Koledar za april 1919.
Nameri molitve apostolstva določen od sv. Očeta: Stanovska sv. čistost.
Dneii		Godori	Posebni nameni molitve za vsak dan so vsi važni dogodki, potrebe in stiske, ki bi se pripetile.	Ce&cen.e presv. Hešnj. Telesa v i	
				ljubi). Škot	lavani. skol.
1 2 3 4 5	Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Hugon Franč. Pavi. Rihard Prvi petek Vinc. Fer.	Skrbno negovanje notr. življenja Karitativne organizacije Preosnova gledališč in kinov Preosnova sre Katoliški misijoni	Konjšice Sv.Troj. p. C. Preddvor Nemška Loka Dobre polje	Gomilsko Reka | Konjice i
b 7 8 10 11 12	Medel] a Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Tihi nedelja Božja 'glava Albert š. Marija Kleofa Ecehiel De v. Mar. 7 žal. Zenon	Duh pokore in sa možata je Misijoni po Koroškem Duhovščina v Slavoniji Sočutje s trpečimi Propovedniki. — Bogoljub Žalostne matere. — Sv. Cerkev Kršč. demokratska preosnova	Leskovica Zaplane Suhorija Brezje Podbrezje Blagovica Vrhnika	| Prihova | Čad ram | Loče Sv. Kunig. j
13 14 15 16 17 IS 19	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Cvetna ned. Justin m. Anastazija Kalist Vel. četrtek Vel. petek Vel. sobota	Prepojitev javnosti s kršč. načeli Sveta vojska Trpeče krščanske žene Preganjani krščanski značaji Sprava za božje rope in bogokletstva Slovo grehu Verski preporod narodov	Vrhpolje p.M. Sv. Lenart Kamnik Kranj Motnik Šturje St. Jurje	Spitalič | Zreče Žiče Skomarje Stranice Kebelj
20 21 22 23 24 125 126	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Velika noč Velikan, pon. So ter in Kaj Vojtek Jurij Marka ev. Klet	Svoboda in zmagoslavje sv. Cerkve Velikonočna verska tolažba Sprava sprtih družin Apostolstvo sv. Cirila in Metoda Mladi bogoglovci Katoliški akademski izobraženci Cerkveno zedinjenje	lban Dobrniče Buje Šmihel red. Stara Loka Cerklje p. K. Podgrad	S v. Jernej p^L. 1 Velika Ne-J f delja } J- Ormož Boln. v Orm. | Sv. Duh pri j tredišču i ) Sv. Miklavž ) pri Ormožb Svetinje
j 27, i 28: i 28: 30;	Nedelja Poced Torek Sreda	Bela nedelja Pavel odkriža Peter m. Katarina S.	Prvoobhajanci Pogosto sv. obhajilo Obnovitev hiš božjih Ženski redovi. — Vsi v aprilu umrli	Nevlje Čatež p. K. št. Jurij pod K. stari trg p. L.	
vaje na čast brezmadežni Materi božji, da ine-koliko zadoste za razžaljenja, storjena Materi božji, in molijo po namenu sv. očeta; b) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa kakor 3. dar>.
6. Nedelja, prva v mesecu; tiha. Udom rožnovenške bratovščine trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Popolni odpustek: a) onim, ki nosijo višnjevi ška-pulir dvakrat; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine žalostne Matere božje s črnim škapulirjeni.
11. Petek. Marija sedem žalosti. Pope h) i odpustek: a) tistim, ki nosijo, višnjev škapulir; b) udom bratovščine žalostne Matere božje s črnim škapulirjem; c) udom bratovščine za duše v vicah; d) udtni bratovščine sv. Družine; e) udom Rožnovenške bratovščine v bratovski cerkvi-,
13. Cvetna nedelja. Tretjerednikom vesoljna odveza.
Odpustki
ta mesec april 1919.
i. Četrtek, prvi v mesecu. Sv. Benedikt Filadeliski Popolni odpustek: a) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi ■,. če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi; b) udom družbe svetega Petra Klaverja, če molijo za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta; c) vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne.
4.	Petek, prvi v mesecu. Popolni odpustek: a) udom bratovščine sv. Rešnjega Telesa dvakrat kakor včeraj; b) vsem vernikom, ki prejmejo svete zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta; c) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega.
5.	Sobota, prva v mesecu. Sv. Julijana. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki prejmejo! svete zakramente, opravijo kake" pobožne
Leto XVII.
Stev. 4.
Izhaja vsak mesec.
-0-
Stane letno 5 kron.
Praktično krščanstvo!
Kaj pomeni beseda »praktičen«, menda vsi veste, četudi je grška. Praktično je to, kar je za rabo. Kar ni samo v besedah, ampak tudi v dejanju. Ne samo lepo, ampak tudi koristno.
Kakšno je' torej praktično k r s č a n -st v o ?
Tu je treba razločevati. Pri ljudeh, ki imajo bolj slabo vero, je praktično krščanstvo drugačno, pri dobrih kristjanih pa zopet drugačno.
Po mestih — in žalibog, vedno več tudi po deželi — je dosti ljudi, ki so po imenu kristjani, to se pravi: so krščeni, a verskih dolžnosti v dejanju ne izpolnjujejo. To so samo imenoma ali poimenski kristjani. Tem nasproti so praktični krist-jeni tisti, ki verske dolžnosti vsaj v glavnem izpolnjujejo: v cerkev hodijo, vsaj vsako nedeljo enkrat; zakramente prejemajo, vsaj vsako leto enkrat.
Taki praktični kristjani ste naročniki in bralci »Bogoljuba« vsi. In vendar so mnogi še premalo praktični, da, zelo nepraktični.
Vi vsi storite v tem oziru več kakor je stroga dolžnost. Greste k spovedi in sv. obhajilu več ko enkrat na leto, in v cerkev greste, če niste preveč oddaljeni, tudi v nedeljo popoldne, in kolikorkrat morete, tudi v delavnik. Bilo bi pač slabo
s krščanstvom, če bi vsak storil nasproti Bogu samo toliko, da se smrtnega greha obvaruje,
A biti morate še drugače praktičnil Kako? Ali ni dovolj, da molimo, božjo besedo poslušamo, zakramente prejemamo, odpustke pridno nabiramo? — Vse to je seveda potrebno in lepo, a je še premalo. Krščansko življenje ne obstoji samo v molitvi, ampak tudi — in še prav posebno —< v dobrih delih, »Po njih sadu jih boste spoznali,«.
In v tem oziru so mnogi »pobožni« ljudje premalo praktični, oziroma zelo ne--praktični.
Prav in lepo je seveda, če ti v zimskih večerih pri gorki peči iz pobožnih bukev bereš, rožni venec moliš in še druge molitve dodajaš. Pa morebiti bi bilo še bolj prav, če bi ne samo bral in molil, ampak potem, ko si to opravil, šel po vasi ali mestu pogledat, če so — kakor je ukazano — gostilne že zaprte, ali če morda še kje pijejo in plešejo in bi potem poskrbel, da se kaj takega ne bo več dogajalo. To bi bilo praktično — krščansko delo. Toda koliko jih je, ki jim kaj takega na misel pride?!.,. Ali če jim na misel pride, si te misli kmalu iz glave izbijejo, pa si mislijo: v hiši je gorko, zunaj je pa mraz — oh, ljuba pečica, kako si prijazna! — v hiši
4
/e svetlo, zunaj je pa mraz — in sploh, kaj se bom jaz za druge ljudi brigal, pa si le kake sitnosti nakopaval! Oh, kaj me brigajo, vsak naj sam nase gleda; če nočejo pameti imeti, naj je pa nikar ne imajo! Bodite pijanci in plesavci, kjer hočete, jaz pa grem lepo v božjem imenu spat — oh, ljuba posteljica, kako se mi boš prilegla!
Pijanci, plesavci in ponočnjaki vsake trrste — ti se pa nič ne strašijo mraza, ne teme, ne pomanjkanja spanja — zjutraj do belega dne se vrte, zaspani in zbiti se vlečejo na jutro domu. In to noč za nočjo.
Otroci sveta so modrejši v svoji vrsti kakor otroci luči. Oh, kako je, žalibog, to res! Modrejši in gibčnejši so, podjetnejši in tudi bolj požrtvovalni. Ko bi katoličani toliko delali in žrtvovali za dobro stvar, kakor posvetnjaki za slabo, bi bilo z vero in verskim življenjem boljše.
Da, »pobožnim« ljudem pogostokrat manjka praktičnosti, manjka gibčnosti, požrtvovalnosti. Preveč so mirni, preveč tihi, preveč boječi, časih tudi — zaspani. »Ko so pa ljudje spali, je prišel sovražnik in prisejali pšenici ljuliko.« Mi preveč le od Boga zahtevamo, sami pa ne storimo, kar bi morali. A moliti moramo res tako, kakor bi sami nič ne premogli; toda tudi delati tako, kakor bi bilo vse samo od nas odvisno.
Če pa je bilo vedno potrebno katoličanom biti delavnim, je potrebno posebno zdaj. Kajti ali ne vidite, kako se tisti, ki ne priznavajo Boga in Cerkve, kako se pridno gibljejo? Tako da če ne bomo mi vseh moči napeli, bomo ostali ^— daleč od zadaj.
Naše krščanstvo, naša pobožnost mora biti bolj praktična, bolj delavna! Ne samo s pobožnim zdihovanjem — smo že zadnjič rekli — ampak s krepkim dejanjem se bo kaj zboljšalo.
Najprej se morajo pobožni ljudje kolikor mogoče odlikovati na dobrodelnem polju. Mnogo je ljudi, ki molitve in sploh pobožnosti nič ne cenijo; dobrodelnosti in požrtvovalnosti pa ne morejo odre-
kati spoštovanja. Če kdo za druge dela, se žene in žrtvuje, za druge bolj skrbi kakor za sebe — pred takim ima tudi brezverec rešpekt, ga nehote spoštuje. Zato so našega rajnega dr, Kreka tako čislali, ker se je za druge tako trudil, sam sebe pa pri tem zanemarjal; ni mu bilo za denar, za lepo obleko, za zložnost; v tem ni videl sreče, srečen je bil, če je mogel druge osrečiti. Vera in pobožnost bi imela veliko večji ugled in uživala več spoštovanja, ko bi se pobožni ljudje bolj odlikovali v dobrih delih.
Poleg dobrodelnosti je treba tudi še drugega praktičnega krščanstva ali krščanske delavnosti. »Sveta vojska zoper pijančevanje, nenravnost in sirovost« — koliko sodelavcev bi potrebovala in kako hvaležno delo bi imeli! A koliko jih je, ki imajo kaj smisla za to? Mnogi nimajo za tako delo drugega kakor posmeh. Pa hočejo še pobožni biti!
Praktično bodi torej naše krščanstvo! Naša pobožnost delavna! Zato na primer ni dosti, ako ima Marijina družba samo svoje shode in skupna sv. obhajila — drugega dela pa ne pozna nikakega, nima nobenih odsekov. Takim družbam manjka praktične strani. — Kaj pa naj delamo? boste rekli. Ah, dela je tako veliko, samo videti ga je treba. In kdor ima srce za to, ga tudi vidi.
Letošnji predpust je bilo strašno no-renje. Dasi je izdala vlada precej stroge odredbe, so se ljudje malo menili zanje. Po deželi so marsikje pili in plesali cele noči. Vlada nam je rekla: mi nimamo toliko stražnikov, da bi mogli vse gostilne nadzorovati; ljudje, katerim je kaj za red, naj sami pazijo in naznanjajo prestopke! (Glejte stran 85!). A tistih, ki bi hoteli to sicer neprijetno a potrebno delo prevzeti, ni bilo, ali le malo, malo. A koliko greha bi se bilo s tem zabranilo!
Sedanji čas nas na ves glas kliče na delo. Zato naj izgine izmed nas vsa brezbrižnost, živi pa med nami katoliška delavnost — praktična pobožnost! —	n
Kaj je to: postajni križ?
Ali se splača pisati za Bogoljuba?
qo:
Zopet smo v postu, — v času, posebno primernem za premišljevanje in češčenje Jezusovega trpljenja. Dve leti zapored je v postu Bogoljub priporočal križev pot kot posebno izvrstno pobožnost. Če je kaj izdalo ali ne, to ni znano. Med drugim je naštel vse križeve pote, ki so postavljeni na prostem, pod milim nebom. Natančneje pa je še opisal najlepši izmed teh križevih potov, na Hribcu pri Škofji Loki. Priporočal je, da naj bi ljudje tudi med letom bolj pridno obiskovali te križeve pote, ki skoro celo leto stoje osamljeni, zapuščeni. Ko me je v teku leta enkrat pot pripeljala na Hribec, in sem vprašal, če ljudje od takrat kaj bolj pridno hodijo gori križev pot molit, dobil sem odgovor, da —• nič.
Na, tu imaš! Potem pa imej veselje pisati, če se nikdo za to ne zmeni, kar pišeš! Zares večkrat sem si že zastavil vprašanje: Ali se splača pisati Bogoljuba? Ali kaj pomaga? Ali so ljudje to kaj boljši? _ časih, ko je Bogoljub kako posebno stvar priporočal, ki jo je lahko storiti, sem nalašč opazoval, ali se bo kaj poznalo pisanje Bogoljubova? Ali se bodo ljudje kaj oprijeli tega, kar se jim priporoča? A navadno je bilo videti malo odziva in uspeha. V zgoraj omenjenem slučaju pa prav nič. In tako morda še večkrat. Čemu neki pišemo in tiskamo toliko, ako je vse zastonj?! Taki pojavi človeku res jemljejo veselje do pisanja in urejevanja.
Pa kaj hočemo! Pridigati se mora, četudi nič ne izda, ali vsaj vidnih uspehov ni. Tako pa tudi pisati. Dobra stvar se vam priporoča; kdor si jo hoče k pridu obrniti, mu bo dobro; kdor noče, je sam tia škodi,
* * •
Dve leti torej vam je Bogoljub priporočal križev pot. In še ga priporoča kot posebno izvrstno pobožno vajo Naj bi se križev pot zaradi drugih pobožnih vaj
(češčenja sv, R. T.) ne opuščal, ali kjer se je opustil, naj bi zopet prišel bolj v navado. Molite ga pridno, skupno ali posamezno!
Kaj pa tisti, ki križevega pota ne morejo moliti? Bolniki, stari ljudje in oni, ki so od cerkve tako oddaljeni, da ga ne morejo iti v cerkev molit? — Tudi za te je preskrbljeno. Tudi ti so lahko deležni odpustkov križevega pota. Za te je dovoljen takozvani postajni križ.
Ker se zdi, da je ta stvar splošno še premalo znana, bodi tukaj razložena.
Kaj je torej postajni križ?
To je križ, blagoslovljen tako, da se z njim lahko dobe odpustki križevega pota. V ta namen je dober vsak križ, večji ali manjši, samd da ima res na križ pripeto telo Odrešenikovo iz trde snovi, kovine ali trdega lesa. Postajne križe blagoslavljati imajo pravico — kakor križeve pote — frančiškani.
Dobi pa na postajni križ odpustke samo oni, ki je zadržan moliti križev pot. Torej pred vsem bolniki, kakor tudi oni, ki so daleč od cerkve.
Kako velika dobrota je to za take ljudi! Kako velika dobrota je bolniku, ki je dolgo v postelji, preskrbeti tak križ! Kako pripravno za take, ki so daleč od cerkve, da ne morejo k popoldanski službi božji, pa doma molijo na tak način križev pot!
Kaj je treba storiti, da se odpustki dobe? Treba je križ držati v roki in moliti dvajset očenašev, In sicer: 14 očenašev za 14 postaj križevega pota, 5 v čast peterim ranam Jezusovim, enega v namen sv. očeta. Dobro je tudi malo premišljevati dogodke štirinajsterih postaj, a zaukazano to ni.
Za hudo bolne bolnike, ki tudi tega ne morejo zmoliti, je stvar še bolj olajšana, Moliti mora tak — s križem v roki
4*
— k e s a n j e in molitev: »Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, ki si jih odrešil s svojo dragoceno krvjo,« ter vsaj v duhu t r i očenaše, ki mu jih kdo drug naprej moli.
Želeti bi bilo, da vsak bolnik, ki delj časa leži, dobi tak postajni križ v roke. Koliko odpustkov si s tem na lahek način dobi! Koliko pomaga sebi in dušam v vicah! Kako koristno na ta način po« rabi čas svoje bolezni! — Veliko dobro delo stori, kdor več takih križev nakupi in jih razdeli ali bolnikom ali diugim. ki križevega pota ne morejo moliti! — Priporoča se, da bi vsi ljudje, ki radi molijo,
pa zaradi daljave popoldne ne morejo v cerkev, imeli tak postajni križ in v nedeljo popoldne nanj molili, (Ne veljalo bi pa, ako bi tak, ki lahko gre v cerkev, samo zato, ker je tako bolj komod, doma na tak križ molil.) Lahko tudi več hudi naenkrat dobi odpustke, ako skupaj molijo 20 oče-našev, da ima le tisti, ki naprej moli za to blagoslovljen križ v roki.
Blagoslovljeni križi se ne smejo prodajati, in blagoslov velja samo za eno osebo, torej se tudi ne morejo posojali.
Naj bi se tisti, za ka*ere je to lahko sredstvo dano, tega sredstva tudi pridno posluževali!	Urednik.
Križana ljubezen.
Večerne sence begajo po samostanskih koridorih, mrakovi trudno legajo po tajnostnih prostorih. Molče tihote vajeni zidovi, molče se spuščajo večerni blagoslovi s svetniških slik in soh nizdol na ur odbeglih čednostno življenje, na dneva srečo, križ, trpljenje.
Samota samostanska moli in molči, le Križani na beli steni govori; ob žarkih trepečočih nočne luči poteza vsaka v njem živi. Živi, zadira krona trnjeva se v glavo, odpira pi;si brezdno se krvavo, polzi iz ran za kapljo kaplja, v trpljenja morju se potaplja nebeški Mučenik,
Redovnice prihajajo vse vodi ista pot do križa, Ljubezni križani se vsaka bliža .. . Pogled sočutja in poljub gorak na vsako teh skelečih ran in tisoč radosti v odprto stran. Odhajajo po koridoru v tihi mrak . . Ljubezni čin! Zastira ga noči zavesa, — a vanj strme nebesa.
M. Elizabeta.
Bog s	teboj!
(Mladeničem in dekletom na pot v življenje.)
1, Služi zvesto Bogu!	med ljudmi, tretjemu zopet kaj drugega^
Ljudem se med spanjem različno sa-	Ko pa se zbude iz spanja, se jim vse raz-
nja. Enemu, da je naenkrat obogatel, dru-	blini v prazen nič.
gemu se sanja, da je dospel do cilja svo-	Na svetu dobimo ljudi, ki telesno spe
jega hrepenenja na zemlji, do časti in slave	— pa naletimo tudi na take, ki telesno
čujejo, a spe duševno. In to so oni ljudje,	Mermilloda, Ali si moremo misliti lepšega
ki so pozabili na Boga in na svoj zadnji	spričevala, nego sta ti dve besedi?
namen. Ti ljudje sanjajo čuječi, in sicer	Boga se drži v živi, trdni veri. Če se
zelo nevarno. Enemu se sanja, da je s	hočeš prištevati k petero modrim devi-
smrtjo vsega konec, drugemu, da ni Boga,	cam, moraš imeti vedno gorečo svetilko,
tretji pa se ima za najpopolnejšega in naj-	Ta svetilka je sveta vera — ki pa sama
modrejšega izmed vseh,. Vsi ti se bodo	še ne zadostuje. Imeti moraš tudi dela po
enkrat zdramili iz teh sanj. Takrat pa bo	veri. — »Vera brez dobrih del je mrtva.«
prepozno, — Zato zbudi se in ne sanjaj!	Zatorej najprej nikoli ne pozabi mo-
Služi Bogu — drži se Boga!	liti! Brez molitve ni prave čednosti, ni
Da, zares, drži se Boga in visoko ceni	moči proti zlemu, brez molitve ni rešitve,
/ero katoliško! Brez vere ni nihče moder,	Tako pravijo svetniki. In mlad človek se
nihče zares dober in srečen. Ali moremo	mora boriti in vojskovati s tolikerimi
imenovati modrega onega, ki ne ve	skušnjavami in strastmi in izpolnjevati to«
ničesar o Bogu in o svojem razmerju do	liko dolžnosti, da mu je molitev zares po-
njega? Ni-li to največji norec! »Norec	sebno potrebna.
pravi v svojem srcu: Ni Boga.«	Zatorej mladenič, dekle: molita! Brez
Nihče ni zares dober, kdor nima	molitve sta izgubljena. Če moliš, se boš
vere. Svobodomislec Rousseau (Rušo) sam	rešil. Moli zjutraj in zvečer, pred in po
pripcznava: Mislil sem, da sem tudi brez	jedi. Moli v cerkvi, moli pred vsakim
vere lahko poštenjak, pa sem spoznal	važnim opravilom in potem bo počival
svojo zmoto, Brez vere, meni sv. Avgu-	božji blagoslov in milost nad teboj v vsej
štin, bi postal svet jama razbojnikov m	obilici. Zato služi Bogu s pravo in resnično
morilcev	pobožnostjo, seveda ne zato, da bi te drugi
In naposled meniš, da boš brez vere	hvalili in čislali zaradi tega. To je navi-
zares srečen? Marsikdo, ki je v mla-	dežna pobožnost, to je hinavščina, ki jo
dcctni prevzetnosti zavrgel vero med sta-	je naš Gospod tako grajal in obsojal pri
ro šaro, se je po mnogih blodnjah zopet	farizejih. Prava pobožnost išče samo božje
z zgubljenim sinom vrnil v Očetovo hišo	časti, pa ne slave in hvale pri ljudeh. Ona
in našel svojo srečo zopet na Očetovem	je srčna in močna v službi božji ter se
srcu.	pokaže posebno v urah notranjih bojev. V
Pa ti dekle, kaj meniš? — Tvoje srce	skušnjavah se ozira na Boga in zaupa na
je kakor morje. Široko in globoko je morje,	pomoč od zgoraj.
enako tudi žensko srce. Ono ljubi najpri-	Ali je kaka lepša in vzvišenejša dolž-
srčnejše, zna pa tudi hujše sovražiti od	nost tvoje mladostne duše, kakor ljubiti
moškega. Vera pa blaži srce in je dviga	Boga in svojega Odrešenika iz vseh svojih
k plemenitemu in dobremu. Kako opu-	moči in iz vsega svojega srca? In to Iju-
stošeno in prazno je mladenkino srce brez	bežen pokažeš s tem, da izpolnuješ vestno
vere! Greh in strast imata v njem svoje	njegove zapovedi. Pot k pravi in večni
domovanje. In je li pri tem srečno? —	sreči ti je pokazal On sam: »Boj se Boga
Kaj še! Brez Boga tudi zate ni miru in	in izpolnuj zapovedi.« Za to pot si se od-
sreče ne tu in ne tam. Zato: Drži se	ločil, torej ne zapusti je! Od te poti od-
Boga!	visi tvoja nedolžnost in čistost tvojega živ-
Bodite vedno zvesti cerkvi ka-	ljenja, milost tvojega poklica, tvoje časno
t o 1 i š ki i Gospod Jezus Kristus je usta-	in večno življenje. Kdor krene na drugo
aovil krščanstvo, ustanovil je tudi sveto	pot, zaide v blatno močvirje nevere in
Katoliško cerkev »Dilexit eccelesiam«, to	hudobije. Tfsoči starčkov in ženic gledajo
je: ljubil je cerkev, je kratek napis na	z veseljem na svoja skrbno pred grehom
grobnem spominku švicarskega kardinala	obvarovana mlada leta. blagoslavljajo vse
in se zahvaljujejo njim, ki so jih naravnali na pravo pot in jih obdržali na njej. Nasprotno pa koliko jih je propadlo in se zgubilo, ker niso imeli pravih voditeljev, ali pa se niso dali voditi! Polni kesanja kličejo sedaj po novi mladosti.
Najhujša bolezen sedanjih dni je neodločnost in ljubkovanje s sve-
tom, Mnogi današnjih katoličanov bi bili radi kristjani in obenem otroci sveta. A to ni mogoče, »Nihče ne more služiti dvema gospodoma.« Nihče ne more biti doma z Bogom, zunaj pa s svetom. Vsak se mora sam odločiti, »Kdor ni z menoj,« pravi Kristus, »je zoper mene.« Bodi vedno c e 1 kristjan!	(Dalje.)
Kako se je o
Resnična
Gospod Križman, mlad podčastnik, je bil na bojišču nevarno ranjen, Z ostudno kletvijo je izrazil svoje prve bolečine, nakar se mu je stemnilo pred očmi. Šele v bolnišnici je prišel k zavesti, kjer mu je bila prva beseda zopet debela kletev. Usmiljenka, modra in krepostna žena, se je zelo trudila, da omili stanje trpečega vojaka; kakor učiteljica v šoli trpljenja je stala ob njegovi postelji in njene ustnice so mu šepetale vzvišene besede, polne tolažbe in zlatih naukov, Ginjen je poslušal rahle opomine, in zgledi vojakov, ki so najhujše muke prenašali brez godrnjanja, so mu segali v srce. Uklonil se je ljubeznivemu prigovarjanju, in obljubil je, da ne bo nikdar več izgovoril bogokletne besede.
Obljube pa gospod Križman ni dolgo držal. Rana ga je zabolela tako občutno, da se je zvil kakor črv in iz ust mu je izbruhnila odurna kletev, ki mu pa ni ohladila bolečine.
Usmiljenka se je molče odstranila. — »Ostanite, sestra,« — je proseče zaklical ranjenec. Spomnil se je bil storjene obljube in vest mu je očitala nestanovitnost.
»Ne morem,« — je odvrnila; otožno, a mirno se je glasil odgovor. — »Izneverili ste se svoji častni besedi. Odhajam, ker se mi vsaka bogokletna beseda bolj gnusi kakor najsmradljivejša gnojna rana.«
»Navada, nič drugega kot navada, častita sestra,« — se je opravičeval, — »Oprostite človeški slabosti, resno ponavljam prejšnji sklep,«
dvadil kleti...
dogodbica.
Sestra je ostala. Ranjencu je za hip odleglo, a vnovič ga je prijelo v ranjenih udih in zopet je podlegel grešni navadi.
»Nemogoče, častita sestra«! — se je izgovarjal. — »Vsako ustavljanje je brezuspešno; preveč sem v oblasti te navade.«
»Zaupajte v najvišjo pomoč,« — ga je osrčevala, — »in jaz vam bom skušala pomagati. Recite, da boste upoštevali moj nasvet,«
»Brez ugovora,« — se je zavezal odločno, ne da bi vedel za načrt, ki ga je izdelala usmiljenka.
»Opazila sem, da je vaša denarnica bogata desetkronskih bankovcev,« — je nadaljevala premišljeno, — »mnogi pa ni-maio vinarja, prišli so ob vse. Bi li hoteli podariti nekaj ubogim vojakom«?
»Rad, ako gre za pomoč nesrečnem tovarišem,« — je odgovoril ter segel po usnjati denarnici.
»Napravimo pa tako-le,« — je razlagala ljubeznivo — »kadar vas zapelje grešna navada, da izustite kako kletev, položite tukaj na mizo desetkronski bankovec, ki ga obrnem v dobrodelen namen. Upajmo, da bo ta dar prinesel dvojno korist.«
»Naj bo za pokoro!« — je vzdihnil vsled bolečin, ki so se mu takrat ponovile, v srcu pa je sklenil, da bo vsaki kletvici napovedal trdovraten boj.
Junaško se je držal nekaj časa. Bolest pa se je oglašala vedno silneje in gosp, Križman je postal, prej nego je mislil, stari grešnik.
Mati žalostna — tolažba* žalostnih mater.
Očitajoče ga je pogledala usmiljenka, čitaje ob postelji iz molitvene knjige. Gospod Križman se je takoj zavedel obljube, katero je ravnokar prelomil; molče je odprl denarnico ter položil na mizo papirnati bankovec. »Prvi je,« — je pripomnil z otožnim nasmehom in usmiljenka je dostavila: »Naj bi bil zadnji!«
Zopet se je bilo treba premagovati. Kakor žrjavica ga je -žgala rana in to tem-boJi, ker se je bližala noč. Roke so se mu krčile vsled neznosnih muk in izpozabil se je hu — drugi bankovec je moral na mizo v sklad za uboge vojake.
Drugi dan ga je stala robata kletvina j tretji bankovec, ki je pa bil na veliko radost plemenite sestre — zadnji. Njena go- ] reča molitev in pa podčastnikova resna in odločna volja sta zlomile železne spone njegove grešne navade. Gosp. Križman je še mnogo trpel, kajti počasi se je celila globoka rana, toda ves čas ni bilo naj- _ manjše kletve čuti iz njegovih ust.
Slovenski mladeniči, tudi vi tako storite! Vsak surov izraz iztrebite iz vaših src, posebno pa skrbite, da ne bodo nikdai bogokletne besede oskrunile vaših ustnic!^ Limbarski, bivši vojak.
Škrupuloznost.
(Dalje.)
Skrupulantu je torej — kakor smo zadnjič rekli — edino zdravilo pokorščina in sicer slepa pokorščina do spovednika in do drugih modrih ljudi. To si vi vsi, ki na tem bolehate, dobro zapomnite! Spovednikovim razsodbam in naukom morate popolnoma verjeti in se nane trdno zanesti. Vsak glas, ki se oglaša v vas zoper razsodbo spovednikovo in drugih modrih ljudi, morate s s i 1 o z a -t r e t i, če se narava še tako upira. Kajti to ni glas vesti, vsaj ne zdrave in prave vesti, marveč je samo neki nepotreben in neuoravičen nemir, neka sitnost, ki vam ne da miru, neka trma, ki ne sme obveljati.
To je glavno pravilo za skrupulante. Če boste slepo verjeli spovedniku in ga brez pridržka ubogali, se boste počasi ko-likortolrko pomirili in pozdravili. Nekatera skrupuloznost se ozdravi popolnoma; druga pa, ki ima svoj vzrok v od rojstva slabih živcih, se pa popolnoma ne da pozdraviti, pač pa vsaj zmanjšati, polajšati.
Zdaj pa drugi važen nauk skrupulan-tom! Kakor smo že rekli, ima skrupul^nt dušne težave z dveh strani. Na eni strani ima vsako malenkost za velik greh, na drugi strani ima pa tudi več skušnjav ka-
kor navadni ljudje. Kajti njegova duša je silno mehka, občutljiva, razdražljiva, nanjo vsak vtisk veliko bolj vpliva kakor na druge. Kar drugega še ne gane ne, to nje- ] ga strašno draži, razburja in muči, — Naj- 1 prej ima mnogo skušnjav, potem se pa boji, : da je v skušnjavo privolil, in tako živi v ? vednem nemiru. Morebiti gre iz cerkve, kjer je bil pri spovedi in sv. obhajilu, in nekako lahek, vesel gre domu, vesel, da ■ ima zdaj čisto vest in je lahko miren. Pa : mu pride nasproti oseba, ki mu takoj j vzbuja skušnjave. In zdi se mu, da je privolil, vsaj nekoliko privolil — pa je spet tam, kjer je bil, ves nemiren in nesrečen, j
Zoper tak nemir si dobro zapomnite 3 drugo glavno pravilo za skrupulante: V greh nisi privolil, če popolnoma dobro ne i veš, da si privoliL Če ne moreš priseči, da si privolil, potem nisi privolil.
Skrupulant namreč neve za gotovo, da je privolil; ne more reči za trdno, da je | privolil. On se samo boji; morebiti j sem privolil, z d i se mi, kakor bi bil privolil, In ta dozdevnost, ta »morebiti« ga muči, i On se ziblje vedno v strahu in dvomih.
Zato pa mi tem dvomom, tej negotovosti, temu cincanju nasproti postavimo
1919
f .. t
čisto trdno pravilo in ravnilo, ki se ne
da nič majati: Če moreš priseči, da si privolil, potem si; če ne moreš, nisi.
Taki ljudje namreč ne ločijo skušnjave od greha. Treba je namreč dobro razločevati skušnjavo od greha, ali občutek od privoljenja. Skušnjava, posebno nečista, vzbudi najprej neki občutek, Ta občutek je navadno prijeten, mikaven; saj ravno v tej mikavnosti obstoji skušnjava. Toda če človek tudi čuti nekaj, kar njegovim čutilom ugaja, s tem še ni grešil. K grehu je treba privoljenja. Brez privoljenja ni greha. To si dobro zapomnite! Greh je prostovoljno prelomljenje božje postave. Človek lahko čuti nekaj grešno-prijetnega, a s tem še tli rečeno, da tisto prijetnost ljubi.
Zgled vam bo to najbolje pokazal. Recimo, da bi bilo po naši veri prepovedano uživati sladkor. Če bi tebi torej v tem slučaju kdo po sili sladkor v usta vtaknil, in bi se sladkor začel topiti, boš gotovo pri tem občutil nekaj sladkega. A če te sladkosti v svoji volji ne odobravaš, če bi se je rad znebil, ko bi mogel, če bi sladkor
rad izpljunil, potem te sladkosti, čeprav jo čutiš, nimaš rad, nisi vanjo privolil.
To dvoje je časih res malo težko ločiti: občutek in privoljenje, A treba ju je ločiti. In ravno zgoraj navedeno pravilo nam daje potrebno jasnost. Če si privolil, moraš tako jasno vedeti, da bi prisegel. Za smrtni greh je treba popolnega spoznanja in popolnega privoljenja; tako popolnega, da je vsak dvom izključen.
V vprašanju, je li kdo privolil v skušnjavo ali ne, velja tudi to-le pravilo: Pri ljudeh široke, kosmate vesti se sme sklepati, da so privolili; pri tenkovestnih ljudeh se sme po pravici sklepati, da niso privolili, In gotovo je, da marsikdo izmed teh, ki so v vednem strahu, da so v greh privolili, ni niti enkrat privolil. Vedno se boji, da je privolil; a niti crkrat ne more z gotovostjo reči, da je.
Zato pa proč ta nepotrebni strah| Pri vseh svojih velikih tkušnjavah si vendar prijatelj in ljubljenec b"»žji. Bog te z veseljem opazuje, kako se zanjga boriš. Čim več skušnjav imaš. več — zmag, (Dalje.)
Pot na Kalvarijo.
O, to je bila tista mučna pot, ki s križem jo je Rešenik prehodil, po nji ga greh na žrtvenik je vodil, in hudobij ga spremljal je krohot.
Veronika mu je otrla pot, jokale so jeruzalemske žene nad njim, ki mu je Simon iz Cirene nerad pomagal nesti težki hlod.
O rešnja pot, namočena s krvjo, ti narode peljala si iz teme pred križ do luči na Kalvarijo,
kjer vzklilo večne je ljubavi seme in k zemlji se sklonilo je nebo, olajšalo trpečim ramam breme . -.
Vstajenja dan.
Trpljenja pot oa goro je končana Pravica je prejela zadostilo, iz groba večno je življenje vzklile resnice luč je narodom prižgana.
Pogube moč in tema je pregnana, uničeni peklenski so načrti, premagana je vsa grozota smrti, prostost smehlja se, sužnost je prestana.
Razvita je nesmrtnosti zastava, v nebo Zveličar kaže pot z desnico, kjer nas po smrti čaka večna slava.
Pravica je premagala krivico, nebeški mir nad soizno zemljo plava, izginja noč pred jutranjo danico ...
Limbarski,

\
Gema Galgani.
Piše Srečko. (Dalje.)
Nebeški zaščitnik.
Ko bi nam ne bila iz sv. pisma znana ljubka zgodba mladega Tobija in ko bi se ista zgodba ne bila že ponovila pri nekaterih svetnikih, bi se najbrže zdelo pretirano, kar čitamo o prisrčnem prijateljskem občevanju Geminem z njenim angelom varihom. Njen duhovni voditelj o. Stanislav spričuje:
To občevanje je bilo res posebno, izredno. Vsak človek ima od Boga svojega angela variha, katerega pa seve ne vidi. Gema pa je preživela po cele dni v njegovi vidni družbi. Zrla ga je s telesnimi očmi, pogovarjala se ž njim, kot se raz-govarja prijatelj s prijateljem. »Jezus me nikoli ne pusti same in skrbi, da je vedno moj angel varih pri meni.« Za to veliko dobroto je bila vedno iz celega srca hvaležna Bogu, pa tudi angelu varihu. »Če sem včasih hudobna, moj ljubi angel, — ga je prosila — »ne bodi užaljen; ti bom zelo hvaležna zato«. In angel: »Čem biti tvoj vodnik in zvest spremljevalec. Mar ne veš, kdo me je postavil tebi za variha? Jezus v svoji neizrekljivi dobroti.« To je bilo dovolj ljubeči Gemi. Svet je izginil izpred njinih oči; objelo jo je za-maknenje in angel varih jo je peljal k Jezusu: »Oba z angelom varihom sva ostala pri Jezusu Oh, oče, ko bi bili tudi vi tam!« Ostati pri Jezusu pa je pri njej pomenilo, potopiti se s celo dušo in s celim srcem v neizmerno morje Božanstva in tam zreti ter poslušati drugim nedoumne skrivnosti.
Večkrat je videla svojega angela variha plavati v zraku nad sabo, z rokama razprostrtima k blagoslovu ali pa sklenjenima k molitvi; včasih pa je molil kleče poleg nje.
Če sta molila ustne molitve n. pr, psalme, sta se menjavala: eden je molil prvo, drugi drugo vrstico itd. Pri vzdih-
ljajih je med njima nastala sveta tekma, tako da sta kar skupaj klicala: »Naj živi Jezus! Češčen bodi Jezus!« In Jezusu je očividno bilo všeč tako ravnanje. Pri premišljevanju je angel varih pomagal Gemi z globokim razsvetljenjem in ji nagibal srce k trdnim sklepom. Tako je mogla to prekoristno molitev v resnici vedno dobro opraviti. Največkrat je premišljevala Kristusovo trpljenje; angel varih ji je pomagal s tem, da ji je odkrival globoke skrivnosti tega trpljenja: »Glej, koliko je Jezus trpel za ljudi! Premišljuj vsako rano posebej; ljubezen jih je odprla. Pomisli, kako strašen je greh, da je mogel biti odpuščen le po tolikem trpljenju, po toliki ljubezni.«
Vselej, kadar se je Gema tudi izven premišljevanja in molitve ozrla na svojega angela variha, ga je poslušala ali z njim govorila, so ji odpovedali telesni čuti. V takih slučajih ni ničesar čutila; mogel si jo stresniti, udariti, zbosti — ostala je neobčutljiva. Kakor hitro je pa nehala gledati svojega angela variha in se ž njim pogovarjati, je prišla takoj spet k sebi. Na zunaj ni bilo ničesar opaziti na njej, razen nepremičnosti in nadzem-skega sijaja v njenih očeh,
Često so bili pogovori tako priprosti, tako zaupni — in spominjajo nehote na občevanje med nadangelom Rafaelom in mladim Tobijem. »Povej mi, moj angel, kaj vendar je imel danes zjutraj moj spovednik, da je bil tako resen in da. me ni maral poslušati? — Mi bo moj duhovni oče iz Rima odgovoril na pismo, v katerem sem ga prosila navodila v neki zadevi? In kedaj? — Tistega grešnika, o katerem sem ti pravila, kdaj mi ga bo Jezus spreobrnil? — Povej mi, moj angel, kaj naj odgovorim oni osebi, ki me je vprašala za svet? — Kaj se ti zdi, ali je Jezus zadovoljen z menoj? Kako bi mu
mogla še bolj ustreči?« Sama taka in podobna vprašanja, tičoča se duhovnega življenja; za drugo se sploh ni brigala. In angel se je znal dobro prilagoditi njeni otroški prostosti ter ji je prav tako pri-prosto odgovarjal. Uspeh pa je potrdil, da je bil odgovor v resnici odgovor nebe-ščana. »O teh razgovorih imam nabranega toliko gradiva, piše o. Stanislav, da bi lahko napolnil debelo knjigo...«
Še več,>Gemino zaupanje do njenega angela je bilo toliko, da ga je imela tako-rekoč za drugega Jezusa. Potožila mu je lastne in tuje potrebe; kadar je bila žalostna, posebno pa v boju s peklenskim sovražnikom, ji je bil vedno ob strani. Poverjala mu je tudi različna naročila za Boga, Marijo in svojo patrono in celo pisma na nebeščane s prošnjo, da ji prinese tudi odgovor. In nj°.ti duhovni voditelj — ki je na vsak način hotel dognati, če se res vse to dogaja nadnaravnim potom — se je prepričal, da je nebo v* resnici imelo posebne namene s to tako bogato obdarjeno dušo.
Tako se je vedno posluževala nebeškega poslanca, a ta ji je prav rad storil uslugo. Tudi kadar gn ni klicala, ji je prišel cs pomoč v vsaki pctrebi in nevar-varnosti. Čestokrat je moral br~dati moč satana., ki jo je na različne načine napada! in se boriti ž njim, da mu jo jo iztrgal iz oblasti, V drugih nevarnostih živ-Ijenia ji je zopet stal ob strani s svetom in opomini, ter jo na ta način obvaroval mnogih nesreč.
Predvsem pa je imel angel varih skrbeti za Gemino zveličanje. V tem oziru je bil v resnici orodje in učitelj Geminega posvečenja. Porabil je vsako priložnost, da jo je opominjal in poučil. Marsikateri opomin nam je k sreči ohranjen vsaj v svoji vsebini, v Geminih pismih njenemu duhovnemu očetu. Nekoč je celo izrečno zahteval, da naj zapiše, kar ji bc narekoval. Dal ji je doslovno sledečo dragoceno navodilo: »Ne zabi, moja hči, da kdor Jezusa resnično ljubi, ta malo govori in vse potrpi, V Jezusovem imenu
ti ukazujem, nikoli ne vsiljevati svojega mnenja, če nisi vprašana, in ne vztrajati pri njem, ampak takoj umolkniti. Če storiš kak pogrešek, se ga takoj obtoži in ne čakaj, da se kdo drug prej čezenj pritoži. Natančno in brez ugovora ubogaj svojega spovednika in tudi druge; njemu in drugim bodi odkritosrčna. Ne zabi čuvati svojih oči in pomni, da samo mrtvičeno oko bo gledalo nebeško lepoto,«
Če je bilo treba, je znal biti angel varih tudi strog z njo. Zoper vsak še tako majhen čeprav neradovoljen pogrešek je bil neizprosen. Sama to priznava: »Moj angel varih je precej strog, a meni je to všeč. Te dni me je grajal po štirikrat na dan.«
Da je bilo za Gemo neizmerne koristi to ravnanje njenega angela, je lahko umevno, če se pomisli, kako je s celo dušo hrepenela po kreposti, po popolnosti. »Kako ljub si mi, moj dobri angel, je dejala nekoč. — »»In zakaj?«« — Ker me učiš kreposti, ponižnosti in sploh všečnosti Jezusu.«
»Da bi Gemo poskusil, — tako piše njen duhovni oče« — sem ji prepovedal to občevanje z angelom čez gotove natančno določene meje. Gema je ponižno sklonila glavo: »Imate prav, oče, hočem vas ubogati. Od danes nadalje bom svojega angela častila, ga globoko spoštovala in ostala sto korakov pred njim, če ga spet uzrem.« In držala je besedo, dokler jo je vezala moja prepoved. Prvič ko je spet videla angela ,mu je čisto prostodušno razložila: »Treba potrpeti, moj ljubi angel; moj duhovni oče ne mara nič vedeti o najini zaupnosti, moram biti bolj rezervirana s teboj.«
Zgodilo se je tudi, da so se ji z angelom varihom prikazali še drugi angeli in ji delali družbo. Kakor hitro sem to izvedel, — piše o, Stanislav — sem se delal, kot bi mi tudi to ne bilo všeč, in se izrazil, da je že čas storiti temu konec in ubogati. In Gema nato: »Zares, oče, niti sama sebe več ne razumem. Drugi,, ko molijo, vidijo svojega angela. Če pa
jaz svojega vidim, me karate in se vznemirjate. Včeraj, na njihov praznik, sem vse poslala proč. Moj ni hotel oditi in tudi tisti ne, ki ga Vi poznate. Kaj mi je početi? Ne vznemirjajte se zopet, Vas prosim; hočem se poboljšati in Vas ubogati, da boste lahko mirni.«
»O srečna dušaf« bo vzklilknil marsikdo in zavidal Gemi njeno srečo. A brez vzroka. Saj imamo tudi mi svojega angela, da nas vodi in varuje! Če bi bili tudi mi tako nedolžni, čisti, ponižni, iz srca preprosti, kot je bila Gema, bi naš angel
tudi nas tako ljubil, kot jo je ljubil Gemin.
(Dalje.)
Zakrament ljubezni.
Užigajmo ogenj ljubezni do pogostega svetega obhajila v otroških srcih in pri vsaki ugodni priložnosti tudi v dušah odraslih. Vabimo jih, da pristopajo z nami k angelski mizi.
Neki učiteljici je poslala mladenka pismeno poročilo, da so ji umrli mati. Učiteljica je odpisala dekletu prav ljubo. V pismu je zapisala tudi; »Iskreno si ljubila svojo mater. Ohrani jim svojo ljubezen tudi še sedaj, čeravno jih krije hladna .zemlja. Prejmi vsako nedeljo sveto obhajilo in daruj zakrament ljubezni za dušo svoje rajne matere.«
V neki župniji je na dan inštalacije novega gospoda župnika prejelo mnogo otrok in odraslih sv, obhajilo, da bi spro-sili božji blagoslov župniji.
Marsikateri otrok je prejemal vsak teden angelski kruh za svojega očeta, ki je bil v vojski.
Agitirajmo prav marljivo z vso ljubeznijo, da se bo razširjalo goreče češčenje in bratovščina presvetega Srca Jezusovega, Saj se ne bomo trudili zastonj. Kot plačilo nam bo podelilo Srce Jezusovo vse našemu stanu potrebne milosti in še mnogo drugih dobrot. Ali si moremo želeti še večjega daru?
Nekje se je v bratovščino Srca Jezusovega vpisala cela družina. Prvi petek v mescu so prejeli vsi sv, obhajilo, — »Kako lepo je bilo danes v cerkvi,« pravi kmet svoji ženi, »danes sva bila zopet skupaj pred oltarjem, kakor na poročni dan.«
Razširjajmo podobe Srca Jezusovega. Neka tovarišica jih je razdelila 200.
Če hočemo pokloniti svojim dragim v dar knjigo, podarimo jim berilo, v katerem je moč in zdravilo za dušo. Dobra knjiga je prijatelj, katerega pošlje Bog človeku. Vezani letnik »Bogoljuba«, v katerem opeva M. Elizabeta v krasnih slikah zakrament ljubezni, vezani letnik »Glasnik najsvetejših Src«, pesmi o zakramentu ljubezni v knjigi: »Iz moje celice« od M. Elizabete bi bile primerno darilo.
Kako hrepeni človeško srce po pravi, blagi ljubezni! Koliko .ljudi je, ki nam ostanejo vedno zvesti? Zveličar v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa nam ostane vedno zvest, našo dušo napolnjuje z balzamom, ki ozdravi vse bolečine, Polnimo si srce z močjo in tolažbo pri sv, obhajilu. Bodimo globoko vdani presvetemu Srcu Jezusovemu. Ljubezen ljubeča se daruje popolnoma Bogu. Vzgajajmo v dobi jekla in junakov iz naše mladine junake in vzdržali bomo v boju, ki nam ga nudi življenje. Pogosto sveto obhajilc je najuspešnejše vzgojevalno in blažilac sredstvo. Na Srcu božjem bomo našli vsi, mali in odrasli, svojo srečo,	M. E., učiteljica.
ISKALA SEM LJUBEZNI...
Zgodaj sem zgubila očeta, Z dovršenim 14, letom moram iti v svet. Službe različne, brezsrčni gospodarji, čmerne, neprijazne gospodinje. — Zahotelo se mi je ljubezni, ljubezni čiste, idealne. Mislila sem: »Oh, kako je to lepo! Dve sorodni duši s požrtvovalno ljubeznijo, združeni v
skupnem življenju!« Približal se je ta in	bežni.« Moja duša se Te je oklenila in
oni, zaupala sem v tega in onega. Končno	moje srce je našlo ljubezen, ljubezen edino
prišla do prepričanja, da ljudem ni zaupati,	vredno vse ljubezni. — Plačilo si mi dai
— Tedaj, o ljubi Jezus, si Ti pristopil, go-	v presv. Evharistiji tuj tam mi pa daš še
voreč mi: »Jaz edini sem vreden vse lju-	eno — deviški venec,	M--e.
Zgled, kako se dela za »Bogoljuba«.
IV.
V zadnjem »Bogoljubu« me je zanimal posebno članek: Zgled, kako se dela za »Bogoljuba«. V liadi, da pripomorem kaj k razširjanju Vašega lista, hočem navesti tudi jaz svoj način agitacije zanj,
Na praznik »Brezmadežne« min. 1, sem omenil na shodu Marijine družbe sledeče;
»Minulo je že 10 let, odkar vodim vašo župnijo; obhajam torej letos svojo desetletnico župnikovanja. Ob takih priložnostih voščijo dobri župljani svojim dušnim pastirjem srečo ter jih razveselijo s kakim primernim darom. Vem, da premišljuje tudi Marijina družba, s čim bi me razveselila ob tej priložnosti, V
pomirjenje vam naznanim, da sem si dar, ki ga pričakujem od vas, izbral sam. Kakšen dar pa? Poslušajte!
Ko sem pred desetimi leti prišel k vam, sem našel samo 20 naročnikov »Bogoljuba«, To število je raslo z vsakim letom ter lani dospelo do 168, Poagitirajte, vrle hčerke Marijine, toliko, da bomo v plačilo za 10 letno delovanje šteli 10 X 20 naročnikov »Bogoljuba«. To bi bil meni najljubši dar ob desetletnici.«
Število naročnikov se je dvignilo na 230,
Sporočam Vam ta način agitacije, ki se jI dobro obnesel, da ga, ne da bi izdali moje ime, porabite — dai Bog, s tisočerim uspehoml Z odličnim spoštovanjem vdani L R., dekan-
Podružnice -Svete vojske« po deželi — na
noge!
Iz več krajev po deželi prihajajo pritožbe, da se tam za policijsko uro nič ne zmenijo, da pijejo in plešejo pozno v noč. Vlada naj torej stopi na prste tem razbrz-danostim. — Vodstvo »Svete vojske« je storilo primerne korake pri vladi ter je opozorilo, naj pazi, da se bodo njeni ukazi res izvrševali. Vlada je to že storila. Če še ne bo dobro, pa sporočite! — Vlada pa tudi pravi, da naj se od nje ne zahteva vse. Ljudstvo samo, ki želi imeti red, naj skrbi, da se bo red držal.' Organizirani protial-koholiki so poklicani pri tem vladi pomagati: nadzorovati, če se predpisi izpolnjujejo, in skrbeti, da se izpolnjujejo. Kjer ni
tožnika, ni sodnika, pa dela vsak, kar hoče.
Čul se je že doslej vedno komodni odgovori Vlada naj stori! Vlada naj pijančevanje prepove! Ta zahteva je upravčena deloma, a ne čeloma. S samimi ukazi še ni vse storjeno. Kdo pa je vlada? Vlada je zdaj vzeta iz ljudstva samega in od !jud» stva, od volilcev, od javnega mnenja bolj ali manj odvisna. Če ima vlada javno njne-nje za seboj, lahko res marsikaj ukr^p^ in se bo tudi izvršilo; posebno če bo ljudstvo samo ^sode^ovalo in pomagalo, d* se ti ukazi izvršujejo. Drugače bodo pa vladni odloki ostali večinoma na popirju.
Treba je torej, da je javno mnenje za treznost. To pa se dela s treznostno agitacijo. O Ljubljani se sme reči, da je javno mnenje vseh poštenih krogov odločno zoper pijančevanje. Vsi ljubljanski dnevniki so opetovano grajali sedanjo grdo pijanost in zahtevali treznost, ter odobravali naše stremljenje. In to je tudi nekaj pomagalo, dasi še ne dovolj. Treba pa je tudi, da se dežela bolj zgane! Štiri leta je »Sveta vojska« večinoma počivala. Armada »Svete vojske« — na noge! Zberite 6e, snidite se večkrat, imejte predavanja; če nimate govornika, zahtevajte ga od centrale; čitajte »Zlato dobo«, širite jo, mnogo bolj jo morate razširiti (1. štev. s poročilom o taboru šele izide); pogovorite se o delu, razdelite si je in je vršite! Pomnite, da ima »Sveta vojska« zdaj trojen boj; zoper pijanost, nenravnost in surovost (zlasti ostudno preklinjevanje). Vseh teh nfečednosti je domovina prepolna. Vsak naj bi si bil štel v dolžnost, kaj pripomoči, da se to odpravi. Pogovorite se, kako in kaj bi mogli pri vas zoper to trojno veliko zlo storitil Več ko 20.000 je bilo vpisanih
v »Sveto vojsko«. Če so to pravi bojevniki bodo že nekaj odrinili.
Potreba je velika in delo težko. Čas pa je tudi ugoden. Prišla je naša ura! Zdaj ali pa nikoli! Zdaj moramo naše zahteve uveljaviti! Vodstvo »Svete vojske« bo storilo svojo dolžnost. Armada pa mora za njim stati! Vse ljudstvo, kar je poštenega, mora zahtevati v Jugoslaviji red, treznost, nravnost, poštenje! Zato naj se povsod »Sveta vojska« organizira! Potem bo tudi vlada storila, kar ima storiti. In potem bodo njeni ukazi tudi kaj izdali. Drugače pa ne.
»Sveta vojska« je ravnokar izvojevala prelepo zmago. Dosegla je od vlade, da je prepovedala in odpravila na celem svojem ozemlju hiše, kjer se je uganjala nesramnost: v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju. Koliko greha se bo s tem preprečilo! Ta vesela zmaga naj nas spodbuja, da se bomo odslej še pogumneje vojskovali zoper ljudske strasti: pijančevanje, nenravnost in sirovost! Podpirajte Sveto vojsko v tem svetem boju vsi, ki ljubite čednost!
Vodstvo »Svete vojske«.
Marijina družba.
(Konec.)
Vsak Marijin otrok ima krasno zrcalo, ki ne vara, ampak človeka ravno takšnega kaže kot je. Marijin otrok se ne more ločiti od tega zrcala in vedno se v njem ogleduje. Če zapazi na sebi kaj grdega ali pa nekaj, kar ni v redu, hitro se popravi ali osnaži. To zrcalo je Marija Devica, podoba pravice, naša duhovna mati. Sveta Cerkev nam predstavlja Marijo kot zrcalo, v katerem gledamo neskončno svetost božja Pri Mariji se naučimo vsega: bv.
sramežljivosti, priprostosti, krotkosti, goreče ljubezni, globoke ponižnosti, ljubezni do samote in skritega življenja, molčanja in sladkega mučeništva ljubezni, ki je zavoljo Jezusa pripravljena vse pretrpeti, se vsega darovati in uničiti. Posvetni ljudje 6e kaj radi sučejo pred zrcalom, da zadostujejo svoji nečimernosti. Marijin otrok pa ima vedno pred očmi zrcalo Marijinih čednosti, in svoje čednosti primerja z Marijinimi Če pa kam drugam pogled obrne,
Gospod, ostani pri nama, ker se že mrači.
pa ga hitro opomnijo. In tedaj, otrok Marijin, ne smeš biti kakor tista opica, ki se je našemila in potem zrcalo razbila, ker jo je kazalo tako grdo. Tudi ti si večkrat popačiš svojo dušo z raznimi grehi in slabostmi. In če te Marijina družba na to opomni, ne bodi hud, ne pokaži zato družbi peta in je ne grajaj in zametuj. Še bolj tesno se je okleni, če te opomni na tvoje napake, in z veselim srcem se poboljšaj, da bodeš postala v resnici lepa v božjih očeh.
No, zdaj mi povej, otrok Marijin, ali nisi srečen? Zahvali Boga vsak dan na kolenih, da te je Marija sprejela za svojega otroka, O Marija, kako dobra mati si svojim otrokom! Ti si nam začetek in vir pravega veselja, zato pa nam boš tudi v nebesih vekomaj predmet naše hvaležnosti in ljubezni. Svet nas večkrat ne ljubi, ampak sramoti in ponižuje, toda za to nič ne maramo. Ponosni smo, Mariia, da nas le ti ljubiš. Svet njegove npčimernosti bodo prešle, mi pa, tvoji otroci, se bomo vekomaj s teboj veselili pri tvojem božjem Sinu.
Celo naše življenje je cela vrsta zatajevanj. Marijina družba je šo\a samo-zatajevanja. Vedno je treba človeku se premagati ali se odreči kaki prijetni stvari in si izbrati neprijetno, slabše. Sladko mora pustiti in piti, iz grenkega keliha. Kako težko je to posvetnim ljudem! Koliko stoka, joka, godrnjanja ali celo preklinjanja in bogokletstva, če jim ne gre po volji! In vendar, hočeš ali nočeš, morajo tudi oni piti iz grenke čaše. Seveda pridejo ob vse zasluženje, ker to store le prisiljeno. Dober Marijin otrok pa sprejme vse, vse iz božjih rok, in naj bo to še
tako trpko, še tako grenko. On ve, da vse, kar Bog stori, prav stori, Marijin otrok se popolnoma izroči Bogu. Delaj z menoj, o Bog, kar hočeš, božaj me ali me poteptaj kakor črva, le ne pripusti, da z grehom izgubim tvojo milost! Še vesel je Marijin otrok, če mu Bog dovoli, da sme nebeškemu Učeniku slediti po poti trpljenja in križa. Marijin otrok sicer tudi vztrepeta, ko zagleda pred seboj križe in težave, toda iz ljubezni do Jezusa vesel objame križ in trpljenje in voljno trpi So trenutki, ko vzdihujemo z Jezusom; »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« Od sveta ne moremo pričakovati pomoči, nebo pa se nam zdi, da nas noče slišati, a vendar ne obupujemo. Mirno čakamo in trpimo, dokler ni Bogu všeč, da nam to trpljenje olajša ali odvzame. V Marijini družbi se učimo biti vedno zadovoljni, v veselju kakor v žalosti.
Marijina družba je naša najboljša prijateljica, ki nas napeljuje k najboljšemu — k Bogu. Kako ljubeznivi, hinavski, priliznjeni znajo biti ljudje! Pretirano prijazni so, na drugi strani pa rane sečejo in tako hladnokrvno, ravnodušno, brez srca gredo mamo človeka, ki se zvija od bolesti. Družba ne dela tako kakor posvetni ljudje; ona se ti ne prilizuje, ampak je priprav-« ljena vsak čas, te opozoriti na tvoje napake, pa tudi pomagati, da jih odpraviš. Marijina druž' a te krije, te varuje pred hudobnim svetom, zato se je oprimi z vsemi močmi ter jo ljubi in ji bodi zvesta!
Mi, otroci Marijini, nočemo imeti nič skupnega z otroci tega sveta; mi nočemo biti tega sveta, ampak hočemo biti od zgoraj, otroci božji in Marijini!
Družbenka.
Zaslepljenost — pa taka!
V neki fari se je ustanovila Marijina	melo! In kar je najbolj čudno; še celo med
družba. Pri agitaciji za njo se je opazilo	materami! Jaz je ne pustim, oglasila se
veliko žalostnega, seveda pa tudi veselega,	je prva. Pod to komando je ne dam! Po-
Ko se je sprožila misel, da s^ ustanovi	maga ji druga: jaz bom že sama skrbela
dekliška Marijina družba, takrat je zašu-	za svojo hčer. Vprašam tretjo, sicer po-
božno mater; Se bodo vaše .vpisale v Marijino družbo? Ne vem, odgovori; jaz bi rada, pa jih ne vprašam; kakor hočejo. Tem. se jih pridruži še cela skupina, ki modrujejo: Tudi me smo bile enkrat mlade" Pa smo pošteno živele in brez vseh teh neumnosti, — Mogoče, pa vaši starši so gotovo imeli več zmisla in skrbi ža krščansko vzgojo kot vi. In ako bi bilo to res, bi ne bila Marijina družba tako potrebna, Da se nasledki te brezbrižnosti tudi kažejo, to je umljivo, Nikar se ne motite ne lepo oblečena in gizdava telesa, ampak neumrjočo dušo vaših otrok bo Bog tirjal od vas. Kaj boste odgovorile takrat? Marijina družba vam hoče pomagati pri vzgoji, ki gotovo traja še dalje kot do 14, leta, In vam olajšati odgovornosti
polno breme, ve pa se temu protivite! O nespamet! — Nasprotno pa so druge res dobre matere, največ take, ki so bile svoj čas same v družbi, z veseljem pozdravile družbo, nas podpirale in mnogo pripomogle k njeni ustanovitvi. Kakšna razlika med temi in onimi! Poleg prave vere je dobra in skrbna mati največji dar božji Marijina družba, tvoja imenitna nar loga pred vsem je: vzgojiti nam dobrih mater, Ako izpolniš samo to, si vredna, da ti posvetimo svoje moči in delamo za tvoj napredek in razširjenje.
Pozdravljena torej Marijina družba! Ti prinašaš blagoslov nam in še poznejšim rodovom! Ti si tudi zmožna celiti dušne rane, ki nam jih je zadala vojska. Zatorej rasti in razvijaj sel, -V.!
Družbenka.
Rajnim v spomin.
Med žrtvami te grozne vojske je tudi delovodja iz tovarne G, Kunstelj iz Vrhnike Anton Lešnjak. Bil je rojen 1, 1894. v Horjulu. Bil je jako priden in zvest v svojem delu, bil od 16, leta v Marijini družbi in član Orla. Dne 23. oktobra je zaspal v Gospodu v Judenburgu. Njegove domače je toliko bolj zadel ta hudi udarec, ker so ravno tri dni prej pokopali ličerko Micko. Marsikdo je vzdihnil, ko so zvedeli, da je umrl; O, kako je škoda, takega fanta! Na svidenje, ljubi Tone, nad zvezdami!
Jožei Škabar je bil rojen v Velikem Repnu* župnije Repentabor J. 1892, Mladenič v najlepših letih, ki jc pred vojsko po možnosti prejemal vsakdanje sv. obhajilo iri bil abstinent. Malo pred vojsko si jt po nesreči poškodoval nogo in bil cel mesec v bolnišnici v Trstu. Ves ta čas je pridno prebiral različne lepe knjige. Prebral je dr. Lumpe-Krekove zgodbe sv, pisma stare in nove zaveze, roman »Quo vadiš in druge lepe knjige. Doma in v cerkvi je najrajše imel v rokah knjigi Tomaža Kempčana Hodi za Kristusom« in »Premišljevanje o presv. Rešnjem Telesu,. Bil je res vzoren mladenič. Bil je Judi telesno zelo krepak, visok, zdrav in 'eP fant. Ta blagi mladenič je prišel leta »916. ranjen v rusko ujetništvo. Polago-
ma je ozdravel in delal v nekem rudniku, kjer ga je zasula zemlja in ugrabila smrt Upamo, da se mu je'izpolnila želja pp od-!ikov;mju prve vrste z zlato krono, v
f Jožei Zidar. Dne 26. svečana t, 1, se ji vila dolga vrsta pogrebcev od mlina na Trste-niku proti Št. Rupertu na Dolenjskem. V solne -nem svitu so blesteli križi na zastavah Izobraževalnega društva in Marijine družbe. Pevci so odpeli žalostinko in tužni sprevod je krenil naprej Po poti >miserere«, v Št. Rupertu pa žaiostinka in zopet poslovilne pesmi na koru in na grobu. Ko se je še govornik spomnil vseh vrlin pokojnika in je jok izzvenel v sbtftčni dan. so zagrmele kepe prsti na krsto in jo pokrile. — Res veličasten pogreb je imel Jože. ali zaslužil je še' lepšega. Njegovo srce je bilo polno ljubezni do Boga in do bližnjega. Večkrat je prišel v cerkev, vzel v roke pobožne knjigo in glasno molil iz nje v vspodbudo drugim vernikom. Marsikatero uro je preklečal v kapelici pred mlinom. Njegova gorečnost za časi božjo in zveličan je duše ga je gnala celo v frančiškanski samostan. Ali rahlo zdravje Iti dovolilo, da bi bil postal samostanski brat Obolel je in je moral domov v mlin svojega brata. — Svetovna vojska je poklicala ' tudi Jožeta na bojišča. Brat Anton je moral že leta 1914. na Srbsko, odkoder se žalihog ni vrnil nikoli več. Jože pa je Upal, da bo po dblgih štirih letiii pomagal svoji, svakinji Frančiški v
mlinu. In res se je po končani vojski posvetil delu z vso vnemo. Ali Bog je že seštel zrna, ki jih je imel zmleti pokojni Jože. Poklical ga je k sebi, da mu v benesih pokaže čisto belo moko vseh dobrih del in ga obilo poplača. — Rahlo zdravje Jožetovo je med vojsko toliko trpelo, da se ni mogel upreti pljučnici, ki ga je napadla. Dne 24. svečana t. 1. je zaspal za večno. — Jože je bil tih, miren, blag, odkrit značaj. Ni poznal ne hinavstva, ne sovraštva. Tudi od vojske je ostal nedotaknjen. Vrnil se je tako pobožen in čist, kakor je bil odšel. V srcu vseh njegovih prijateljev in znancev bo živel najlepši spomin na zglednega slovenskega mladeniča.	Franjo Neubauer.
Padlemu Alojziju Studea-u
(doma z Visokega nad Kranjem) na grob — njegovi sovaščani!
Polna je bila narava življenja, rože dehtele so s pestrih vrtov, solnce je lilo v žita zorenje, ptice valile so zarod si nov.
Duše pa stiskala bridka je bol, Srca je trgala ura slovesa ...
Zvani ste bili in šli ste na boj, solze rosila so mnoga očesa.
Krčilo v boli se jim je srce, ko si prestopil prag zadnjič domači. »Nič ne jokajte, saj Bog ve zame!« Del si, ko pustil si kraj svoj domači.
»Vrnem če kdaj se nazaj ali ne, božja zgodi naj sveta se volja. Lepše in slajše doma se umre, — častno in slavno sred bojnega polja . . .!«
Kruta nam vest je razklala srce, hudo zadela domače je tvoje: Mrzla svinčenka podrla te je, zvon žalostinko turobno ti poje.
Grob tvoj čeprav nam ostal je neznan, truplo kjer tvoje prezgodaj počiva, vendar spominjali bomo vsak dan duše se, ki zdaj veselje uživa.
Mlad bil v letih si — padel si mož, Bogu zvest in preljubemu, domu. Slaven spomin ti na grob mesto rož, glej, v vek postavimo: Spavaj v Bogu!
M. J., Gorenjka,
Po svetu.
V katoliško Cerkev je zopet prestopilo 12 anglikanskih duhovnikov.
Olomuc. Bogoslovna fakulteta se bo na-zivala odslej vsled prizadevanja poslanca dr. Stojana »Cirilo-Metodijska fakulteta«.
Vsaj nekaj dobrega. V Zemunu sta bila te dni krščena dva zamorca. Prišla sta tja kot francoska vojaka. Ker sta se v katoliški veri poučevala že v svoji domovini, sta sedaj zaželela, da bi bila deležna milosti sv. krsta. Za tolmača pri župniku Vincetiču je bil neki narednik, ker zamorca le slabo govorita francoščino. Na dan sv. krsta sta bila gosta Marijine družbe. Zdaj se pripravlja še 9 zamorcev, ki se mude v Zemunu kot vojaki francoske posadke. Župnik Vinceti.č hvali te vojake kot poštene, globoko verne, trezne in nravne mladeniče
Bo težko nadomestiti. Francoska duhovščina je bila tudi z orožjem na bojišču. Pariški kardinal objavlja, da je padlo približno 2500 duhovnikov za domovino. Ob sedanjih razmerah na Francoskem, ko je Cerkev tako navezana sama nase, bo težko izpopolniti vrze-!i v duhovskih vrstah.
Spominske svetinje. Prizadevanje papeža Benedikta XV. za dosego miru se bo oveko-večilo s posebnimi svetinjami. Na eni strani bo podoba Odrešenika, ki ga obdajajo angeli pravičnosti in miru, na drugi strani bo pa podoba papeževa z napisom: »P. M. Principis Pacis Vicarius An. V.« (To je: Papež, Kneza miru namestnik. L. V.)
60 kardinalov šteje točasno kardinalski zbor. Leta 1918. so umrli štirje. Izven Italije jih je 29, med temi 8 Francozov, 5 Špancev, trije Nemci (Hartman, Piffl, Fruwirth), 2 Se-veroameričana, 2 Južnoameričana, 2 Angleža,
2 Portugalca, 1 Irec, 1 Belgijec, 1 Holandec, j Oger, 1 Čeh.
Kongregacija obredov je sprejela v svetniški proces francoskega župnika Natale Pi-not-a, ki je bil umorjen zaradi vere leta 1794., in kapucinskega brata Inocenca da Berzo.
Napad na apostolskega nuncija na Dunaju.
Jne 9. februarja je imel nuncij grof Valfre pri trinitarcih v jubilejni cerkvi popoldansko službo božjo. V cerkev je došlo tudi nekaj mož rdeče garde, ki so spustili stisnjen plin, ki je tako učinkoval, da je moral pridigar prenehati, papežev poslanik je pa dobil vnetje na očeh. To početje sredi kulturnega Dunaja je več kot obsodbe vredno, pa je tudi grdo kršenje diplomatskih pravic. Torej še svetišča niso varna pred podivjanostjo brezvestnežev!
Če bi vsi tako...! V okolici Mainza so nastanjeni Francozi, ki strogo pazijo na pred-pustno disciplino, dočim okužujejo Italijani nekatere naše zasedene kraje — kakor se poroča — z veselicami in plesi. V Mainzu je neka družba zaprosila pri francoskem poveljstvu, da bi smela prirediti ples v maskah. Poveljnik je odgovoril: »Ko Francija žaluje za svojimi sinovi, se na francoskem ozemlju take času neprimerne prireditve ne morejo dovoliti. Poleg tega ima pa tudi Nemčija dovolj vzroka, da žaluje in štedi!«
Po domovini.
Angleški kardinal v Lj-jbljsmi, 10. marca *e je pripeljal iz Srbije v spremstvu zagrebškega nadškofa londonski kardinal Fran B o u r n e. Ljubljana mu je priredila veličasten sprejem, ker je znan kot velik prijatelj Jugoslovanov in zagovornik naših narodnih teženj. V Ljubljani se je mudil en dan kot gost našega škofa. Med deputacijami, ki so se visokemu cerkvenemu dostojanstveniku poklonile, je bila tudi Mar. družbe. Kardinal se je podal nato k svetemu Očetu, da sporoča o naših razmerah in zahtevah poglavarju sv. Cerkve,
f Župnik Franc Rihar. Dne 28. februarja zvečer j? umrl v Mekinjah pri Kamniku on-dotni župnik Fr. Rihar v 60. letu starosti. Pegasti legar mu je končal življenje, zato je bil slovesni pogreb prepovedan. Pokojni je bil v vrsti najboljših in najbolj gorečih duhovnikov ljubljanske škofije, vnet častilec Marijin in navdušen za vsak napredek v krščanskem življenju, Z veseljem je sodeloval tudi pri »Bogoljubu « ter pošiljal kratke in zanimive črtice. Bog mu daj večno plačilo!
Za dekana ljubljanske okolice je namesto ž- stolnega dekana Matija Kolarja, ki se je vsled bolehavosti odpovedal, imenovan šentviški župnik g. Valentin Zabret.
Vojnim snperiorjem v Zagrebu za področje Hrvatske in Slavonije je imenovan gosp. Ivan Maračič, ki je kot vojaški duhovnik služboval dolgo vrsto let v Ljubljani. — V Šmarju na Dolenjskem je nastavljen kot kaplan bivši vojni kurat Lud. Strauss (P. Beno).
Druge izpresnembe v ljubljanski škofiji. Stalni pokoj je dovoljen gg.: Simonu Zupan-u, župniku na Ježici; A. Šinkovcu, župniku v Škof ji Loki (začasni pokoj); dekanu Fr. Honigmannu na Vrhniki; Josipu Borštnar-ju, župniku na Raki; msgr. Francu Dovgan-u, proštu in dekanu v Metliki; Jak. Kleindienst-u, župniku v Begunjah pri Lescah,
Nameščeni so kot kaplani bivši ku-rati gg,: Janko Lobe v Toplicah, Ivan Go-g a 1 a v Poljanah, Janez J a 1 e n v Črnomlju, And. Martinčič v Dobrepoljah. — Umeščeni so bili kot župniki gg.: Ign. O m a -h e n na župnijo Belo cerkev, Anton Kaste-1 i c na župnijo Jesenice, Mihael Z e v n i k na župnijo Begunje pri Lescah, M. Dagarin, na župnijo Čemšenik, Peter Natlačen na župnijo Št. Rupert na Dolenjskem. — Premeščeni so bili gg.: Anton Rovtar iz Čemšenika v Stari trg pri Kočevju; P. Gregor C e r a r O. T. iz Črnomlja za župnika-vikarja v Podzemelj.
V državni zbor SHS so od duhovnikov poslani naslednji slovenski zastopniki: Fran S m 9 d e j, komisar za slov. Koroško, dr, Jos. Hohnjec, prof. bogoslovja, dr. A. Korošec, ministrski podpredsednik v Belgradu; kot namestnika Karel Š k u 1 j, kaplan v Dol. vasi, in J, B u d i n , župnik v Istri. — V narodno skupščino Nemške Avstrije, kjer so krščanski socialci prišli kot zmagovalci iz volilne borbe, dasi so razmere zanje bile skrajno neugodne. Socialni demokratje so s skrajnim pritiskom in pod vplivom splošne nezadavolj-nosti napredovali, zlasti na Dunaju, tako da imajo v celoti nekaj več zastopnikov kot krščanski socialci. V narodni skupščini je tudi 7 duhovnikov: kaplan dr. J. Gimpl (Štajersko), dež. glavar prelat Hauser (Line), urednik M. Pavlič (Celovec), dekan dr. M. Šmid (Štajersko), dvorni svetnik dr. Emilijan Šepfer (Ino-most), vseučiliški profesor dr. Ign. Seipel (Dunaj), bogoslovni prof. dr. Josip Wagner,
Uboga Koroška! Šolska oblast v Celovcu je odpovedala službo in odslovila dr, Ivana Hutter-ja, profesorja in veroučiteija na celovški realki, in g, Jos, Hribarja, učitelja veronauka na gimnaziji v Beljaku, — Čudne razmere! Kaj poreče k temu cerkvena oblast, ki ji je gotovo na tem, da poučujejo krščanski nauk in verstvo na srednjih šolah
ajbolj sposobni duhovniki. Seveda — one-ijena gospoda sta sicer vrlo sposobna, a Slo-.erica sta!
Brez Boga. Učiteljstvo liberalne Zaveze je estavilo knjižico, ki obsega razne nasvete in lacrte za preosnovo šole. Zanimiv je oddelek, Ki se v njem razpravlja o vzgoji, zanimiv v toliko, ker iz njega odseva tendenca po vzgoji brez Boga in brez verstva. Knjižice ne moremo imenovati protiverske, ker verouk kot učni .predmet še dopušča, drugače pa je vsebina taka, kakor je mišljenje liberalnega uči-teljstva. ki bi rado, da bi bila šola samo učilnica in ki pri vzgoji ne mara poznati nadnaravnih pripomočkov. Naše organizacije bodo morate protestirati in sestaviti lastne nasvete in (predloge za preosnovo ljudske šole.
Marijine družbe.
Iz' Novega mesta. Slovesna posvetite V družin presv Src« Jezus?-V e m u se je izvršila na Novega leta v tukajš-ni 'župni cerkvi po požrtvovalni agitaciji tret-jerednic. ki so neustrašeno od hiše do hiš*: nesle glas prevzvišenega nadpastirja, ki je že nas meseca junija 1918 vabil, da bi se vsi posVelili presv. Srcu Jezusovemu. Čez 300 družin je z veseljem sprejelo Jezusa za Kralja in Vladarja svojih hiš in družin. Žalibog nekaj družin pa ni imelo prostora v svojih hišah ža nebeškega gosta
.! Vkljub zelo slabemu vremenu na Novega le Ur- dan se je veliko družin udeležilo slovesne posvetitve v cerkvi, katero je izvršil z asistenco mil. g! prost dr. Seb. Elbert, Slav-nosti primeren govor je imel pree. kanonik Porenta, v katerem je zbranim vernikom razložil. kaj je posvetitev in sklenil z besedami, da~ od sedaj naprej nismo nič več svoja lastnina. ampak lastnina Srca Jezusovega.
Pastirski list prevzvišenega knezoškofa ;-e priporočal, da bi vsi, ki so se slovesno posvetili presv. Srcu Jezusovemu, vsako leto na dan obletnice to posvečenje ponovili. Mislim' pa. da bo vsaka družina, ki res iskreno ljubi 'presv. Srce, to posvetitev ponovila vsak prvi. petek v mesecu, ki je posvečen se po-sebAp presv. Srcu Jezusovemu pred Njegovo pod<)bu. katera naj zavzema častno mesto v vsaki hiši in ki naj bo posebno: ta dan slovesno okrašena. — Naj bi v vseli krščanskih hišah! zavladala tisto presv. Srce, ki je samo razodfelo blaženi Marjeti Mariji, da želi vladati v krščanskih družinah in katerega sitio na dan posvetitve slovesno proglasili za našega neomejenega Kralja, kateremu smo obljubili, da hočemo: odslej živeti iz njegovega življenj® in da želimo, da bi nad nami zacve-
tele tiste čednosti, katerim ! je obljubil mir že tukaj na zemlji! Naj živi Srce Jezusa na-: šega Kralja in našega Očeta!
Iz Celja. Tabora > S v et e vojske«,] ki se je vršil v Ljubljani 19, januarja, nam družbenicam iz Celja v našo veliko žalost ni bila dana priložnost se udeležiti! Kakor poroča ^Bogoljub«, je vsebina govorov bila ve-;-levažna. Sedaj se povsodi izraža želja, da bi prišli govori kje natisnjeni. Drznemo se 7. lepo prošnjo obračati do Vas, častiti gospod urednik: Ali ne bi mogel Bogoljub- ustreči naši želji in nam objaviti misli in načrte vsaj glavnih govornikov? Kolikor bo v naši moči, : hočemo dejanjsko slediti klicu: >Vse preno-^ viti v Kristusu; ! — Op. ur. Ta dopis nas . prav veseli, ker kaže vendar nekaj razumevanja za to stvar in nekaj dobre volje. Bogoljub« pa teh govorov ne more prinesti, tudi samo v posnetku ne. Kajti za to je drug list »Zlata doba«, ki jo priporočamo, da si jo naročite, ako je še nimate. Večina Mar. družb ga že ima. Vsem tistim družbam, ki je še nimajo, se bo doposlala 1. štev., v kateri so natisnjeni vsi ti govori, na ogled.
iz Dobrepolja: Prečastiti g. Ignacij! Težko nam je pri srcu, ko se poslavljamo od Vas, Naša družba Vas bo hudo pogrešala. Ko ste prišli med nas, je bilo njeno stanje bolj žalostno kot veselo, vrhutega je pa vse razdira--joča vojska sekala na njenem telesu hude ra- ,i ne; izgubljali smo žrtev za žrtvijo, in bati se i je bilo, da tudi naša družba izkrvavi na sve-tovnem morišču. Vi pa ste ji bili v pomoč kot ljubezniv in požrtvovalen sanitejc, čuli ste ob njenih ranah noč in dan, delali prošnjo za prošnjo, da bi nas spravili iz tega viharja, lju-; beznivo nam dopisovali, sprejemali nas ob do- 1 pustih kot brat svoje sobrate. Gospod -Ignacij, Vi ste s tem rešili našo družbo. Ko smo prišli iz svetovnega viharja zopet nazaj, smo dobili v Vas svojega najboljšega prijatelja. In tisti vaš nabor po vaseh! Imeli ste poguma dovolj, da ste šli od fanta do fanta in ga vprašali, ali hočeš ali nočeš, ali hočeš izpolnjevati pravila Marijine družbe, ali iti svojo pot? In s tem je bila družba zopet nanovo poživljena, in ko je bila tako urejena, ste ji podali noVo žastavo in jo poslali v boj za svetost fantovskega življenja. Zato, gospod Ignacij, Vam kličemo ob slovesu: Dobrepoljski fantje Vas ne bomo po-i zabili!
Iz Černomlja. Ko se je naša družba pre-f novila, začele smo snovati odseke za petje, misijone in zaljšanje cerkve, kateri se lepo razvijajo. Shode imamo vsak mesec, skupne obhajilo vsak Marijin praznik. Število '»Bogoljubovi je naraslo, vendar je še prenizko.
Nekoliko družbenic se je omožllo; Tudi španska bolezen ni družbenicam prizanesla, umrle so štiri. Umrla je tudi bivša prednica Ana Zupančič, po dolgi in mučni bolezni, katera je potrpežljivo prenašala. Tudi v najhujših bolečinah vedno vedrega lica in do smrti vneta; za Marijino družbo je dekleta vedno opominjala, naj se družbe držijo in pravila izpolnjujejo. Od 23. do'26. februarja smo imele duhovne vaje, katere je vodil g. Peter Floran iz družbe lazaristov, Z lepimi govori, nas je navduševal za izpolnjevanje dolžnosti in za lepo življenje. Bog daj, da bi njegov trud rodil; obilo sadu!
Ljutomer. Kakor vsako leto, tako tudi letos /Bogoljub« opominja ' Marijine daro-vance« na praznik Marijinega Oznanenja. Tudi n>e nočemo zaostali od te prelepe pobož-uosti »Marije kraljice src.;. Da bi pa bile naše prošnje uslišane po Mariji, smo se spomnile tudi letos kakor lansko leto ubogih ža-morčkov z zneskom 30 kron. Ena Marijina dar/ pa je k temu daru priložila še 30 kron za dečka na ime Anton Pad. Po erii mladenki je bilq nabranih 230 kron za * Misijonsko masno zvezo«.
SPOMINJAJTE SE UMRLIH!
Antonija Šibic, Bevke. — Frančiška Lenarčič, Bevke. — Uršula Jerina, Bevke. — Aha Leveč, Bevke. — Frančiška Merlak, Bevke. — Neža Glušič, Tržišče. — Frančiška Grozde, Tržišče. — Frančiška Koren, Tržišče,
—	Frančiška Juntes, Tržišče, — Helena Boršt-tiar, Tržišče, — Terezija Judeš, Tržišče. — Marija Rus, Loka pri Zid. mostu, — Terezija Koren, Loka pri Zid, mostu, — Rozal. Brečko, Loka pri Zid. mostu — Frančiška Majcen, Loka pri Zid. mostu. — Marija Trbovc, Loka pri Zid. mostu. — Matilda Drmelj, Sv. Križ pri Litiji, — Ivana Markovič, Ljubljana. — Antonija Uzar, Ljubljana. — Frančiška Povše, Šlidcijan pri Mokronogu. — Ljudmila Koščak, Škocijan pri Mokronogu. — Terezija Slak. Škocijan pri Mokronogu. — Marija Marjetič, Škocijan pri Mokronogu. — Alojzija Kočevar, Škocijan pri Mokronogu. — Terezija Sušnik, Koroška Bela. — Ivana Sušnik, Koroška Bela,
—	Neža Zaveljčina, Koroška Bela. — Angela Kristan, Koroška Bela. — Pavlina Primožič, Koroška Bela. — Terezija Kre.velj, Krško. — Ana' Krošelj, Kapele pri Brežicah. — Marija Urek, Kapele pri Brežicah. — Neža Tišler, Gibine. — Frančiška Sakošek, Sv. Rupert nad Laškim. — Marija Hercog, Sv. Rupert nad Laškim, — Katarina Gašparič, Sv. Rupert nad Laškim. — Marija Cerkovnik, Boh. Bistrica. — Cecilija Mttžart, Boh. Bistrica, — Rozalija Lenarčič, Brezovica pri Lukovicf. —
Ivana Kregar, Brezovica, — Terezija Jager, Brezovica, — Ivana Plešnar, Lukovjca. — Naj v miru počivajo!
V MOLITEV SE PRIPOROČAJO:
Neki dijak, da bi stanovitno premagoval dušne in telesne strasti in skušnjave ter vredno prejemal sv. zakramente — Marijina družbenica, da bi bila uslišana v neki zfelo važni telesni zadevi; za pomnožitev žive vere, za stanovitnost v sv. čistosti in za večjo gorečnost v molitvi, — Neki oče za spreobrnjenje. — Neka oseba za spoštovanje četrte božje zapovedi. — Neka oseba za blagoslov in mir pri hiši. — Marijina družbenica za stanovitnost V dobrem; svojega brata, da bi srečno in zadovoljno živel v zakonskem titanu in svojega prijatelja v telesnih stiskah, — Neka oseba v premnogih skušnjavah /oper sveto čistost, v katerih je že pogosto podlegla,; da bi jih zamogla vnaprej stanovitno z božjo pomočjo premagovati. — Neka pijančevanju in drugim strastem vdana oseba. — Neka nevarno bolna oseba. — Dva ločena zakonski para, da bi ju zopet združila krščanska ljubezen. 1—Vse še ne uslišane prošnje.
ZAHVALE.
Zahvaljujejo se: Pavla Gerkman Materi božji, sv, Valentinu in sv. Jožefu za srečno prestalo nevarno operacijo v grlu in nosu. — F. Š. sv, Jožefu za uslišano prošnjo za časa svetovne vojske. — M. C. Materi božji za zboljšano zdravje. — T, N. presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomočnici in sv. Jožefu, da je brat po dolgotrajnih zaprekah oproščen vojaščine. — Marjeta Verdev presv. Srcu Jezusovemu in Materi božji za ozdravljenje dolge in nevarne bolezni. — Neka oseba presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za ozdravljenje. — F. in M. J. iz Mekinj božjemu Srcu Jezusovemu in Lurški Materi božji za ozdravljenje hude španske bolezni. —r Marijina družbenica presv. Srcu Jezusovemu za rešitev velikih dušnih nevarnosti in dvomov in za pravo spoznanje, Materi božji dobrega sveta za večkratno pomoč v dušnih stiskah, sv. angelu varhu za čudežno varstvo, sv. Antonu Pad. za pomoč v gospodarskih zadevah in Lurški Materi božji za ozdravljenje smrtno-nevarne bolezni. •
Dobre knjige.
M. Elizabeta O. S. Urs,: »Iz moje celice«. Uršulinski samostan v Ljubljani ima v zalogi še nekaj izvodov knjige Iz moje celice;'. Viio-
vič jo toplo priporočamo in opozarjamo, da seže te po njej, preden bo docela razpečana. Knjiga je biser naše religijozne poezije in zasluži častno mesto v vrsti književnih del našega naroda. Še bolj pa kot z literarnega, jo je priporočati z verskega stališča, saj je glasnica Bvharistične ljubezni, ki vnema srca za Boga, iih kliče in vabi pred tabernakelj. Naj bi zato lašla pot v vsako krščansko družino sirom mlade Jugoslavije, da bi netila v njej ljubezen do evharističnega Kralja in pomagala utrjevati božje kraljestvo v naših domovih! Cena krasno vezani knjigi je 4 K 50 vin., mehko vezana pa stane 3 K.
Družba sv. Mohorja.
Družba sv, Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1918, Cenjeni udje prejmejo letos naslednji
Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal.
Da more Družba izdati petero knjig, četudi krajših nego je bilo kdaj običajno, mora članarino zopet zvišati, in sicer letnino od 3 na 4 krone, dosmrtnino od 50 na 80 kron. Denar je izgubil pravo vrednost in 4 današnje kronice daleč ne dosežejo vrednosti dveh kron iz časa pred vojsko. Po večini je denarna vrednost padla za desetinko. Vsakdo, tudi zadnji delavec, danes brez izjeme lažje utrpi štiri, nego poprej dve kroni. In to zvišanje se ne vrši iz dobičkaželjnostr, marveč vsled draginje papirja in potrebščin in vsled splošne draginje le preveč upravičenih zahtev vsega osobja za duševno in telesno delo.
V načrt prihodnjega leta so se sprejele sledeče knjige:
1.	D r. L. ,E h r 1 i c h : Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji.
2.	Dr. Jan. Ev. Zorč: Življenje svetnikov. 2. zvezek,
3.	Dr, H, V e d e n i k : Kako si ohranimo ljubo zdravje, 2. snopič.
4.	Slovenske Večernice 73. zvezek,
5.	Koledar Družbe sv. Mohorja za I, 1920.
Družba sv, Mohorja v Celovcu,
Darovi.
Za »Dejanje sv. Detinstva Jezusovega« so poslali gg. poverjeniki do 12, februarja: [Dalje.) J. Jereb, župnik, Škocijan pri Turjaku, 16 K; Dekliška šola šolskih sester v Repnjah, 16 K; svetnik S. Zupan, župnik na Jezici, 70 K; J, Kovic, administrator na Polšniku, 15 K 86 vin.; Fr. Rampre, kaplan, Kamnica pri Mariboru, 150 K; Lud. Lederhas, ka-tehet v Škof ji Loki, 350 K; Ant. Oblak, župnik v Št. Lovrcncu, 60 K; Jan. Pucelj, kaplan v Šmarjeti na Dol., 100 K; Fr. Juvan, župnik v Ljubnem, 10 K; Andr. Stare, kaplan, Mirnapeč, 80 K; Jan. Klemen-
čič, kaplan v Mengšu (II. z-birka) 16 K 50 vin.; A!. Železny, župnik, Ihan, 12 K 94 vin.; čč, šolske sestre v Celju, 40 K; Jak, Razboršek, župnik v Tu-njicah, 50 K; Albin Ilovski, župnik v Bukovščici, 12 K; Fr. Presetnik, kaplan, Koroška Bela, 62 K; župni urad Sevnica ob Savi 61 K 40 vin.; Iv, Dežela, kaplan, Preddvor, 50 K; Fr. Pokora, župnik v Besnici, 26 K; Jan. Kepcc, župnik v Selcih, 20 K 84 vin.; Jos. Vrankar, župnik na Mirni, 54 K; J. Kristovič, župnik, Remšnik, 10 K 40 vin.; Katar. Starman, Preska, 15 K 96 vin.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sv. Lenart v Slov, goricah. Vašega dopisa ne moremo priobčiti; bi bil v preveliko nečast Marijinim družbam. Da je tako slabo pri vas, na Štajarskem, bi ne bili verjeli; imeli smo vedno štajarska dekleta splošno za pridne in pobožne. Razume se, da take dekleta niso ni-kake družbenke in taka družba nikaka družba. Četudi je hudo iz družbe brisati, vendar ne pomaga nič. Če morete spraviti skupaj toliko deklet, ki bodo res za družbo, potem napravite družbo iz teh, četudi jih je malo, vse druge pa odslovite, Ako jih pa ni toliko, da bi bilo vredno družbo voditi, potem družbo sploh razpustite. Kajti kaj hočete s takimi, ki se norčujejo iz Vas in iz družbe? To je samo ime družbe, in to je slabše kot nič. — št. Rupert. Seveda se lahko dobi na dan več popolnih odpustkov z enim sv. obhajilom. Moliti, oziroma cerkev obiskati ali kaj drugega dobrega storiti se mora tolikokrat, kolikorkrat je za posamezne odpustke predpisano. — Vsaka molitev za duše v vicah je dobra. Koliko se pa z eno molitvijo dušam pomaga, o tem ne moremo nič vedeti, to moramo Bogu prepuščati.
—	Na več vprašanj. K usmiljenkam se nič ne priglašajte toliko časa, dokler se naše usmi-Ijenke ne ločijo od Gradca in ne ustanove svoje slovenske provincije, kar se bo, kakor upamo, zgodilo v kratkem. Sicer pa se tisti in tiste, ki želite vstopiti v kak red, obrnite naravnost na kak samostan dotičnega reda. In če pri enem ne gre, lahko poskusite pri drugem. »Bogoljub« ne more vedeti, ali vas bodo pri teh in teh razmerah, tej in tej starosti sprejeli ali ne. Vprašajte naravnost tam!
—	Zibika. Zemlja velikih posestnikov, grašča-kov, se bo razdeljevala, da. Želimo in upamo, da tudi vi kaj dobite. »Bogoljub« pa o tem ne more pisati, ker to ni njegov poklic. Ali poznate »Slovenskega Gospodarja«? Ta vam bo o tem kaj več povedal. — Retenjski. Je nekoliko pevske žilice, a vendar toliko pomanjkljivosti, da ni mogoče objaviti.
Vsem: Ne nehajte z vso gorečnostjo moliti, dokler se mirovno posvetovanje ne konča, da bi se srečno izteklo za našo domovino)
Žetev je velika, delavcev pa malo.
Pridaga pri misijonski slovesnosti na sv. Treh Kraljev praznik v nunski cerkvi ?
Ljubljani.
(Konec.)
Pri nas na Slovenskem deli Bog nenavadno pogosto milost svetih poklicev. Ni ga morebiti naroda, kjer bi bili duhovski poklici razmeroma tako pogosti ko pri nas. Me samo naši domači slovenski samostani cvetijo, skoraj po vseh samostanih bivše Avstrije si našel Slovence. In sedaj, ko se bodo ločile slovenske usmiljenke od nemških, bodo morali Nemci in Mažari zapreti skoraj polovico dobrodelnih zavodov, ki so jih vzdrževali slovenski poklici. To vam je vsem tako znano, da je sploh odveč o tem govoriti. Toda zakaj nismo dali dose-iaj mi Slovenci vkljub tem sijajnim dejstvom sv. Cerkvi skoraj nobenih misijonarjev, nobenih misijonark? Zato, ker nismo imeli- lastnih domačih misijonskih zavodov! Pri nas misijonska misel ni bila organizirana. Pač so nabrale pri nas podružnice tujih misijonskih organizacij precej denarnih prispevkov, ki so jih potem poslale na Nemško, pri nas doma je pa misijonska misel samo tlela in nikjer nismo mogli doseči kakšnega vidnega uspeha ali dela. Ko je bilo pred BO leti nekaj naših rojakov duhovnikov v misijonskih deželah, se je pokazala nenavadna misijonska sposobnost našega naroda, tudi doma je začela užigati misijonska misel, in takrat smo bili znani kot najbolj misijonski narod v Avstriji. Toda vse to so bili slučajni poklici med takimi, ki so bili že doma duhovniki. Ker pa ni bilo oobene organizacije in nobenih zavodov
za naraščaj, je z njihovo smrtjo stvar zopet zaspala.
Vemo, da tli v mnogih, mnogih srcih tudi danes misijonski poklic med nami. To nam dokazujejo za naše razmere še izdatni prispevki za misijone, premnoga vprašanja, kam se obrniti v tej zadevi. Toda veliko teh srčnih misijonskih želj je ugasnilo, ker ni bilo nobenega upanja, da bi jih bilo mogoče uresničiti. Če se je dosedaj pri nas tudi oglasil fant ali dekle, da bi rad v misijone, pa smo mu morali brezupno odgovoriti; Ne moremo ti pomagati pri tvoji in naši najboljši volji. Moraš iskati kje gori po Nemškem zavoda, če te sprejmejo. Navadno je pri tem vsak zgubil upanje; če je pa kljub temu iskal naprej, pa je tudi na Nemškem zelo težko prišel do sprejema — do poklica samega skoro nikoli, V teh razmerah se je zgubilo pri nas na stotine najboljših poklicev.
Ali ni bila torej pri nas prva misijonska naloga, če sploh hočemo za pogane kaj storiti, da smo ustanovili Misijonsko zvezo? Misijonska zveza je naša prva domača organizacija za poganske misijone. Eden njenih glavnih namenov je, postaviti domače misijonske zavode za vzgojo slovenskih misijonarjev in misijonark. če hočemo torej delati za misijone smotreno in uspešno, zberimo zaenkrat vse svoje moči za Misijonsko zvezo, da nam bo postavila domače misijonske zavode. Lepa je misel, kupiti malega zamorčka in ga dati krstiti
aa svoje ime. Človek ima pri tem neko	stva, da širiš in pripravljaš povsod pota
osebno veselje. Toda še lepša, še bolj ko-	misijonski misli. Izmed vseh dobrih del
ristna in pri strašnem pomanjkanju misi-	najboljše, izmed vseh svetih del najsvetejše
jonafjev še bolj potrebna je misel, tisti de-	je delo za zveličanje duš. Čitaj prilogo v
nar dati za vzgajanje ubogega slovenskega	»Bogoljubu«: Slovenski misijonar, čitaj in
Eanta, ki čuti v sebi misijonski poklic, pa	širi Misijonski koledar; če želi kdo pojas
ne mor« do njega. Pa bo šel in spreobrnil	nila v tej zadevi, mu razloži nujno potre-
mesto enega zamorčka-morebiti sto in sto	bo misijonskih zavodov, moli itd,, itd. Ka-
takih revežev. Več ko bomo vzgo-	kor rečeno: Stori za Misijonsko zvezo kar
j i 1 i misijoriarjev, več bomo re-	in kjer in, kakor moreš, pa boš veliko sto-
š i 1 i poganov. Poganov, ki bi se radi	ril! Ne pričakujemo od vsakega tisočakov,
spreobrnili, nam itak ne manjka. To že	pač pa od vseh dobre volje, pa bomo kma-
pravi Gospod sam: Žetev je, in sicer ve-	]u dosegli svoj prelepi cilj. lika, manjka ji samo delavcev, teh ni! Zato pa na delo za Misijonsko zvezo!
Predlanskim, ko je začela Misijonska	Pomagaj, kjer in kakor in kolikor moreš! sveža širiti misel o slovenskih misijoni-	Dobra volja, .sveta želja najde povsod .svo-ščih, je tu v Ljubljani poklicala nekega du-	ja pota. 0, ko bomo imeli domače mi.sijon-hovnika neka priprosta oseba, da mu iz-	ske zavode, potem naši fantje, ki so umirali roči svoj dar v ta namen. Ko duhovnik.	po Vseh evropskih bojiščih, ki so se mučili pogleda darovano vsoto, se začudi: bil je	po ameriških rudnikih, zastavijo svojo, moč tisočak in obenem prvi tosočkronski dar	tokrat v Gospodovem vinogradu. In Ji a za Misijonsko zvezo. Oseba se nasmehne	§im dekletom ne bo več treba trkati na in pravi: »Čudile se, kajneda, ker vam dam	vrata nemških in ogrskih samostanov, če tako vsoto jaz, ki nisem nič kaj premožna.	Hočejo k Bogu v službo, da jih še ne sprej Vidite, jaz sem bila vse svoje življenje pri-	mejo ali pa pozneje odslovijo samo zato, prosta služkinja. Bog mi je dal zdravje in	ker so Slovenke. Ko bomo imeli domač s svojo marljivostjo in varčnostjo sem si	misijonski zavod, bodo poslale naše Mari-spravila skupaj toliko, da sem za starost za	jine družbe svoje najboljše, in ta armada silo preskrbljena in povrh sem imela še	pohiti tja v dežele teme in smrtne sence, gotovo vsoto določeno za dobre namene,	da jim ponese luč, da pribori nebeško -To sem pa hotela storiti že v svojem živ-	kraljestvo tisočerim in sebi, ljeniu, da sama presodim, za kaj bi bilo Slovensko ljudstvo! Do zdaj si bilo najbolje darovati. In sedaj sem brala o Mi-	Bogu zvesto v nesreči in trpljenju. Odslej si jonski zvezi, ki hoče postaviti slovenska	se bo pa po tvojih selih in domovih raz tnisijonišča, sem si pa mislila: zares v bolj-	legala pesem radosti in svobode- Bodi v še namene pa ne moreš porabiti denarja	svoji sreči svojemu Gospodu tudi hva-svojega potu in žuljev Misijonska zveza je	ležno! Jugoslavija! V zahvalo za svojo ze-sedaj prva naša naloga.« Zares prave be-	meljsko svobodo pa pošlji svoje sinove in sede katoliškega srca! Ne morem vam re-	hčere na nekrvavo duhovno misijonsko bo-či: Pojdi in štori tako tudi ti.- Tega bi se	ji§če, da milijone rešijo suženjstva, teme mnogi ustrašili, češ, jaz nimam toliko. Am-	in jim priborijo nebeško kraljestvo! To bo pak to bi pa rekel vsakemu: Pojdi in stori	tvoja najlepša zmaga! V Gospodovem vikar moreš za Misijonsko zvezo!«	nojjjradu bije že enajsta ura: zato pa vs&
Če v tvojem srcu gori pravi apostolski	za misijonske zavode! ogenj, potem boš našel vedno pota in sred-
Sprejemajo se samo pravilno in čedno pisani spisi.
-Tiska Jugoslovanska tiskarna.	Urejuje: Janez Ev. Kalan.
j4. in 15. Ponedeljek in toiek. Tretjered-ifcom vesoljna odveza.
16. Sreda. Sv, Fafae!. a) Popolni odpu-jgjj; tretjerednikom, če ponove svoje obljube ta dan ali pa prvo nedeljo po tem, če so ia dan postavno zadržani; istim vesoljna od-e%a; b) tistim, ki ncsijo višnjevi škapulir, f 17, Veliki četrtek. Popolni odpustek: a) sem, ki morejo dobiti odpustke rimskih štacijonskih cerkva; glej spodaj opombo; b) tistim, ki danes eno uro molijo ali premišljujejo v spomin, da je ta dan Jezus postavil najsve-(e}ši Zakrament; spoved in sv, obhajilo danes aii pa drugi teden; c) tistim, ki danes ali jutri obiščejo božji grob; in molijo po namenu sv, ,jeta; spoved in sv. obhajilo danes ali na velikonočno nedeljo; d) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; e) udom biatovščine sv. Družine. —-Tretjerednikom vesoljna odveza-
^ 18. Veliki petek. Kdor danes popoldne od tretje ure naprej ali jutri do enajste ure; dopoldne žalostni Materi božji vsaj pol ure dela druščino z. molitvijo ali premišljevanjem,, dobi popclni odpustek tisti dan, ko opravi velikonočno spoved in gre k sv, obhajilu. —• Tretjerednikom vesoljna odveza. Popolni odpustek tistim, ki nosijo višnjevi škapulir. V zadobljenje odpustka zadostuje sv. obhajilo prejšnjega dne.
19. Velika sobota- Tretjerednikom vesoljna odveza.
ž 20. Nedelja, zadnja v mesecu. Velika noč.
Popolni odpustek: a) vsem, ki morejo dobiti odpustke rimskih štacijonskih cerkva; glej »podaj opombo; b) udom rožnovenške bratovščine v katerikoli cerkvi; c) udom škapu-lirske bratovščine karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; d) udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; e) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; f) onim, ki nosijo črni škapulir; g) udom družbe krščanskih družin; h) udom bratovščine sv, Družine; i) onim, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec. — Tretjerednikom vesoljna odveza.
" 23. Sreda, BI- Egidij Asiški. Popolni odpustek istim kakor 3. dan pod točko c).
' 24. Četrtek. Sv. Fidel. Popolni odpustek istim kakor 3. dan ped točko c).
26. Sobota. Mati božja dobrega sveta; Popolni odpustek udom družbe sv. Petra Klanja kakor 3. dan.
, 27. Nedelja, zadnja v mesecu. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno ino-liio sv. rožni venec.
28. Ponedeljek. BI, Lukezij, Popolni odpustek istim, kakor 3. dan pod točko c). I 29. Torek, Sv. Peter, mučenec. Popolni ''dpustek udom družbe sv. Petra Klaverja ka-ko<- 3. dan. •
30, Sreda. BI. Benedikt, Popolni odpustek istim kaker 3. dan pod točko c),.
Opomba. Odpustke rimskih štacijonskih cerkva morejo dobiti: a) tretjeredniki v redovni cerkvi; b) udje bratovščine piesv. Reš-njega Telesa v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati brez velike težave, pa v farni cerkvi; c) udje bratovščine presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; mesto obisk;* bratovske cerkve jim moie spovednik naložiti kako drugo dobro delo; d) udje bratovščine preč. Srca Marijinega v bratovski cerkvi; e) udje rožnovenške bratovščine v vsaki cerkvi, če molijo pri petih oltarjih; če jih ni pet, naj tiste, kolikor jih je, obiščejo tolikrat, kakor da jih je pet; f) udje Marijine družbe v jezuitski cerkvi; kjer te ni, v katerikoli cerkvi, če molijo 7 očenašev m 7 češčenamarii po namenu sv, očeta; g) oni, ki nosijo višnjevi škapulir v taki cerkvi, v kateri je Marijin oltar; h) oni, ki nosijo beli škapulir, v bratovski ali farni cerkvi; i) udje bratovščine za duše v vicah v bratovski ali farni cerkvi.
V zadobljenje teh odpustkov se poleg navedenih pogojev zahteva le še prejem sv. za-: kramentov in molitev po namenu sv. očeta. Kdor vse to izpolni, ima iste odpustke, kakor če bi obiskal prave štacijcnske cerkve v Rimu.
Darovi.
Upravništvu »Bogoljuba« so od 1. do 28. februarja došli darovi:
Za odktip poganskih otrok. Fr Sinko, župnik, Šmartin na Pohorju (za tri zamorčke) 75 K; Ivana Koritnik, Polhovgradec (za dečka Jožef) 30 K; Kati Škrjanc, Homec (za dečka Jožef) 30 K; dve neimenovani od Sv. Martina na Ppki (za dečka in deklico Jožef in Barbara) 60 K.
Za kruh sv. Antona. Matej Weiss, Pokrče, 100 K; Roza Lasnik. Podravlje, 20 K; Neimenovan iz Št. llja pri V«len|u 5 K; Neimenovan iz Rečice v Sav. dolini 25 K.
Za balkanske misijone. Marijina družba Brežice 20 K; Neimenovan iz Mozirja 20 K.
Za misijone. Župni urad Šraarjeta, Dolenjsko, 212 K; Terezija Mavrin, Črnomelj, 4 K.
Za najpotrebnejše misijone. P. Jereb, Skoči-, jan pri Mokronogu, 34 K.
Za Dejanje sv. Detinstva. Matej Tavčar, ka plan, Sel-ca, 108 K; frančiškanski -samostan Mar, Nazaret 6 K 88 vin.; Ivan Primar, kaplan, Kamnik, 52 K.
Za Misijonišče: Fran Sal. Umiiik, župnik, Kostanje aa Koroškem, 50 K.
Za Misijonsko zvezo. .Janko Pristovnik, hlapec, Možica pri Prcvaljah (ustanovnina) 200 K.
Za bratovščino sv. Dizma. Marija Rebol, Hraše, 4 K.
Za Elizabetno otroško bolnico v Ljubljani Fran Sal. Umnik, župnik, Kostanje, 25 K.
Za oslepele slovenske vojake. Mesto venes na grob svojemu tovarišu f Ivanu Štrnkelj njegovi bivši sošolci v zavodu sv. Stanislava 94 K; Jožef Plazi, Škale pri Velenjah, 50 K; Mih. Saje, župnik v p., Skaručina, 10 K; Janko Špolar, gostilničar, Češnjice pri Trebelnem (zbirka) 30 K.
j j, j, .1 J, .1, .i, .i J. .1 A J. .j. J. + .i. .i, .). A J, .), i. A S J, A .j. .i «L ti» • « • ■•> «•« ».» -i- »■■•• »i«1 *';•> «4» •> «4® »X" *X" "X*	*n* •.(» • <» »X4 '•'■'»
411 si žc naročita ^5§0V©BlSt©^| 9iasiie siov' žens<vgt Stane na teto samo 12 kron in se naroča pri upravt »Slovenke" v Ljubljani,
fHHBSHiiiii^^H^^^BBii
t T r r *!• t t t r t t t t r ? t'T v v r t t t t r t f t r ? t r
Hčere družin
katere imajo samostanski poklic in se hočejo posvetiti božjemu Srcu Jezusovemu ter vzgoji ubogih zapuščenih otrok v misijonu v tu- in inozemstvu, se sprejmejo v karmeličanski samostan pod naslovom:
Karmeličanke božjega Srca Jezusovega Zagreb, Zaverska cesta 31, Hrvatsko.
mnarieo
za dopisnico Vas stane moj cenik, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj. C. in kr. dvorni založnik JAK KONRAD, razpoši-ljalnica, Briix št. 199£, Češko. — I. britev iz srebro-jekla K 7'—, 9-—, 11-—. Varnostni brivski aparati ponikljani K7-50, dvorezna rezervna rezila tuc, 12 k., lase- in brado-strižniki K 2G-—, 28— Pošilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena : : :	ali deuar nazaj.	: : :
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od i 8—1 in jih obrestuje po
2%
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za. svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 3 krone 25 vinarjev na leto.
Vloge v „Ljudski posojilnici" sq popolnoma varno naložene, j ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnike i posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1918 nad 40 milijo- j nov kron.
»Ljudska posojilnica" stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.