-----    54    -----
Politične stvari.
Iz deželnega zbora kranjskega.
Poročilo finančnega odseka o vravnavi učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah.
(K prilogi 53.)
Slavni deželni zbor !
Nekaj let sem moral se je slavni deželni zbor redno pečati z učiteljskimi prošnjami za povikšanje učiteljskih plač. Tudi letos je došlo iz raznih krajev iu okrajev 12 takih peticij z naslednjimi prošnjami:
Učitelji kamniškega in postojinskega okraja prosijo sploh za povikšanje plač; ravno to prosijo učitelji ljubljanske okolice, toda s pristavkom, da naj se povikšajo, kolikor je le mogoče.
Učitelji litijskega okraja priporočajo, tako vredbo plač, kakoršna je na Koroškem, učitelji novomeškega okraja pa žele tako, kakoršna je na Štajarskem ali vsaj na Koroškem.
Učitelji kranjskega, krškega in črnomaljskega okraja naravnost nasvetujejo plače po 700, 600 in 500 gld., za neizprašane  pa po 400 gld. na leto.
Zaveza slovenskih učiteljev in slovensko učiteljsko društvo prosita, da naj se četrti plačilni razred s 400 gld. odpravi,  mestni  učitelji  ljubljanski  pa  priporočajo,   da
naj bo najmanjša učiteljska plača v Ljubljani 600 gld., in da naj se odpravijo podučitelji, ki se nahajajo edino le še v Ljubljani.
Učitelji postojinskega trga pa prosijo, da naj se plače vsaj njim zboljšajo, če tudi drugod ostanejo pri starem.
Razun povikšanja letnih plač prosijo učitelji ljubljanske okolice, litijskega, kranjskega, krškega in črnomaljskega okraja tudi še za povikšanje petletnic, ki naj bi se jim odmerjevale z 10°/0 dejanske, ue pa najnižja plače kakor dozdaj.
Tretja točka omenjenih prošenj zadeva stanovanje. Učitelji kranjskega, krškega in črnomaljskega okraja prosijo, da naj se vsem učiteljem preskrbi prosto stanovanje, ali da n&j se jim daje primerna stanarina ki naj bi po predlogu „zaveze slovenskih učiieljev-% in »slovenskega učiteljskega društva" znašala 10°/o dejanske letne plače.
Mestni učitelji ljubljanski pa prosijo, da naj se stanarina, dovoli vsem učiteljem v Ljubljani, nadučiteljem in nadučiteljicam pa naj se dosedanja stanarina 120 gld* povikša.
Še druge prošnje, ki se v posameznih peticijah nahajajo, so: ^Slovensko učiteljsko društvo" in »Zaveza slovenskih učiteljev" želita, da naj bi se vsi učitelji na eno-razrednih šolah uvrstili v tretji razred s 500 gld. letne plače, in da naj bi se jim opravilna doklada 30 gld. vštevala v pokojnino, kakor nadučiteljem večrazreduib ljudskih šol.
Učitelji ljubljanske okolice prosijo, da naj se službovanje skrči na 35 let, v katera naj se pa vštevajo tudi službena leta pred drugim učiteljskim izpitom.
Učitelji kranjski, krški in črnomaljski prosijo, da naj se učitelji v višje plačilne razrede pomikajo po službenih letih, brez ozira na kraj ali na Kategorijo dotične šole, in sicer tako, da bi dobivali do učiteljskega izpita po 400 gld., prvih pet let po izpitu po 500 gld.r potem skoz 10 let po 600 gld., po njih preteku pa po 700 gld., učitelji krškega okraja celo zahtevajo, da naj se tudi plače 600 in 700 gld., priznavajo učiteljem po preteku vsakoterih pet let.
Ce bi hoteli ustreči vsem tem željam, bi redna potrebščina normalno-šolskega zaklada, ki je po nam predloženem proračunu že za prihodnje leto znašala čez 303.000 gld., z enim skokom tako silno poskočilar da bi morali povikšati deželno naklado in globoko segati v žepe davkoplačevalcev, ki so pa z davki že zdaj tako obteženi, da jim nikakor ni moremo in ne smemo nakladati večjih bremen. Sicer se je pa že lani po-vdarjalo, da v primeri z drugimi deželami naše učiteljske plače niso tako slabe, kakor gospodje učitelji trdijo v svojih peticijah. Spodtikajo se, da je pri nas najnižja plača samo 400 gld. Na Predarelskem, v Galiciji in celo v Šleziji, ki je mnogo bogateja od nas znaša najnižja  plača  samo  300  gld.   na leto, v Dalmaciji pa
-----   55    -----
350 gld. Enako letno plačo 400 gld. kakor pri nas imajo učitelji zadnje vrste na Češkem, Moravskem, Solnogradskein, Goriškem, v Istri in Bukovini. Če torej celo Češka in Moravska, s katerima se naša ubožna Kranjska ne more meriti, učiteljem zadnje vrste plačujete po 400 gld., pač ne gre naši deželi zarad tega kaj očitati. Višje najmanjše plače kakor pri nas, imajo samo Dolenja in Gorenja Avstrija, kjer znaša najoižja letna plača 600 gld., Štajarska s 550 gld., in Koroška s 480 gld.
(Dalje prihodnjič.)
---- 61 ---    ------
Politične stvari.
Iz deželnega zbora kranjskega.
Poročilo finančnega odseka o vravnavi učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah.
(K prilogi 53.) (Dalje.)
Tudi glede najvišje učiteljske plače se nrši deželi De more očitati, da bi za drugimi deželami zaostajala. Prednost pred nami imajo samo Dolenja in Gorenja Avstrija pa Štajarska z 800 gld., Češka, Galicija in Koroška,   kjer  najvišja  učiteljska  plača znaša 700 gld.
Enako najvišjo plačo 600 gld., ki dozdaj velja pri nas, plačujejo svojim učiteljem Bukovina, Gorica, Istra, Moravska, Solnograjska, Predarelska in Šlezija. Manjšo ima samo Dalmacija s 500 gld.
Sedanje učiteljske plače so toraj pri nas primeroma take, kakoršne so večinoma v drugih avstrijskih deželah; le v malo kronovinah so boljše, v nekaterih celo dosti slabejše. Ne da se pa tajiti, da same na sebi res niso sijajne in da zlasti učitelji s 400 gld. letne plače, posebno če so oženjeni, jako težko shajajo. Zato je slavni deželni zbor že lani priznaval, da bode treba za učitelje kaj storiti, ali že tedaj je ob enem poudarjal, da se morejo učiteljske plače le v toliki meri zboljšati, kolikor to dopuščajo deželne finance. V tem smislu je bil v 6. seji dne 27. septembra 1888 deželnemu odboru naročil, zboljšanje učiteljskih plač pretresati in v prihodnjem zasedanji take nasvete glede vredbe učiteljskih plač predlagati, kakoršoe dapuščajo deželne finance.
Deželni odbor je to naročilo izvršil, in slavnemu deželnemu zboru predložil načrt zakona, s katerim se pre-narejajo, oziroma dopolnjujejo, postavne določbe glede vravnave učiteljkih plač. Po tem načrtu (§ 2) naj bi naše učiteljske plače znašale po 700 gld., 600 gld, 500 gld., in 450 gld, za provizoričoe še ne izprašane učitelje pa po 360 gld. na leto. Po tej razredbi bi bile plače prvih treh vrst enake, kakor so na Češkem in v Galiciji četrta vrsta pa bi bila za 50 gld. bolja, kakor na Češkem in deloma tudi v Galiciji. S tem bi bilo ustreženo onim učiteljskim prošnjam, ki priporočajo, da naj bodo učiteljske plače po 700, 600 in 500 gld., in da naj se odpravi najnižja plača 400 gld. in odpravijo podučitelji, ki smo jih dejansko imeli samo v Ljubljani. V § 1. novega načrta je namreč ta kategorija izrecno odpravljena.
Pri pretresanji tega načrta bilo je finančuemu odseku preiskovati, ali so nasveti deželnega odbora res v pravem soglasji z deželnimi financami. V ta namen se je moral v prvi vrsti ozirati na razvrstitev odstotkov, kolikor naj jih od skupnega števila učiteljskih služb spada v vsako plačilno   vrsto.
Nekteri učitelji so v prej navedenih peticijah prosili, da naj bi se v višje plačilne vrste pomikali po službenih letih brez ozira na kraj ali kategorijo dotične šole. Ali ne glede na nevarne pedagogiške posledice take vravnave učiteljskih plač, ktere razpravlja poročilo deželnega odbora in jih ni treba ponavljati, bi se po tem načinu redna potrebščina samo za učiteljske plače, ki znaša po letošnjem proračunu 236 272 gld., v 15 letih povikšala na 400.000 gld. Tako ogromnih stroškov bi pa naša dežela nikakor ne mogla zmagovati, zato se tudi finančni odsek na to točko učiteljskih peticij ni mogel ozirati. Ravno tako mu ni bilo mogoče pritrditi prošnji učiteljev, da naj bi napravili samo tri plačilne vrste po 700; 600 in 500 gld. letne plače, provizoričnim učiteljem pa odmerili 400 gld. na leto. Če bi namreč učitelje četrte vrste, kterim je odmerjena plača 450 gld.,
spravili v tretjo vrsto 8 500 gld., bi se samo pri učiteljih tretje vrste potrebščina za učiteljske plače povikšala za 9000 gld., ktera bi pi gotovo za kakib 3000 gld. še poskočila, ker bi morali dosledno več učiteljev pomakniti v drugo in prvo plačilno vrsto. Za, vse tri plačilne vrste bi v tem slučaji pri sedanjem številu učiteljev vse povikšanje znašalo okoli 25.000 gld. Tudi ta znesek presega denarno moč naše dežele. Finančnemu odseku se je toraj z ozirom na deželna finance prav in primerno zdelo, da se je sprejela četrta plačilna vrsta z letno plačo 450 gld.
Kakor razdelitev v štiri plačilne razrede, zdela se je finančnemu odseku edino primerna tudi razvrstitev učiteljskih služb v posamzne plačilne vrste po odstotkih katere v § 3. svojega načrta priporoča deželni odbor. Potrebščina za učiteljske plače bo pri tej razdelitvi odstotkov pri sedanjem številu učiteljev, kakor je razvidno iz priloge 53, znašala 8000 do 9000 gld. več na leto kakor doslej. Kadar se pomnože šole in z njimi število učiteljev, 8e bo sicer tudi ta znesek precej znatno povikšal, vendar pa je finančni odsek mislil, da bode deželi mogoče ga zmagovati; ali ob enem je povdarjal, da je to največje povikšanje, ki se more dovoliti. Po nasvetovani razvrstitvi bode spadalo v prvi plačilni razred 26, v druzega 52, v tretjega 180 in v četrtega 258 učiteljev. V prvo plačilno vrsto se pomakne 13, v drugo 12, v tretjo 34 in v četrto 104 učitelji. Ker imamo 179 euorazrednih šol, pridejo torej skoraj vse te v tretji plačilni razred s 500 gld., kakor priporočajo učitelji v svojih peticijah.
Pa tudi onim učiteljem euorazrednih šol, ki bi morda ostali v 4. plačilnem razredu z letno plača 450 gld., se po novem načrtu daje prilika dospeti do 500 gld., ker je finančni odsek sprejel nov § 6., 8 katerim se takim učiteljem dovoljuje osobna doklada 50 gld, na leto, če so kot stalni učitelji 10 let zadovoljivo službovali na jedni ter isti jednorazredni šoli z letno plačo 450 gld. Finančni odsek meni, da je ta določba v pedagogičnem oziru velike važnosti, ker učitelji na takih šolah ne bodo tolikanj proč tišali in se za višje službe poganjali, če bodo videli, da morejo z marljivim službovanjem tudi na svojem starem mestu dospeti do letne plače 500 gld. NeKaterim članom finančnega odseka se je ravno iz tega ozira dozdevalo, da bi bilo prav, takim učiteljem to osobno doklado vštevati tudi pri odmeri pokojnine, ker bi bila še le v tem slučaji res pravo darilo za marljive in vztrajne učitelje; ali z večino je bilo sklenjeno, da naj se ne všteva.
Ker je ta osobna doklada izredno darilo za zadovoljno službovanje, je ne bodo priznavali okrajni šolski sveti, ampak deželni šolski svet po zaslišanji deželnega odbora. Na ta način hotelo se je poskrbeti, da bi se ta osobna doklada res priznavala samo za zasluge v poučevanji, ne pa zlorabila za druge namene.
Tudi zahteva, da naj bi se za neizprašane učitelje do  učiteljskega  izpita določila letna plača po 400 gld.f
-----    62    -----
se je   zdela  finančnemu   odseku   z   ozirom   na   dotične plače po drugih deželah pretirana.
Provizorični učitelji imajo v Šleziji in na Pre-darelskem po 180 gld., na Moravskem po 140 gld., v Galiciji po 250 gld., v Bukovini, v Dalmaciji in na . Goriškem po 300 gld., na Štajarskem po 330 gld., na Češkem in v Dolenji in Gorenji Avstriji po 350 gld, na leto.
-----    63    -----
Politične stvari.
Iz deželnega zbora kranjskega.
Poročilo finančnega odseka o vravnavi učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah.
(K prilogi 53.)
(Dalje.)
Ako toraj finančni odsek za take provizorične učitelje predlaga letno plačo 360 gld., dovoljuje jim več, kakor imajo kjer koli drugje in jih stavlja v enako , vrsto s podučitelji na Koroškem, ki imajo po 360 gld. letne plače. Podučiteljice pa imajo tudi na Koroškem samo po 300 gld. Provizoričnih učiteljev je pri nas okoli 80; če bi jim dovolili po 400 gld., bi dotično povikšanje znašalo okoli 3000 gld. Finančni odsek se je za manjšo plačo 360 gld. tem laglje odločil, ker so jo priporočali vsi okrajni šolski sveti, in ker bode ravno to neizpra-šanim učiteljem v spodbudo, da ne bodo predolgo odlašali učiteljskega izpita.
V § 4. se uredujejo petletnice, ki znašajo sedaj po 10% najnižje plače, to je po 40 gld. Večina učiteljskih prošenj želi, da naj bi se odmerjala z 10% °d tistočasne dejanske plače, deželni šolski svet pa je priporočal, da naj ostane pri 10% najmanjše plače, ki bode po novi uredbi znašala 450 gld.; petletnice bi torej znašale po 45 gld. To povikšanje je na videz sicer majhno, in bi prva leta ne vplivalo dosti na to potrebščino; ali dejansko bi ta pomnožitev znašala celih 12*5% mimo sedaj in bi se že v nekaterih letih na-rastla na 3000 gld.; če bi pa hoteli petletnice odmerjati celo po želji gospodov učiteljev, bi bil ta znesek dvakrat ali trikrat tako velik. Finančni odsek je torej sklenil, da naj znašajo petletnice brez ozira na letno plačo za vse učitelje po 40 gld. Tudi za to določbo se je tem raje odločil, ker se petletnice na ljudskih šolah nikjer ne odmerjajo po odstotkih tistočasne dejanske plače in je le malo dežel, kjer bi bile višje od nas. V Galiciji imajo učitelji zadnjih plačilnih vrst starostne doklade po 25 in 30 gld., na Predarelskem in v Šleziji po 30 gld., torej manj, kakor pri nas, na Češkem, Mo-ravskem, Goriškem, Solnograjskem, v Istri in deloma v Galiciji enako z nami po 40 gld. Večje imajo Bukovina, deloma Galicija, Koroška, Dolenja in Gorenja Avstrija po 50 gld., Dalmacija po 52V2 gld., in Stajarska po 55 gld.
Gospodje učitelji v svojih prošnjah dalje priporočajo za vse učitelje prosto stanovanje ali pa stanovanjsko odškodnino, ki naj bi po nasvetu nekaterih prošenj znašala vsaj po 10% dejanske letne plače. Po šolskem zakonu so občine zavezane šolskim voditeljem prirejati naturalna stanovanja, nekatere občine so prostovoljno preskrbele prosto stanovanje tudi še za druge učitelje; toda   pri   ogromnih   stroških,   ki   jih   imajo   občine  za
šolska poslopja, šolske potrebščine itd., je nemogoče siliti jih, da naj skrbe za prosta stanovanja vsem učiteljem. Če bi hoteli toraj ustrezati želji učiteljev, bi morali to potrebščino prevzeti na normalnošolski zaklad. Učiteljev brez stanovanj je po izkazu deželnega šolskega sveta 206, in če bi jim odmerili poprečno le po 50 gld. stanovanjske doklade, bi se ta potrebščina pomnožila za 10.300 gld. To novo breme se po sodbi finančnega odseka deželi ne more nakladati, zato se na to željo učiteljev ni mogel ozirati, ampak je v § 5. glede stanarine sprejel dosedanje postavne določbe. Samo glede Ljubljane se predlaga stanarina za vse možko učiteljsko osobje, ker je bila dežela Ljubljanske učitelje sprejela na račun normalno-šolskega zaklada z istimi pogoji, s katerimi so bili prej nastavljeni od mestnega magistrata. Ker so stanovanja v Ljubljani silno draga, zdelo se je finančnemu odseku, da bi bila stanovanjska doklada 60 gld., katero predlaga deželni odbor, premajhna; zato priporoča, da naj se za učitelje I. in II. plačilne vrste dovoli po 100 gld. stanarine, kakoršno imajo že sedaj, učiteljem III. in IV. vrste pa po 80 gld. In da ne bode dvoma, kdo ima plačevati stanarinor sprejel je finančni odsek v § 5. nov 4. odstavek, ki določuje, da za učitelje v Ljubljani stanarino plačuje normalno-šolski zaklad, zunaj Ljubljane pa šolske občine^
V  načrtu   deželnega   odbora   se nahaja § 7., ki bi imel pa samo pomen, ako bi se bile petletnice povikšale. Ker se to ni zgodilo, ta paragraf sam po sebi odpade.
V  § 8. se določuje, da sedanjim stalnim učiteljem Ljubljanskim ostanejo dosedanje plače.
V  § 9. pa je izrecno povedano, da se morajo vse opravilne doklade, katere našteva deželni zakon z dne 30. aprila 1886. L, dež. zak. št. 11, torej tudi opravilna doklada učiteljev na eoorazrednih šolahr vštevati pri odmeri pokojninskih užitkov. S to določba je torej ustreženo dotični prošnji „zaveze slovenskih učiteljev" in »slovenskega učiteljskega društva".
V  učiteljski peticiji Ljubljanske okolice se nahaja tudi še prošnja, da naj bi se službeni rok skrčil na 35 let in naj bi se učiteljem vštevala tudi leta pred drugim učiteljskim izpitom. Učiteljsko službovanje je sicer rea jako težavno, ali vsakoletne redne počitnice učitelje primerno odškodujejo za večji trud, ki ga pred uradniki imajo. Dokler torej pri zadnjih velja 40 službenih let, bi ne bilo opravičeno zmanjšati službeni rok ljudskih učiteljev. Druga prošnja je pa v nasprotji z načelno določbo, ki ne velja samo za učitelje, ampak za vse javne službe sploh, ter bi bila tudi v pedagogiškem oziru nevarna, ker bi se marsikateremu učitelja ne mudilo delati druzega izpita, ako bi videl, da se mu pri odmeri pokojnine vštevajo tudi službena leta pred drugim učiteljskim izpitom.
(Dalje prihodnjič.)
—   70  —-
—   77  —
Politične stvari.
Iz deželnega zbora kranjskega.
Poročilo finančnega odseka o vravnavi učiteljskih plač po javnih ljudskih šolali.
(K prilogi 53.)
(Dalje.)
Razun že naštetih prememb deželuo-odborovega načrta mi je še omenjati, da je finančni odsek v § 3. besede „v sporazumu z deželnim odborom" spremenil v besede: „zaslišavši predno deželni odbor". To se je zgodilo zaradi tega, ker se vlada strogo drži načela, da ustanovitev učiteljskih služeb in njih razvrstitev v razne plačilne vrste spada edino le v področje deželne šolske oblasti; finančni odsek se je toraj bal, da bi se s tem zakonom ne zgodilo nekaj enacega kakor z zakonom glede oskrbovanja in plačila za verski pouk, in da bi ne zadobil Najvišjega potrjenja, ako bi sprejeli določbo, da deželni šolski svet zvršuje ustanovitev in razvrstitev učiteljskih služb v sporazumu z deželnim odborom.
V  § 10. se je med paragrafe, ki so po tem zakonu razveljavljeni, vtaknil tudi § 22. zakona z dne 29. aprila 1. 1873., ker se tudi ta paragraf s tem zakonom razveljavi.
V  finančnem odseku se je pri pretresanji tega paragrafa povdarjalo, da bi bilo prav in koristno, ako bi imeli vse Šolske zakone v skupni knjižici tako natisnjene da bi se že iz natisa sprevidilo, kateri paragrafi so razveljavljeni,   kateri   prenarejeni   ali   dopolnjeni;   zato se
priporoča   slavnemu   zboru   na  koncu tega poročila natisnjena resolucija.
Finančni odsek toraj predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.) Priloženi načrt zakona, s katerim se nekatera določila deželnih zakonov z dne 29. aprila 1. 1873. dež. zak. št. 22 in z dne 9. marcija 1. 1879. dež. zak. št. 13, prenarejajo, oziroma dopolnjujejo, se odobri.
2.) Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje potrjenje temu zakonu.
S tem so rešene peticije ljudskih učiteljev štev. XXXVI, XXXVII, XXXVIII, XXXIX, XL, LIV, LV, LXVIII, XCI, CI, CII, CXXX.
Resolucija:
Deželnemu odboru se naroča, da naj skrbi za skupno izdajo vseh deželnih šolskih zakonov v taki obliki, da bode iz natisa razvidno, kateri paragrafi so razveljavljeni, kateri prenarejeni ali dopolnjeni.
V Ljubljani 12. novembra 1889.
Murnik, načelnik.                 Klun, poročevalec.
-----     78    ------