili. Starejši mojih bratov je umeri kapucin v Švici zelč zgodaj; mlajši pa, po stanu sviloprejec, šel je na Italijansko in o njem nisem nikdar nič mogel zvediti.
Oče so se v drugo oženili, Bog pa je ta zakon v to obernil, da ms je mojemu poklicu bližej pripeljal. Komaj namreč, da je moja mačeha imela svoje pervo dete Franceka Ksaverja, že me je s pisanim očesom gledala in kakor je mogla, me je preganjala. Treba je bilo tedaj očetu skerbeti za to, da me od hiše spravi. Ker je pa starejši sin tisti čas pri kapucinih bil žealo-vesno obljubo naredil, so oče hoteli, naj tudi jaz storim
So bratovem zgledu. Peljali so me iz enega kraja v ruzega in naposled v Inomost z namenom, naj se učim. Pri kapucinih sem dobival po očetovi priprošnji vsakdanjo jed, od nekterih druzih dobrotnikov majhne zneske za druge potrebe, in pri neki stari devici sem z drugimi dečki vred imel stanovanje. Tu sem se učil brati, pisati in perve naj potrebniši reči latinskega jezika. Za dve leti začel sem latinske šole obiskovati, ktere sem v sedmih letih s srednjim vspehom dokončal. Živel sem pa vedno v isti revščini in potrebi, kajti od očeta, ki so se sami s težkim trudom preživili, nisem mogel nič pomoči pričakovati in le upanje na boljši prihodnost in milejši osodo me je podpiralo v mojem sklepu, ki je bil izučiti se.
Latinske šole dokončavši podal sem se v Bočen, in učil se pri oo dominikanih modroslovja. V tem mestu sem že nekoliko bolje živel, ker sem otroke podučeval in si s tem dena-jev prislužil. Ko sem pa modroslovske šole izdelal, bil sem v naj večji zadregi. Oče in kerstni oče (boter), na čigar podporo sem se naj več zanašal, sta mi oba umerla; nisem imel tedaj nobenega Človeka, da bi se bil zamogel na njegovo pomoč zanašati. Pri vsim tem pa bil sem že 21 let star, in zadnji čas je bil, da se za gotov stan odločim.
Prigovarjanju nekega dobrega prijatelja sem se vdal in odločil, da postanem doktor zdravilstva, ter se s tem namenom zopet v Inomost podam. Tri leta sem so šolal v zdravilstvu in poslušal zelč učene profesorje.
Vzderževal sem se zopet s podučovanjem otrčk in pod. poro dobrih prijateljev.
Bil je pa čaa pred durmi, da bi poatal doktor zdravilstva. To pa je bilo nemogoče, ker ni imel mladeneč za to potrebnega denarja. Edina pot bi bila, ako bi bil po čudnem zgledu maraikterih druzih obljubil kakim ataršem, da bode v zakon vzel njihovo hčer proti temu, da mu potrebni denar za dohtaratvo posodijo. Kaj tacega pa postaven in pošten mlad človek ne 8tori. Bil je tudi t& aicer zelč reven, ali vendar zopet toliko mošk in postaven, da se ni v to ne v Inomostu, ne v Bocnu, ne v Rimu odločil, akoravno so mu bile nektere prilike na ponudbo. Sej zraven tega, da so take zveze sploh nevarne in napačne, tega pameten človek tudi zato no stori, da ne bi imel celi čas svojega življenja očitanja, da je po ženaki gospod postal.
Dalje pravi:
Podal sem ae toraj v Bočen in neko noč, ko niaem mogel zaapati, storil sem aklep potovati na Italijansko, posebno v Rim, tam v naj alavnejših bolnišnicah ae vaditi in potem zopet na Nemškem kruha iakati.
Napravil sem ae kot romar, da aem zamogel toliko varnejše potovati in zapustil aem 27. grudna 1747 priljubljeni mi Bočen ter doapel v drušnji nekega dominikanskega brata 20. pros. 1748 peš v Rim. Tu sem dobil stanovanje pri nekem papeževem vojaku, Švicarju po rodu, pri kterem sem naletel svojega naj boljšega prijatelja in sošotca, gospoda doktorja Jožefa Tomazzeti-a. Začel sem pridno obiskovati bolnišnice, posebno ono pri sv. Duhu v Saši ji. Pervak zdravnikov v tej bolnišnici bil je slavni doktor Kamilo pl. Kamilis, in njegov pomagavec doktor Janez pl. Teis, Tirolec po rodu, kterega sem si posebnega prijatelja pridobil, pa sem mu tudi za veliko reči prav hvaležen.
Meseca maja, ko sem še le kake štiri mesece v Rimu bival, bil je med Loreto in Rimom ogerski častnik od nemškega velikaša na očitni ulici napaden in umorjen. Morivca so potem zasačili in ga v romarski obleki v Rim pritirali. Poveljnik je to vedel, poročali pa so mu tudi, da hudodelec stanuje v predmestji pri nekem papeževem vojaku, in tako so vse okoliščine kazale na mene.
Petnajstega maja na večer pridejo neprevidoma štirje ali pet beričev v hišo, ter vsacega, in naposled tudi mene prašajo za ime, domovino, opravilo itd. Da sem se opravičil, pokazal sem svoj rojen list, druga spričala in popotni list Pa to ni zadostovalo. Moral sem jim svojo skrinjo odpreti, in ko mojo romarsko obleko zagledajo, vpraša me vodnik beričev, če je moja? Ko priterdim, pošlje enega k poveljniku prašat, ali naj me primejo? Ta poslanec v resnici naglo nazaj pride s strašno novico, in ko me še enkrat poprašajo, ali je obleka res moja, me zvežejo, ter zelo varno v velikansk, lep rimsk zapor peljejo. Po ulicah, po kterih so me peljali, bili so povsod beriči nastavljeni, da gotovejše nisem ubežal. Naglo so me splošno nekaj izpraševali, celo truplo pregledali in potem so me vlekli v ječo, v kteri je ležalo že pet hudodelnikov. Odvzeli so mi vse, razun molka in nekaj bajokov, ktere sem v žepu hranil.
Ležal sem tedaj na slamnici in iz suknje sem si vravnal blazino, drušina pa so bili peteri vlačugarji ali budodelniki. Pravil sem tovaršem, da sem po nedolžno zapert; odgovorili pa so mi, da je nemogoče, da nedolžni v to ječo pride. Pri vsem tem pa sem si bil svest, da sem v resnici nedolžen, in spal sem tri ure prav mirno. Drugo jutro sem nekterim svojih tovaršev, ki so bili bolehni, zdravniške svete dajal, in kmalo potem jetničar pride ter mi veli, naj se oblečem in z njim grem. Rekel sem še svojim tovaršem pervi in poslednji „z Bogom", in šel sem, kamor me je jetničar peljaL
.Dobil sem nenadoma poprešnji dan mi odvzete reči nazaj, in kmalo potem sem stal v zaslišavni dvorani, kjer je bil oglednik ječ v vradni obleki. Vprašal me je, deržč ključ moje skrinje v roki, če ga poznam? Odgovorim: da, kajti on je bil, ki me je dan poprej dal zvezati in me je do ječe spremil.
„Odpustite nepriliko in sramoto", reče, „ktero smo vam napravili Vaša nedolžnost je očitna, zamorete zanaprej svobodno v Rimu živeti in nihče vam ne smč tudi za las krivice delati." Tako sem prišel zopet iz ječe na prosto.
Perva moja pot bila je v cerkev, da se Bogu zahvalim za rešenje. Veselje mojih prijatlov o vernitvi bilo je neizrekljivo in serčno. In ravno ti so bili vzrok mojega tako naglega oproščenja, kajti enoglasno so pričali, da sem za časa svojega bivanja v Rimu vsako noč doma bil. To je zadostovalo za spričanje moje nedolžnosti; resnica pa je tudi bila, da nemški velikaš je s početka v Rimu bival, potem se v Loreto podal, od ondod pa zopet v Rim kot romar opravljen se povernil.
Morebiti je bil ta dogodek poskušnja moje stano-vitosti, če bom zamogel v strašni, umazani podzemeljski ječi prebiti toliko lčt, kolikor sem četert ur tukaj bival?
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Cesarjev prestavni dan. Tri cesarske gesla.
L
Justitia regnorum fundamentum.
Frančišk I.
Da močna bode vsa deržava, Da zadovoljen ljud bo moj: Pravica bodi ji podstava, Ki zvezi vsaki je pogoj.
n.
Reda tueri. Ferdinand Dobrotljivi.
Pravica vsim, svetilo,prava Naj vselej brani se serčno, Da srečna bode res deržava, Podložni služijo zvesto.
IU.
Viribus unitis.
Frančišk Jožef L
In k temu sloga serčna bodi! Zedinite mi vse moči! Storite mir mi med narodi:
Podložni vsi so dragi Mi!
# *
*
Povijaš Ti, Monarh preblagi! Te gesla tri v naj lepši ven'c; Zato za god Tvoj trikrat dragi Častita dans Ti vsak Sloven'c!
Prelep in častitljiv je bil včerajšni dan, 18. avgusta, rojstni god in 501etnica presvitlega cesarja. Ljubljana je bila oblečena praznično. Visoko s poslopij so plale silne zastave ob glavnih potih. Množice so veselo na-polnovale prostore o predvečerni splošni razsvitljavi, glasovi petja pred verlim cesarskim namestnikom Vink-
lerjem in živio-klici po mestu so naznanovali častitljivi god, pokanje z grada v jutro je budilo mesto. Sv. maša ob 8 v Zvezdi je zbrala vojaštvo in ob 10 škofova pon-tifikalna maša v stolni cerkvi drugo vradništvo in občin-stvo. Popoldne je bil pri c. kr. deželnem predsednika navadni obed, vojaških častnikov v gostilni „Evropi", pa tudi ubogi so se veselili, ker dobili so pošteno kosilo zastonj v ljudski kuhinji.
Bog daj Njih Veličanstvu k preteklim petdeseterim še mnogo mnogo lčt, in naj poslednje s srečo in bla-m v vsi obilnosti nadomestujejo, kar so prešnje brid-poskušerj vzrokovale blagemu Njihovemu sercu!
Iz Ljubljane. (Zadeve sv. Detinstva.) Ravno so prišle na svitlo nove bukvice: Djanje svetega Detinstva, v poduk malim in odrašenim, z dovoljenjem v. č. škofi jstva. Prav lična knjižica v 16erki na 56 strančh, z ličnim zavitkom, obsega prav mične nauke o družbi sv. Detinstva, nje vravnavo, novejše misijonske naznanila in poslednjič,več pesem za male z napevi. Poduk ima naslove: I. Čemu je bratovšina sv. Detinstva, in sicer:
1.	Kako se je godilo otročičem v starodavnih časih?
2.	Kdo je otročičem zgubljeno veljavo zopet dal? 3. Ali so povsod spreieli ta Jezusov prelepi nauk? 4. Kaj je tedaj storiti? 5. Kako skerbi Božja previdnost, da pri-sije luč resnice med pogane? 6. Otroci, vi morate pomagati. 7. Kaj pa starši? — II. Ima le delo sv. Detinstva kaj vspeha? — III. Vravnava tega djanja in njegove dobrote. — IV. Zavetniki. — V. Kratke misijonske naznanila. — VI. Ugovori odbiti. — VII. Nekaj prav koristnih naukov za domače (evropejske) otročiče, pod napisi: Otroci, bodite usmiljenega serca, — usmiljeni do ljudi (posebno potrebni nauki zoper divjačnost, terdoserčnost, pretepe itd.); — usmiljeni do očeta in matere; — do starih ljudi in do vsacega človeka. Otroci, bodite usmiljeni tudi sami do sebe. Usmiljeni tudi do živali. Pa še nekaj.
Nekteri splošni nauki za ljube otročiče v prid njihove lepe olike. — Izgled, kako živč in umerjo dobri otroci. — Ljubezen Pija IX do malih.
Djanje sv. Detinstva poterjeno za ljubljansko škofijo in vodstvo postavljeno.
Pesmi so prav priserčne, v skladbo djane od č. P. Angelika Hribarja, kteremu o tej priliki naznanjamo prav posebno zahvalo, še toliko bolj, ker noče nobene odmene za tako lepo delo v prid naših malih. Pesmi so izvoljene nalaš za male, prav kratke in mične, po večem iz nekdanjih bukvic „Stezica" (ali bukvice sv. Alojzija). So pa naslednje: Sveta maša (Jezus male k sebi kliče); Sveti Trojici; Pred sv. Rešnjim Telesom; Zvezdi Danici; Ave Marija; Lepi nebes; Molitvica k angelčku varhu (Sem srečen otročiček).
Iz tega se slehern lahko prepriča, da ta knjižica je kakor nalaš vravnana za slovenske otroke sploh, da se vadijo miloserčnosti, ktere rado primanjkuje, in da je tudi vsakemu odrašenemu koristno njeno branje.
Knjižica je naprodaj v „katoliški bukvami" in pri g. M. Gerberji po 10 sld.
Vsi, ki so deležniki sv. Detinstva, pa jo dobe zastonj, ako ponjo pridejo k gospodu, pri kterem so zapisani. Gg. po deželi naj pošljejo po nje ter povedč, koliko jih potrebujejo. Če pa želč, se jim tudi po pošti pošljejo. O tej priliki, ko kdo knjižico vzame, tudi lahko odd& tiste scidke za sv. Detinstvo, ako jih še ni oddal.
S Krasa. —a—. (Naprave v Sežani. Pomanjkanj* duhovnov. Razuzdani plesi Birma.) Petnajsto nedeljo po Binkoštih, t. j., 29. avgusta 11., bode preč. g. pater Evstahij Ozimek, gvardijan iz frančiškanskega samostana v Gorici, blagoslovil križev pot v tarni cerkvi Sežanski. Goreča želja tamošnjega preč. g. župnika se
bode toraj ta dan izpolnila in bo gotovo odškodovan na britke, z grenkim pelinom namešane ure pri popravljanji in razširje vanji farne cerkve. Došel je iz malarske umetnijske zaloge g. Heindel-na na Dunaji ta križev pot, kterega je s pomočjo milih darov faranov in druzih dobrotnikov preskerbel domači preč. g. župnik Jožef Koman. — Stane blizo 400 gl. Podobe brez okvirov so 93 cm. visoke in 72 cm. Široke. Visočina vsake podobe c okvirom, s križem in s podpisom vred je 178 cm. Krasna malarija je posneta po izverstnih narisih slove-čega katoliškega umetnika Firiha. Bog daj, da bi se ljudstvo te naprave v svoj dušni blagor prav živo in goreče poprijelo, ga rado molilo in tudi veselje delalo svojemu za dobro zelč vnetemu preč. g. župniku, kteri je zdaj brez duhovnega pomočnika in če tudi že blizo 601čtin in je bil že večkrat nevarno bolan, vendar po želji mil. g. škofi; ob nedeljah in zapovedanih praznikih po dvakrat mašuje in pridiga. Naj bi mladina na Krasu spoznala take darežljivosti svojih duhovnih pastirjev pa dobrotnost matere sv. Cerkve, ne iskala veselic po bližnjih farah, temuč se zvesto deržala svoje domače službe Božje.
Ko bi politične oblasti na Krasu le hotele take veselice — razuzdane plese — omejiti ali popolnoma prepovedati, bi gotovo veliko dobrega včinile. Zakaj denar in zdravje, tako dušno kakor telesno, se pri tem zapravlja. Sinovi in hčere stariše sleparijo, kradejo žito in drugo za življenje potrebno, pod ceno prodajajo in ta denar v enem popoldnevu poženejo in ponočni mir s pijančevanjem in kričanjem kalijo. Ali ža!i, da se najde takih staršev, ki svojim otrokom potuho dajejo, izgovarjaje se: „Naši starši in mi smo plesali, tudi naši otroci morajo plesati in tudi naših otrok otroci bodo plesali!" Ali pa ne pomislite, starši, da so dandanašnji plesi popolnoma pohujšljivi postali! Kaj naj počno skerbni dušni pastirji? Besede so bob ob steno in oblasti, ki bi zamogle, jih premalo podperajo. Plesi so navadno na patrocinij (cerkvencga patrona god) ali pa v obletnico cerkvenega posvečenja; tedaj časte cerkvene pa-trone s plesanjem, kakor malikovavci svoje malike! Kako bodo patroni potlej za nas prosili? Kam gremo, kam pridemo? Letine so vedno slabeje, zemljiša se zadolžujejo, ali celo prodajajo, beračev vedno več: in vendar hočejo kristjani služiti svojemu pregrešnemu poželenju! Bog se nas usmili in daj spregledati višjim in staršem, kakor dandanašnji mladini!
Ta mesec so napravili v Sežanski cerkvi po ladiji nova kamnita tla. potem zelč lepe velike vrata, izdelane menda v Ljubljani, in zraven lepšajo sprednje lice cerkveno. Deževno vreme delo zaderžuje. 30. avgusta pa bode tamkaj cerkveno obiskovanje in deljenje sv. birme po preteklih 4 letih. Enako 31. avg. v bližnji fari Po-virski. — Bog daj lepe dneve!
U Štajarskega. [Zlata maša.) Od starodavnega Celja ob veliki cesti proti severni strani nekoliko kilometrov je prijazni terg Vojnik. Le ta je 10. avgusta bil priča redke slovesnosti. V. č. gosp. Matej Lah, duhovni svetovalec in dosluženi župnik Vojniški, je namreč na praznik sv. Lavrencija slavil drugotino (bi rekel po češkem načinu) ali petdesetletnico svojega duhovništva. Pokanje možnarjev napovedovalo je žarijo imenitnih trenutkov, a slavoloki in velike zastave — avstrijska, slovenska, štajarska, slavnostna — so inostrancem naznanjale jubilantovo domovje, okoli kterega se je zbirala množina sveta od raznih strani; samo duhovnikov bilo je 42.
Ob ®l410 je svečar (bi rekli s Hervati) ali slavije-nec v mesno opravo oblečen zapustil svoj dom. Ljudstvo spremljalo ga je v dolgi procesiji do hrama Gospodovega. Nebo, ki je sicer poprej in pozneje vsaki
dan zemljo napajalo, je danes prizaneslo; zdelo s» je, kakor bi se enako veselilo z nami, češ: „No vidite; danes ne smem častnemu starčeku in Čislanemu gospoda kaziti izredne in željno pričakovane radosti!"
Prispevši skozi slavolok v zalo okinčano cerkvo, je po dotični molitvi jubilantovi zadonel močen glas is krepkih pers. Preč. g. Fr. Ogradi, konzistorijalni svetovalec in duhovni oče v bogoslovišči mariborskem, rikaže se na leči. Obzirom na Jezusove (Jan. 16, 33) esede : „Na svetu bodete bridkosti imeli; toda ne bojte se, — jaz sem svet premagal", nam je odlični govornik ob kratkem razložil nektere čertice iz življenja svetnika, čigar spomin smo obhajali, omenivši, da je sv. Lavrencij bil služabnik Kristusov in njegove Cerkve, — služabnik Božji. To je bilo vzrok njegove grozovite smerti, ki pa mu je na razbeljenem ražnju podarila nevenljivi venec presrečne blaženosti.
Vsak duhovnik je službenik Božji. Zveličar je v osebi apostolov vsem svojim namestnikom napovedal bridkosti in terpljenje. To svečeniku prizadeva njegova trojna služba, ki jo opravlja kot službenik Božji. Svečenik kot učitelj, duhovnik in pastir ima zlasti dan danes zelč težavno stanje.
Vsled učne oblasti ali učeništva ima svečenik sveto dolžnost, Jezusov nauk ohraniti čist in neskažen, ozna-novati in razlagati ga ljudem, gledati zapeljivcem na perste tako, kakor je to storil Kristus sam, dokler je kot učenik hodil po svetu. A komu li ni znano, da ravno tisti ljudje, ki pridige nikdar ne slišijo, naj bolj zabavljajo čez Cerkev in njene nauke! Ti lažipreroki marsikterega slabiča vjamejo v svoje mreže, da se od Boga oberne, da ne veruje nauku Kristusovemu, ki ga svečenik razlaga. Ni čudno, ker je današnji svet tako spri-den. „Kako bodo častili Boga, v kterega ne verujejo; kako bodo verovali, ako ne poslušajo, a kako bodo čuli — brez pridigarja?" (Rom. 10, lo.)
Duhovnik kot taki mora opravljati naj svetejšo daritvo in deliti ss. zakramente, t. j., ljudi posvečevati tako, kakor je Zveličar sam delal. Kako pa mora duhovnika serce boleti, ker vidi toliko mlačnih kristjanov, ki že ne vejo več, kedaj da so zadnjič bili pri naj sve-tejši daritvi, ki so skoro pozabili, aa duhovnik svete zakramente deli. Pač re3! Dopisniku je človek, rodovine grofovske, v svoji robati nevednosti o cerkvenih zadevah pravil, da v njegovi domovini mežnar (!) duhovniku pomaga zakramente nositi k bolniku. Ne davno smo brali, da nekdo (se ve, da ne duhovnik) molitve „Oče naš" ni več vedel; pri pogrebu samomorivca je sicer začel moliti, toda čez par besed je — opešal.
Da je tudi pastirska služba dan današnji posebno težavna, znano bode vsakemu, kdor se le količkaj ozre v razmere sedanjega sveta. Koliko se duhovni pastirji trudijo in si prizadevajo za blagor izročenih jim ovčic. Mar ne zahteva pravica, da bi včrniki duhovnike kot svoje dobrotnike spoštovali in ljubili? Žalostiti mora duhovnega, kadar vidi, da njegovi dobri sveti kaj ne zdajo, kadar gleda, da nepokorneži njegovim naukom nasprotno ravnajo, to pa ne iz slabosti ali lahkomišlje-nosti, ampak navlaš in iz hudobnega serca. Takim ljudem — med kakoršne verlih Vojničanov, kakor skušnja uči, ne smemo prištevati — takim ljudem veljajo besede Kristusove: „Kdor vas zaničuje, zaničuje mene; kdor pa zaničuje mene, zaničuje Njega, ki je mene po-slal." (Luk. 10, 16.)	F
Vendar svečeniku ni treba obupati. Vzlic bridkostim, ki ga obdajajo, je lahko veselega duha, ker vč, za kaj in za koga terpi. Prepričan je, „da se časno terpljenje ne da primerjati bodoči časti, ki bo nam raz-odeta." (Rom. 8, 18.) Duhovnik išče podpore in tolažbe v Bogu, katerega pred svetom vidno namestuje. Tako
n. pr. je jubilanta huda in dolgotrajna bolezen imela na posteljo priklenjenega; ko je malo okreval, je komaj čakal, da je zopet od znotraj zagledal hišo Božjo, kjer je neštevilnokrat opravljal službo kot učenik, duhoven in pastir. Od cerkve prebival je ne ravno daleč, a morali so ga zaradi slabosti voziti do tje. No, ko je bil pred oltarjem, pisal je sam, čutil se je mladeniča.
Vojnik ima med seboj tri župnike; jeden je farni predstojnik v službi, druga dva sta doslužena. Vse tri ljubi Bog obiskuje z boleznijo, a med njimi je slavljenec še naj krepke j ši. Kaj neki je povod njihovim nadlogam? Trojna služba, — vsled nje so si nakopali bolezen, bridkosti....
Nektere djanske, naši dobi zelč primčrne, spretno vpletene opombe so bile prav na svojem mestu. Omenimo naj izrek, da težavna služba in dotična odgovornost duhovnikova, t. j. strah ravno pred bridkostmi, to
i*e po njegovi misli poglaviten vzrok pomanjkanju du-lovnikov. Število mladeničev, ki bi se temu stanu posvetili, kerči se od leta do leta; premalo jih dobi toliko poguma, da si izvolijo stan, kateremu nevredni posvetnjaki z bodljikavim ternjem postiljajo.
Svečano sv. mašo je slavljenec popeval in bral iz knjige, ki so mu jo za to priložnost poklonili duhovniki (domače) dekanije Novocerkevske. Po jakem glasu soditi, se celebrantu ne poznd, da ima seboj že 75 dolgih lčt.
Zanimalo je poslušalce doslje se v Vojniku nesli-sano petje, pravilno cerkveno. Veliko hvalo je vsled tega dosegel domači kaplan, č. g. drd. A. Kukovič, ki je pevskega merliča v naši škofiji začel buditi ter poskusil rezati terdo ledino.
Po sv. opravilu smo zlatomašnika spremljali v žup-niški stan, ker je kanonik in dekan, preč. gosp. Fr. Juvančič, dal prebrati adreso, ki je napisana na pervem listu omenjenega misala v(mašne knjige\ Za tem je župnik iz Pišec, č. g. S. Cernoša, po jedernatem nagovoru jubilantu izročil album, t. j. zbirko fotografij vseh duhovnij, kjer je slavljenec služil, pak slike njegovih duhovnih pomočnikov. Kadar je zahvalo naznanjal gospodu, mogel si z lica povzeti občutke ginjenega serca. — V rečeni knjigi so se na posebnem listu podpisovali navzoči gg. duhovni.
Pri obedu bilo je do 70 oseb. Tukaj je preč. g. Juvančič (jubilar od 1875) v latinski besedi nazdravil Očetu kerščanskega sveta, Leonu XIII; kanonik in dekan iz Laškega preč. g. A. Žužu (v labodski škofiji naj starejši duhovnik, jubilar od 1872) Nj. veličastvu Frančišku Jožefu I; preč. g. Juvančič Nj. milg. knezo-Škofu Jakob-Maksimilijanu, potem slavljencu. Da se je med zdravicami razlegalo izverstno petje, ni treba omenjati. Jubilant je pozneje napil zbranim gostom in domačemu župniku č. g. Ferenčaku, ki pa vsled bolezni, žali, da se ni mogel pri svečanosti vdeleževati. Verstile so se druge napitnice: trem jubilarjem, duhovnikom Novocerkevske dekanije, drugemu svečenstvu, vojniškim vernikom, odzdravljajoč teržan napil je slogi med duhovniki in ljudstvom, dalje pozdrav nekdanjim kaplanom jubilantovim, pevovodju itd.
Zastopana je bila tako rekoč vsa škofija. Od vseh strani so prišli poslanci. Dale nam so jih dekanije: Bistrica, Brasloviče, Brežice, Celje, Koirjice, Laško, Maribor, sv. Martin pri Slov. gradci, Novocerkva, Ptuj, Šmarija. Iz mnogih krajev je pošta prinašala Čestitke; med drugim se je prebralo nežno sostavljeno berzojavno poročilo z Dunaja.
Čestilci začeli bo se proti večeru razhajati. Gotovo nikdo ni družbe zapustil brez priserčne želje: Dobri
Bog ohrani zaslužnega — v naši škofiji letos j edinega — jubilarja še mnoga leta ter naklonil blagoslov, ki mu ga želi vsaka blaga duša!	M. K.
Razgled po svetu.
Svetniki nove dobe. Trienški list „Voce cattolica'* je nedavno naznanil zapisnik svetnikov in zveličanih zadnjih 300 let. Število onih, kteri so od leta 1500 dalje umerli in so bili za svetnike razglašeni, je 96; za blažene spoznanih v tem času je bilo 320. Izmed teh 416 jih je 297 mučenikov, 119 se jih je posvetilo z velikodušnimi čednostmi (spoznovavci). Večina svetnikov in blaženih, namreč 321, jih je moškega, samo 58 jih je ženskega spola, 321 je redovnikov, drugi so bili ali svetni duhovni, ali pa neduhovni. Družina frančiškanov šteje v tej dobi 321 svetnikov, jezuitov je 90, domhii-kancev 59, avguštincev 19, karmelitov 5, Teatinov 5, Trinitanerji 3, 2 premonstratenza, 2 usmiljena brata ia reda sv. Janeza od Boga, 2 oratorijanca, 1 bazi li jan, 2 salezijanca, 1 benediktin, 1 servit, 1 soman, 1 klerik Matere Božje, 1 minorit, 1 kamilijan, 1 pijarist, 1 bar-nabit, 1 lazarist, 1 pasijonist, 1 redemtorist. Evropej-skih je 222. 28 svetnikov in 48 blaženih^ je bilo Italijanov; 17 svetih in 49 blaženih je bilo Spanjolcev; 1 svetnik in 36 blaženih je Portugizov; 6 svetnikov in 8 blaženih Francozov; 12 svetnikov z enim blaženim je bilo Holandezov; 4 svetniki in 1 blaženi so bili Belgi-jani, 2 svetnika in 2 blažena sta bila Nemca; 1 svetnik in 1 blažen sta bila Polca; 1 svetnik je bil Danec, 1 svetnik Rus (zadnji prav za prav Rusin, namreč č. g. nadškof Josafat Kunčevič, kteri je bil mučenik). 187 blaženih in 19 svetnikov je bilo v Aziji. Od teh je bilo 162 blaženih in 1 svetnik je Japoncev, 4 blaženi na Koraji, 1 svetnik iz vzhodnje Indije. V Ameriki jih je bilo 7, namreč 1 svetnik in 3 blaženi so bili Mehikani, 1 svetnik in 2 blažena sta bila Peruvanca.
Cvet in mati zveste molitve*
Zahvale.
Št. 1. Bil sem za smert bolan, in ni bilo več upanja, da bi še kdaj ozdravel. Tisti dan, ko sem bil previden s ss. zakramenti za umirajoče, je neka oseba začela opravljati devetdnevnico v čast Naše preljube Gospč presv. Serca, da bi se ozdravil, z obljubo po ,,Danici" to razglasiti, ako bo uslišana; in res, še tisti dan se mi je zboljšalo in zdaj že delati zamorem, za kar izrekam naj priserčnejši zahvalo Naši ljubi Gospej presv. Serca.
Selo pri Kamniku, 13. vel. serp. 1880.
Martin Resnih.
Št. 2 Serčna zahvala N. Ij. G. presv. Serca za uslišanje v dveh zadevah, eno spreobernjenje in telesno zboljšanje v zdrav ji.	J. K.
Št 2. Ona bolna, ki se je po „Zgodnji Danici" št. 25 18. rožn. 1880 udom bratovšine N. Ij. G. presv. Serca priporočila, naj bi ji sprosili poterpežljivost in saj toliko polajsanjA, da bi mogla naj potrebniši reči sama opravljati, priserčno zahvalo naznanja, ker ji je bilo hitro po pri prošnji pomagano.	P.
Št. 4. Hvala serčna bodi Jezusovemu božjemu Sercu, Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu za uslišano prošnjo, zavolj nerodnega moža, ki je poprej pijančeval.	K.
Prošnje.
V molitev goreče priporočeni: Mladeneč, da bi dobil službo. — Žalostna mati napačnega sina sa spreobernjenje. Ako se doseže, se zahvala očitno naznani. — Obhajanje 251etnice nekega duh. pastirja na Božjo čast in v zveličanje duš. — Duhoven z verniki, zlasti nekteri terdovratni. — Nektere zmešane osebe. — Žena serčno priporočuje terdovratnega moža za poboljšanje. — Oče in mati s peterimi otroci v dušnih in telesnih potrebah. Ce bomo uslišani, obljubimo ▼ zahvalo po „Danici" s celim imenom razglasiti.
Bratovsko sadeve.
Nameni in priporoČevanja pri »v. maši in sploh v molitvi za mesec mali serpan 1880.
I.	Glavni namen: Izročenje vesoljnega sveta ▼ naj svetejše Jezusovo in Marijino Serce za splošno spreobernjenje.
II.	Posebni nameni:
23.	avgusta. Sv. Filip Benecij, servit, se je odrekel ponudeni papeški časti, oznanoval sv. vero po Francoskem, Nemškem, f 1. 12fc5. Priporoč.: Preloka sv.Tro jice (1129 d.). Zmaga resnice in pravice. Cerkev na Francoskem.
24.	Sv. Jernej ap., je oznanoval sv. vero po Indiji in Armeniji, mučen 1. 71. Priporoč.: Radovica B. M. D. (1071 d.). Poterpežljivost in krotkost, čistost in modrost Cerkev v Indiji in Armeniji.
25.	Sv. Ljudovik IX, kralj francoski, v 3. redu sv. Frančiška. Priporoč.: Planina sv. Elija preroka (613 d.). Mir in keršanska ljubezen v neki družini itd. Cerkev med Mohamedani.
26.	Sv. Simplicij, s dvema sinoma vred dal življenje sa sv. vero pod cesarjem Antininom. Priporoč.: Dekanijska duhovnija Kočevska ss. Fabijana in Seba-stijana (5044 d.). Darovi sv. Duha delavcem v vinogradu Gospodovem, duhovskim in deželskim oblastnikom itd. Ponižanje sovražnikov pravice in sv. Cerkve.
27.	Sv. Marcelin, župan v Pontu, z ženo in tremi sinovi umeri za sv. vero. Priporoč.: Koprivnik sv. Ja-kopa apost (2550 d.). Spoznanje Božje volje in nje zvesto spolnjenje. Zupani na Slovenskem za zvesto spol-novanje keršanski h dolžnost oziroma na srenje.
28.	Sv. Avguštin, velik spokornik in cerkveni učenik, f 1. 430 v Paviji. Priporoč.: Stara cerkev B. M. D. (2264 d.). Mir med brati. Cerkev v Afriki.
29.	Petnajsta nedelja po Bink., angelska. Evang.: Mladeneč v Najmu (Luk. 7). Obglavljenje sv. Janeza K. vsled razuzdanega plesa in na hujskanje prešestne žene. Priporoč.: Stari Log sv. Marjete dev. muč. (2555 d.). Po duhovno mertvi mladenči in hčere na Slovenskem za oživljenje po sv. pokori. Varstvo nedolžnih pred zapeljevanjem.
Male duhovne vaje.
Človek ni nikoli bogatejši, kakor če je Jezusu Kristusu podoben. (Sv. Vinc. r.) — Hočem se toraj za to bogastvo prizadevati.
Listek za raznoterosti.
Vincencijeva družbi je v spomin slavne 501etnice presvitlega cesarja Frančiška Jožeia kupila
hiio, ktero bo spremenila v deško sirotišče ali ubožnico za ubožne dečke. Ta hiša je na Poljanah, druga od oo. Lasaristov naprej, št 36 ali nekdanja Bernikova, prav pripravna sa napravo, ima samo na občelju 15 oken, znotraj mostovž itd. Bog daj družbi pomoč, da bi mogla lepo misel zveršiti, zakaj take naprave je tako potreba, kakor oči v glavi.
Ce bodo letos dokom ?aje? Na to „vprašanje gg. duhovnov po deželi" odgovorimo, da dozdaj ni nič slišati, da bi bile.
Po Jerneja Kopitarji, našem slavnem rojaku, bodo prihodnjo nedeljo, 22. t m., v Repnjah blizo Ljubljane narodnjaki obhajali stoletno slovesnost, odkar je bil Kopitar ondi rojen, namreč 21. avg. 1780. Umeri je ko dvorni bibliotekar na Dunaju 11. maj. 1844. Kakor slišimo, bode ondi v podružnici ob 11 slovesna služba Božja (kakoršna naj bi se — zlasti še pri slovesnostih ob nedeljah — pri enacih prilikah nikoli ne opušala, da bi ne bil kdo v nevarnosti Bogu odtegniti, Kar je Božjega, ko daje slavnemu rojaku, kar je njegovega.— Kopitar je bil posebno sloveč gramatikar, izurjen pisatelj v staroslovenščini in buditelj Slovenov za domače študije, prijatelj ranjc. učenega Metelko-ta. Umerlim sicer ne moremo druzega dobrega storiti, razun da zanje molimo; spominki so prav za prav le samo živim v spodbudo, ne za mertve, kterim vse naše zgoli svetno proslavljanje ne pomaga nič. Toraj recimo po cerkveno: Bog daj ranjcemu Jerneju Kopitarju večni mir! Več prihodnjič.
Ljubljanska požarna straža je veliki Šmaren z velikimi slovesnostmi svoj lOletni obstoj obhajala. Njen stotnik g. Doberlet je o tej priliki od Nj. veličanstva prejčl v resnici zasluženi zlati križ za zasluge.
Is Tersta. C. g. S ter k Andrej imenovan je kanonik stolnega kapitola v Terstu. — Birma bode: V Križu 26., na Kontoveli 27., na Proseku 28., na Opčini 29., v Sežani 30. in v Povirju 31. t. m.
V Smirni je bil 29. jul. strahovit potres, ki je storil škode čez 2 milijona frankov.
Miuhovshe spremembe*
T Teržaski Škofiji: Razpisane so župnije: L a vran a, Sterna in Verh do 30. septembra t 1.
MMobrolni darovi*
Za Dolenjce s točo poškodovane: Iz Polhovega gradca 28 gl. zbirk. — Iz Blagovice po č. g. BI. Petriču 4 gl. 60 kr. in 1 st petico in 1 st dvajset.
Za MoravČane po toči poŠkodvane: Iz Vodic po č. g. župniku 6 gl. 60 kr. — Zbirke na Homcu po č. g. župn. Lušinu 4 gl.
Za pogorelce v Kamniku pri Preserji: Iz Polhovega gradca 28 gl. zbirk. — Iz Vodic 6 gl. Za pogorelce v Černučah: Iz Vodic 3 gl. Za afrikanski misijon: Mar. Gerjol 1 gl. Za redovnike Trapiste v Bosni: M. Zupan 1 gl. — Ter. Škedelj 50 sld.
Za bratovšino sv. Bonifacija: Č. g. AI. Košir 4 gl. Za sv. Detinstvo: Iz Gorice po č. P. J. K. 7 gl. Po č. g. Kepicu 48 kr.
(Drugi dar. prih.)
Pogovori z gg* dopisovalci.
G. J. K—e v B.: Prav tako; zastran slov. bukvic sv» Det. gl. v današnji „Dan.".
Odgovorni vrednik: Luka Jeran.
— Tiskarji in aaložniki: Josef Blaznikorl nasledniki v Ljubljani.