Poštnina plačana r gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
mmmm i
licejska knjižnica
Časopis trgovino, Industrijo In obrt.
Ljubljana
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. - Dopisi se ne vračajo. ~ Št- pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozeipsfvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO vni.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 5. marca 1925.	Telefon	št:	552
' 'O .'	1	1	"	————l) l,m l''l»T	■■	..
žnvne pedpord in njihove hiše davo nih olajšav
ŠTEV. 27.
Osnutek novega stanovanjskega zakona.
Po vesteh iz Beograda je osnutek nmega stanovanjskega zakona izgotovljen ter se ima predložiti Narodni skupščini tako, da stopi zakon v veljavo v najkrajšem času za dobo do 1. maja 1927. Objavljene podrobnosti o vsebini določb tega osnutka, ki ostane v bistvu najbrže neizpremenjen, nam kažejo glavne konture nameravane ureditve najemnega razmerja, 4ri j® držala vso našo javnost celo prosi o leto, posebno pa zadnje mesece v veliki negotovosti in nervoznosti. Na eni strani težnje hišnih lastnikov, na drugi strani bojazen in skrbi najemnikov.
Osnutek novega stanovanjskega zakona je zelo obsežen. V naslednjem hočemo navesti le vsebino važnejših določb, posebno onih, ki tangirajo trgovske kroge.
Hišni lastnik bo smel prosto razpolagati s poslovnimi prostori, t. j. odpovedati jih in jim določati višino najemnine brez vsake ingerence stanovanjskih oblasti. Prostost razpolaganja s poslovnimi in stanovanjskimi prostori uživajo lastniki novih hiš in prezidanih delov hiš. Enako pravico ima tudi lastnik stare hiše, ako je vojni invalid ali sin odnosno vdova v vojni poginulega.
Pravico odpovedi stanovanja bo imel lastnik hiše, ako ga nujno potrebuje za-se, bodisi, da stanovanja v lastni hiši sploh nima ali pa mu je radi številne rodbine potrebno poleg dosedanjega še drugo stanovanje, — če nujno potrebuje stanovanje za svo- j jega oženjenega sina ali za svojo vdo- j velo hčer. Odpovedati sme hišni gospodar najemniku tudi, če se le-ta, ali njegovi svojci ali podnajemnik nemoralno vedejo, hišnega lastnika ali njegove družinske člane žalijo na časti ali telesu ali če žalijo sostanovalce ali le-tem otežkOčajo bivanje.
Višino najemnine določata sporazumno najemnik in hišni gospodar. Predvojna kronska najemnina se jemlje za podlago z istem iznosom v dinarjih ter poviša in sicer:
1.	Za šestkratno, kadar gre za stanovanje z največ štirimi sobami in če je najemnik državni uradnik ali častnik, ako mu ni dovoljena svobodna praksa, dalje vpokojeni, vdove, duševni delavci, duhovniki, invalidi iit njih rodbine, nesamostojni obrtni-.................
ki, zasebni uradniki s plačo, kine
presega 3000 Din na mesec, fizični delavci ter uradniki sOihoupravnih oblastev.
2. Pri dohodkih, ki znašajo poleg plače nad 40.000 Din se zviša najemnina za devetkratni iznps.
3. Za dvanajstkratni iznos se najemnina zviša, če navedeni dohodki znašajo nad 60.000 Din.
V prhneru spora odloča stanovanjska oblast L stopnje.
Žhiuena statiovanj je dovoljena, če pristane hišni gospodar ali če jo dobri stanovanjska' oblast.
Podnajemi celih stanovanj ali njih delov niso dovoljeni, pač pa je dopusten podnajem opremljenih sob. De pednajemnina presega najemnino, participira gospodar s 30%,.
Nihče ne smo imeti dveh stanovanj naenkrat.
V ostalem se peča osnutek z ureditvijo postopanja ter ima važne določbe o zadrugah za zgradbo stanovanjskih hiš. Ta zadruge se ustanove v glavnih mestih ter bodo deležne dr-
Važno je, da more Ministrski Svet podaljšati ta zakon z uredbo.
Nejasno je, kako je razumeti določbo, da velja pri določevanju najemnine kot osnovna cena stanovanja pred--vojna kronska najemnina v istem iznosu v dinarjih«, pomnožena s šest, devet odnosno 12. 6e pomeni >v istem iznosu v dinarjih toliko, kakor ista vsota v številkah, samo mesto kron dinarji, torej predvojnih 1000 kron == 1000 Din, to pomnoženo z mnogokratnikom, bodo najemnine povišane pri nas na polovico, tri četrtine in popolno zlato pariteto (1 zlat dinar = 12 papirnatih dinarjev = 48 papirnatih kron).	...	■—
Osnutku bi bilo sicer mnogo pripomniti, vendar pa kaže, da skuša pripraviti prehoden štadij k točni likvidaciji stanovanjske krize s tem, da se na eni strani ugodi po možnosti hišnemu lastniku, na drugi strani pa “pospešuje gradbeno akcijo, ki edina more rosno pomagati najemniku.
Izvozne carine kot ovira za trgovinska pogajanja.
Vprašanje carin je tvorilo pri nas že od postanka naše države predmet najživahnejših diskusij, zlasti se o tem vprašanju mnogo razpravlja o priliki trgovinskih pogajanj z Avstrijo in Italijo. Beogradski' ^Trgovinski Glasnik« priobčuje o tem vprašanju, posebno z ozirom na njegovo‘važnost pri trgovinskih pogajanjih članek, iz katerega povzamemo sledeče misli:	•
V	naši tarifi izvoznih ekrin, razločujemo dve Vrsti carin:
1. Elškalne izvozne carine, kakor na primer carina na izvoz žitaric, živine, lesa, lesnih izdelkov itd. S to carino sp obremenjeni predmeti, katere produciramo v državi v izobilju; izvozna carina ima tu namen, da služi samo kot izvor državnih dohodkov.
2. Gospodarske izvozne carine, kakor na primer na volno, sirove kože, kostanjev les itd. S to izvozno carino so obremenjene sirovine, katere potrebuje naša domača industrija za predelovanje; cilj take izvozne carine je, da otežuje izvoz teh sirovin v inozemstvo v svrho, da bi jih mogle dobiti domače tovarne po čim ugodnejših pogojih.
Mnogo, se govori pri nas tudi o so-cijalno - političpih carinah, kakor so na primer carine na izvoz živi,jenskih
potrebščin. Taka carina bi imela namen, da upliva na znižanje cene dotič-nemu blagu na domačem tržišču. V letu 1921. in 1922. s® mogle sicer izvozne carine imeti tudi ta namen, danes pa tega ni več in razlog znižanja cen se sme s pravico smatrati samo za masko, katera mora kriti glavni (fiskalni) cilj Carine.
O	priliki trgovskih pogajanj z drugimi držfivami sta tvorili obe gorina-Vedehi vrsti carin znatno oviro, da nismo mogli dobiti od najših kotitra-hentov zahtevanih olajšav iH’zkiog: tega naj nam bo dovoljeno, da to vprašanje tukaj podrobneje pojasnimo.
Izvoz živine in mesnih izdelkov zavzema v naši zunanji trgovini zelo odlično mesto in so tudi naši delegati pri trgovskih pogajanjih vedno stremeli za tem, da dosežejo za ta dva predmeta čim manjše uvozne carine za uvoz v državo, s katero sklepamo trgovinsko pogodbo.
Ta zahteva naših delegatov je bila popolnoma upravičena, vendar se jo je s strani naših pogodbenikov vedno zavračalo, odnosno se ji je le v neznatni meri ugodilo in to iz razlogov, 'k;, niso bili za naše delegate niti naj-tvianj prijetni.
Zavračajpč našo zahtevo po zniža-
nju svojih uvoznih carin, je država s katero smo se pogajali j navajala sledeči razlog: ako obdrži kraljevina SHS izvozilo carino na živino, a nje pogodbenika (Italija in Avstrija) z druge strani znižata svojo uvozno carino na živ ino, tedaj bo posledica tega, da bo avstrijski, odnosno italijanski konsument moral plačati izvozno carino fiskusu kraljevine SHS.
Dasi se ta razlog ne more smatrati za popolnoma točert, vendar je z druge strani brez dvoma točno, (la se nahajajo naši delegati pri zavrnitvi naše zahteve v zelo neprijetnem položaju; kajti, ako delamo sami težave našemu izvozu potom izvoznih carin, kako moremo potem zahtevati, da drugi pogodbenik olajša naš izvoz z znižanjem svoje uvojpie carine!
V sličnb situacijo prihajajo naši delegati zbog obstoječih gospodarskih carin. Mi imamo, na primer izvozno carino na les. Istočasno smo pa tudi izvozniki lesnih izdelkov, kakor tudi lesnega ekstrakta (tanina) in kot izvozniki zahtevamo naravno, da zniža naš kontrahent uvozne carine na lesne izdplke in lesni ekstrakt.
Država, s katero se pogajamo za trgovinsko pogodbo, nam bo to zahtevo zavrnila, navajajoč sledeči razlog: njena industrija se nahaja, bo izjavila, zbog podražitve sirovin, katerih izvoz smo obremenili s carinami, v neugodnem položaju napram naši konkurenčni industriji, — in zbog tega jo mora ona ščititi z visoko uvozno carino.
Moglo bi se vsekakor tudi temu razlogu nekoliko oporekati, vendar je z druge strani brezdvompo-, da je naš položaj tudi tukaj zelo slab.
Navedli smo ta dva primera in razloga, ker stojimo prav sedaj pred obnovitvijo pogajanji za trgovinsko pogodbo z Avstrijo in je potrebno, da vzamemo vprašanje izvoznih carin ponovno v resni pretres, da bi se naš položaj pri pogajanjih zboljšal.
Bistvo Tvojega podjetja naj izraža glava pismenega papirje.
Commercial RepOrtSc pišejo o gornjem vprašanju sledeče:
V kakšeh napien služi glava Vašega pisemskega papirja? Ali hočete zbuditi v korespopdehtu važnost Vaše
Iz predloga zakona o neposrednih davkih.
(Nadaljevanje.)
Račun prejemkov in izdatkov se smatra za verodostojen, ako je sestavljen na način, ki ga predpiše minister za fiuunce, čim ga odobrita državni zastophik in davčni odbor.
(ki čistih, na ta način ugotovljenih dohodkov se morejo še nadalje odbiti:
1. neposredni davki z vsemi pribitki iz-Vzemši dohodnino, ako davkoplačevalec vloži »objavo;
. '2- obresti dokazanih obresti in rente, ki jih davkoplačevalec dolžan plačati iz privatn.o-Pravnega naslova, ako je v prijavi natančno navedel ime, stan ip bivališče upnika ter vsoto dolga.
Izgube iz posameznih dohodninskih Virov se morejo kompenzirali 7, dohodki drugih dohodninskih virov samo, ako poda davčni zavezanec' verodostojen račun prejemkov in izdatkov iz. vseh svojih dohodninskih virov.
Od kosmatih dohodkov se ne smejo odbiti sledeči izdatki:
1. zmanjšanje vrednosti iinovinske substance;
2. prostovoljni darovi, podpore, uagrade in •‘rpeni izdatki brez odškodnine;
Izdatki za povečanje imovine, zmanjša -«1* dolgov ih slično; '
4. plače in nagrade za delo članov skupnega gospodarstva;
5. ohrpsti "za lastno glavnico davkoplačevalca in mahov njegove družine;
0. stroški za gospodinjstvo in najemnine za stanovanje davkoplačevalca in člane njegovi, družine.
(»ceno in preračunavanje dohodkov vpdi davčni odbor po dohodninskih virih za vsak vir posepej in sicer: a) iz zemljišča, b): iz poslopij, c) iz podjetij, obratov in poklicev, o) iz izkoriščanja glovnične imovine, d) iz službenih prejemkov in e) iz ostalih dohodkov.
Ako posetnik obdeluje zemljišče v lastni režiji, še ocenjuje dohodek po večini zakupnin, ki se plačujejo v dotičnem kraju za slične obrate in kulture. V primeru, da takih z;,kupov pi, ugotovi davčni odbor dejanski Čisti donos.
Pri prodaji gozda za sečhjO lesa se smatra dosežena kupnina v celoti za kosmati dohodek, od katerega se morajo odbiti stroški za sečnjo, dovoz in drugi stroški za obdelavo sirovin, ki obremenjujejo prodajalca gozda, < ako ni dogovorjena cena za les na phriju. Ako se proda les za sečnjo naenkrat za več' let skupaj, se kupna cena in stroški obdelovanja razdale po številu let sečnje in se čisti, dplmdek porazdeli za vsako leto posebej.
Pri poslopjih še smatra za kosmati dohodek! a) pi'i poslopjih,' v katerih stanuje lastnik sam, najemna vrednost, katero je za od-
moro hišnega davka ugotovil davčni odbor;
b) pri poslopjih, oddanih v najem, najemnina, ugotovljena za odmero hišnega davka z vsemi dohodki, katere za ku podajalec prejema iz naslova zakupnega razmerja poleg najemnine, ako jih iti napovedal Za rentino;
c) pri' poslopjih, v katerih deloma ali v celoti stanujejo druge osebe brezplačno, nnjemna vredpost, ki se ugotovi za odmero hišnega davka.
Pri poslopjih, od katerih se odmeri davek po številu sob, ne more biti čiSti dohodek manjši nego destkratnn vsota davka, ki je predpisan za taka poslopja.
Pri ostalih dohodninskih virih (izvzemši službene prejemke) se smatra za čisti dohodek vSota, od katere se je za tekočo davčno dobo odmeril donosni davek (davek od podjetij, obrtov in poklicev in davek na rente).
(Id vseh službenih prejemkov se plačuje le dohodnina; fhiRtuacija stalnih prejemkov tekem davčne dobe ima za posledico, da se ji davčni predpis avtomatično prilagodi, fluk-tuacija izpremenjenih prejemkov pa ne vpliva na višino že predpisanega davka.
Pri ugotavljanju službenih prejemkov se no morejo odbiti nikaki izdatki in nikaka bremena.
Za plačilo davkov na službene prejemke jijniči pri državnih in samoupravnih nameščencih likvidacijski organ, pri ostalih nameščencih pit delodajalec.
l>avčni posthvek znaša 30% od čistega do-! h od k h do 5000 Din. Nadalje'se davek progresivno zvišuje in sicer:	»
Din	Din
5.000	1.000
15.000	1.500
■ 30.000	2.000
50.000	‘2.500
loo.ooo 250.050	5.000 10.000
500.000	‘20.000
2,000.000	40.000
3.5%-
.4%
5%
<1%
7.5%
i od dohodkn pri vsnkih zarellh 7« do vMevšt k|er dosete
Pl;
0.5%	15.000
0.5%	30.000
0.5%	50.000
0.5%	100.000
0.5% 250.000 1%	500.000
1%	‘2,000.000	17.5%
t%	3,000.000	20%
Na službene prejemke se dohodnina posebej	odmerja,	ako	pa ima nameščenec še
druge	vrste	dohodkov, se	mu od druge vrste
dphodkov predpiše dohodnina po stopnji, ki vstreža ViSini celokupnega dohodka.
Ako vzdržuje davčni zavezanec 2 do 3 pripadnike hišnega gopodnrstva, za katere je po zakonu dolžan skrbeti, se mu odmeri dohodnina za 1 stopnjo nižje (pri večjem številu takih pripadnikov tudi za ‘2 stopnji), ako njegovi celokupni dohodki niso večji nego 3(1.000 Din.
0.	Davek zn podjetja, ki javno polagajo račune.
(Porez preduzečn, obvezanih-na javno polaganje računa. - Cl. 87. do 99.)
7 Davek un tantijeme.
(Porez na tantijeme. — £1; 87. do 99.) Določila o obeh teh davčnih vrstah so v načrtu sprejeta dobesedno v obliki, v ka-koršni so tvorila predmet posebne ankete, ki se je vršila koncem meseca januarja t, 1. pri generalni direkciji neposrednih davkov.
: )
]
osebe ali pa hočete privabiti naročila? Ali kaže glava Vašo tovarno, delujočo s polno paro, okoli nje pa seznam ravnateljev in poslovodij in trgovskih podjetij, s katerimi ste v zvezi, dalje Vaše trgovsko geslo in slednjič tiskana opomba, da se roba plača takoj in da ne prevzamete pod gotovimi odnošaji nobene odgovornosti. Če izgleda glava Vašega pisemskega papirja tako, ste zatrobili v rog — dobičkonosno trženje pa to ne bo privabilo. Ako pa kaže Vaša pisemska glava ime Vaše tvrdke, glavne izdelke s čednim ponatisom Vašega varnostnega znaka, kateri je šabloniran na Vaših zabojih, glavnih izdelkih in patentih, če se poleg tega nahaja na glavi še Vaš telefonski, telegrafski in kabelni naslov in tudi »cable code«, potem je Vaš korespondent preskrbljen s podatki, ki bodo za njegov ekshibit koristni in ki bi znali dove-sfi k trgovinskim zvezam.
Tuja podjetja so začela preosnovati svoje ekshibitne sisteme po najnovejših načelih. Pri izberi tvarine, katera se more hraniti in katera se vrže proč, so okrožnice in reklamne tiskovine običajno posvečene uničenju, ko pride korespondenca v ekshibit. Najbolji sistemi ekshibirajo korespondenco dvojno, ter ekshibirajo po-
sebej vso informacijo, ki se da povzeti iz pisemskih glav. Vaše trgovsko geslo se ne bo nikakor ekshibiralo, pač pa se bo zabeležilo Vaš kabelni naslov, codec in glavni izdelki, katere se bo moglo mnogokrat vpoštevati.
Na pisarne v tuzemstvu, ki so podrejene uradu za tujo in domačo trgovino v Washingtonu, dohajajo mnogokrat vprašanja glede ameriških producentov gotovih izdelkov. Ker so navadno trgovski adresarji zastareli, se te poizvedbe priklopijo h korespondenci v ekshibitu. Ako kako nujno naročilo zahteva telegrafiranje s kablom, potem bo najbrž tvrdka, ki ima na svojemu pisemskemu papirju naveden tozadeven fakt, dobila izvršitev naročila.
Naj še omenimo, da pisemske glave večkrat nadomestujejo krožnice, kar pomeni prihranitev denarja, ker so lvi-ožnice v nekaterih deželah podvržene carini. Tuje tvrdke, na katere so krožnice naslovljene, se pač ne bodo čutili osrečene, če morejo na ta način denar trošiti. Dalje, pisma pridejo v roke šefov tvrdke, kar se krožnicam le redkokrat pripeti. Pisma morajo predstavljati tvrdko in njene izdelke ali robo, zato se mora uporabljati največja skrb, da so v tem oziru pravilna. — A. T.
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
VII. Odločba D. S. št. 854/24 od
2.	aprila 1924.
Dne 30. V. 1922 sem predložil carinarnici v Ljubljani deklaracijo za izvozno carinjenje pet vagonov z na-imenovanjem: bukov rezan les — deske. Med njimi je nosil en vagon št. 32.567 z po železnici ugotovljeno težo 10.800 kg. Dočim so ostali štirje vagoni soglašali s priloženimi tovornimi listi, je imel tovorni list za vagon 32.567 številko — 32.576 potvorjeno v 32.567. Ta vagon je bil zaprt, dočim so ostali štirje bili odprti; tudi je ta vagon tehtal samo 9990 kg in ne, kakor prijavljeno, 10.300 kg; stvarna njegova teža se je ugotovila po železnici in carinarnici dokazala; na vagonu je bil prilepljen železniški listek: »od Virovitice do Zagreba j. k.« Iz vsega tega je bilo torej na prvi pogled jalno razvidno, da je železnica odpremila napačni vagon 32.567 z napačnim tovornim listom vag. 32.576, dočim je pravi vagon 32.576, spadajoč k temu tovornemu listu, dospel v Ljubljano šele 9. junija 1922 s sprem-nico št. 43 postaje Zagreb j. k. in s prošnjo, naj se napačno instradiran vagon 32.567 vrne v Zagreb j- ž. Namesto z bukovimi drvami, je bil pa vagon 32.576 (s potvorjeno številko v 32.567) natovorjen s pšenico.
Z ozirom na to, da je naimenovanje robe v vseh 5 vagonih in tov. listih soglašalo, nisem gojil sumnje, da bi ne soglašala tudi vsebina vagonov, tembolj, ker pri prijavljanju moram
zaupati železniškim podatkom, pravilnosti tovornih listov, osebni korespondenci s stranko kakor tudi uverenju o zasiguranju valute, katero se je tudi glasilo na »bukove deske«. Pri tem mi niti na misel ni moglo priti, da bi se v vagonu utegnila nahajati pšenica, čije izvoz je bil. dovoljen samo na podlagi posebnega oblastnega dovolila.
Navzlic očitnemu dejstvu pa, da je pri ocarinjevanju predležal n e p r a -v i vagon, ga je smatrala carinarnica kot pravega ter povsem nezakonito izvršila na njem svoj uradni pregled ter zlorabljajoč čl. 41., 43. in 166. car. zakona deklaranta samolastno kaznovala s svojim rešenjem št. 24.368/22. Ta kazen se mi je videla v zakonu in predpisih celoma neutemeljena in neumestna, zaradi česar sem vložil pritožbo na finančnega ministra, v kateri sem, poleg gornjega opisa, izvajal:
a)	0 priliki zvaničnega pregleda se je dne 31. maja 1922 pregledal vag. 32.567, katerega je železnica pomotoma pripeljala v Ljubljano, namesto pravilnega vagona 32 576, koji poslednji je dospel v Ljubljano stoprav dne 9. junija 1922 ter ga je carinarnica ta dan posebe carinila. Iz prilog je to jasno razvidno, iz katerih prilog je tudi razvideti, da je nepravilno in-stradirani vagon 32.567 bil povrnjen v Zagreb j. k. ter je ostal v tuzemstvu.
Priloženi tovorni list dokazuje, da je neznan uslužbenec železnice na njemu potvoril pravilno številko 32.576 v številko 32.567. Očito je, da
v	tem primeru ni govora o kaznitvi po čl. 166 c. z., marveč največ po dejanju čl. 177 c. z. (vpis v deklaracijo napačne številke vagona). Pravi va-
gon št. 32.576 je namreč dospel 9. junija 1922 ter bil carinsko odpravljen, kar naj carinarnica ugotovi.
b) Pregledom najdeno stanje carinarnice se protivi čl. 41. c. z., ker se po temu členu carinarnica pred vsem mora odločiti, »da li se prijavljena roba vsem strinja z deklaracijo .
V	našem primeru je sicer soglašala številka vagona, ne. pa teža (9990 kg in ne 10.300 kg), katere teže carinarnica o priliki pregleda n i ugotovila! Njen pregled je torej površen in sloni na napačni podstavi, vsled česar ne more služiti kot podlaga kaznitvi. To tudi carinarnica sama v svojem rešenju priznava.
c) Bistveni element za kaznjivost je pc zakonu koristoljubiva namera ka-korsibodi oškodovati državno blagajno. Da ni pri meni kot deklarantu bilo najmanjše kaznjive namere, sledi že iz okolnosti, da je železnica sama priznala, da so pogrešek zakrivili njeni organi, česar carinarnica tudi ni preiskala in ugotovila. Kaznovati se pa sme samo onega, kateri je kaznjivo dejanje faktično zagrešil! Tudi trditev carinarnice v rešenju, da bi bil jaz moral vagon predhodno pregledati, ne drži, ker, akotudi bi bil jaz pregledal pravi vagon, bi bila železnica carinskemu pregledu lahko istotako pristavila napačni vagon, kakor je v našem primeru faktično tudi storila. Krivda je le pri carinskih organih, ker niso postopali točno po čl. 41. car. zakona.
d) S predmetnim prijavljenjem bukovega lesa namesto »pšenice«, bi bil dalje jaz — ako bi se ne bila pogreška
Sušaška luka. Delo za popravo velikih električnih dvigal v sušaški luki napreduje z naglimi koraki. Večje število dvigal se nahaja že v uporabnem stanju. Na pomolu sušaške luke so popravljena že j vsa dvigala. Kar se tiče nasipa, ki je bil oh zadnjem neurju poškodovan, tudi ta je že popravljen in tudi železniška proga, katero je zasulo morje s kamenjem in blatom, tudi ta je že očiščena. V sušaški luki je opažati v zadnjem času zelo | živahen parobrodarski promet. V luki j nahajamo nekoliko angleških, nemških in naše štiri trgovske parnike, j Atnerikanska zunanja trgovina. — V | t. 1924. so Združene države uvozile za i 3611 (1. 1923: 3792), izvozile pa za 4590 (4167) mitjonov dolarjev blaga. Njihova trgovinska bilanca je aktivna za 979 j (375) milj. dolarjev,
i	Družbe z omejeno zavezo na Franc«-j skeni. — Francoski senat je dne 18. fe-: bruarja t. 1. odobril zakon o družbah z omejeno zavezo.
Industrija.
Konferenca za udeležbo na velesejmu
v	Milanu. Dne 27. p. m. se je vršila v Beogradu v dvorani industrijske komore konferenca glede udeležbe na milanskem sejmu, ki se bo vršii od 12. do 27. maja t. I. Konferenco je sklicalo ministrstvo trgovine in industrije na poziv ministrstva zunanjih zadev. S strani ministrstva trgovine in industrije sta prisostvovala načelnika gg. dr. Todorovič in dr. Pantič, a od gospodarskih krogov zastopniki beogradske trgovske in industrijske zbornice, centrale industrijskih korporacij, sarajevske zbornice, Zveze vojvodin-
pravočasno zasledila — nasprotno po- ; skih industrijcev in Udruženja izvozni vzrocil veliko škodo železnici, katera bi napram odpošiljatelju morala odgo-■' varjati za vsaj 50.000 Din vrednosti pšenice, dočim znaša vrednost buko-, vib desk samo 5000 Din. To je zopet | dokaz, da je vsak namen oškodovati državo pri meni bil izključen, j e) Glasom potrdila na izvozni de-: klaraciji je vagon pšenice ostal v tu-! zemstvu, zaradi česar je polog ne-; umestno ubrane izvozne carine protizakonit.
! Ne da bi se bila uradno prepričala, da li v pritožbi naglašani razlogi od-; gbvarjajo dejstvom in ne ozirajoč se ' nanje, je Generalna direkcija carin z j odlokom C br. 75.269 z dne 28. decembra 1922 mojo prošnjo odklonila iz i enostavnega razloga: »Što je dekla-! rant svojom deklaracijom prijavio nekoliko vagona bukovih drva (!), me-! dju kojima i vagon br. 32.567.«
(Dalje sledi.)
Ker je po poteku ankete pričakovati, da se bodo ta določila bistveno izpremenila in uveljavila že s prihodnjim finančnim zakonom, odnosno z zakonom o proračunskih dvanajstinah, teh določil ne navajamo.
8. Določila načrta o odmeri davkov.
(Odredbe o razrezu poreza.
Načrt čl. 105. do 145).
Davki se odmerjajo — razen davka na zemljišče — ali po davčni prijavi, ki jo predloži davčni zavezanec ali na podlagi uradnih pripomočkov, v obliki »razporeda« ali z odločbo vsako drugo leto za dobo dveh let. Z odločbo se odmerja davek podjetjem, zavezanim javnemu polaganju računov, v vseh primerih, v katerih se davek ne izterjuje neposredno od davčnega zavezanca, v vseh primerih, v katerih se davek odmerja izven rednega postopanja in časa in slednjič v primerih davčne zatajbe. Po »razporedu« se odmerjajo davki vsem davčnim zavezancem za dobo dveh let, po odločbi pa za čas, označen v odločbi, vendar pa ta čas ne sme presegati meje dvoletnega turnusa.
Davek na zemljišče, poslopja in podjetja ter obrate se odmerja v onem kraju, v katerem se nahaja davčni predmet, ostali davki pa v onem kraju, v katerem ima davčni zavezanec svoje gospodarstvo, oziroma pravne osebe sedež uprave.
Davčni zavezanec je dolžan vložiti davčno prijavo vsako drugo leto v roku, ki ga določi finančni minister. Davčni prijavi mora priložiti tudi vse druge podatke, ki so potrebni
za pravilno odmero davkov, ali jih na zahtevo davčnega oblastva naknadno predložiti. Ako davčni zavezanec ne predloži prijave ali ne predloži zahtevanih podatkov, se mu odmeri davek po uradnih pripomočkih in po oceni davčnega odbora. Davčni zavezanec pa
Trgovina.
Višja trgovska akademija v Beograda.
V	prosvetnem ministrstvu je izdelan načrt zakona o ustanovivti višje trgovske akademije v Beogradu, ki je urejena po visoki šoli za trgovino in promet v Zagrebu. Načrt bo proučilo več vseuči-liščnih profesorjev in zastopnikov srednjih trgovskih akademij.
Trgovinski sporazum med Francijo in Nemčijo. Trgovski minister Reynaldi in načelnik nemške trgovinske delegacije Trendelenburg sta podpisala »modus vi-vendi« za trgovske odnošaje med obema državama. Dogovor bo stopil v veljavo
1.	aprila. Pismi, ki sta si ju izmenjala, dokazujeta, da je prišlo med nemško in francosko vlado do dobrega sporazuma in vsebujeta v kratkih obrisih glavne temelje definitivne trgovinske pogodbe
izgubi pravico pritožbe in plača poleg tega še povišani davek. — Ministrstvo za finance i nied Francijo in Nemčijo. Za čas veljave more davkoplačevalce posameznih kategorij sporazuma je Nemčija dovolila Franciji
oprostiti od vlaganja prijav, vendar pa sme davčni odbor tudi v takih primerih zahtevati vložitev prijave.
Nepismeni davkoplačevalci, ako niso dolžni voditi knjig, niso dolžni vlagati prijave, pač pa morajo pri občini dati na zapisnik vse podatke, ki so potrebni za odmero davka.
Davčna prijava je službeno tajna in se sme uporabljati edino le. za davčne namene.
Za pravilno odmero davka so dolžni dajati pojasnila davčnim oblastvom:
1. lastniki posestev, danih v zakup glede zakupnikov, odnosno hišni posestniki glede najemnikov;
2. službodajalci glede nameščencev;
3. vsa oblastva in vsi uradi o izvršenih javnih dobavah in pravnih poslih, sklenjenih z davčnim zavezancem. Dalje so občine dolžne vsako drugo leto popisati davčne zavezance, katerih dohodki se cenijo nad 10000 Din v roku in na način, ki ga določi finančni minister s posebno naredbo. Ta popis se uporablja za kontrolo davčnih prijav in za podlago davčnim odborom pri uradnih ocenah.
(Konec sledi.)
klavzulo države z največjimi prednostmi ter izvzela iz te klavzule le nekoliko izdelkov. Novi režim v trgovskih odnošajih med obema državama predvideva odpravo prepovedi za uvoz gotovih francoskih izdelkov v Nemčijo. Za proizvode nemške industrije bodo veljali najnižji tarifi. Klavzula države z največjimi prednostmi j bo sprejeta za Francijo tudi v definitivno pogodbo, medtem ko se bodo za Nemčijo obdržali najnižji tarifi.
Delničarji Slovenske trgovske delniške družbe v likvidaciji v Ljubljani se opozarjajo, da je družba končala z likvidacijo. Na zadnjem občnem zboru se je sklenilo, da dobi vsak delničar za svojo delnico Din 100.—. Vse imetnike teh delnic opozarjamo, da naj takoj predlo-že iste Trgovski banki v Ljubljani v svr-ho izplačila.
kov. Cilj konference je bil, da se zainteresira naše izvoznike za obisk in sodelovanje na sejmu v Milanu. Zastopniki ministrstva so izjavili, da bi naše ministrstvo dovolilo popust na železnicah za blago in posetnike. Organizacija se prepusti zbornicam. Zastopniki so izjavili, da bi se morda, z ozirom na vladajočo krizo v celi naši industriji, dovolile večje olajšave. Po vsem izgleda, da se bodo v Milanu v precejšnjih količinah izstavili poljedelski pridelki in da bodo razstavo obiskali gospodarski krogi kolektivno v zvezi z razstavo v Parizu. Za razstavo naših industrijskih produktov bo težje.
Nova tovarna ledu v Novem Sadu. G. dr. Georg Dundjerski, ki si je s svojo podjetnostjo in požrtvovalnostjo pridobil toliko zaslug za industrijo Vojvodine, bo otvoril novo podjetje, prepotrebno za No-
vi	Sad. Te dni bodo dospeli v Novi Sad iz Nemčije najmodernejši stroji in motorji za vzpostavitev moderno urejene tovarne ledu, katere kapaciteta bo črez 1 vagon kristalnega ledu dnevno.
Obrt
Občni zbor Slov. obrt. društva v Mariboru. V nedeljo, dne 1. t. m. ob 9. uri piedpoldne se je vršil redni letni občni zbor Slov. obrtnega društva v Mariboru, kateri je potekel v najlepši slogi in nad vse mirno. Občnega zbora se je udeležilo okroglo 50 članov, kateri so pazljivo sledili poročilu predsednika, tajnika, blagajnika. Najbolj mirno in složno so . pa potekle na tem občnem zboru volitve novega odbora, kateri je bil soglasno izvoljen sledeče:	Za predsednika je bil
izvoljen znani in priljubljeni gosp. Ivan Kravos, za podpredsednika pa g. Miho V ah tar, za odbornike gg.: Bureš Franjo, urar, Stajnko Josip, kolar, Kovačič Ivan, steklar, Juratič Drago, brivec, Kumerc Franjo, ključavničar, Mi-slej Josip, pek, Horvat Franjo, slikar, Sulič Josip, čevljar, Klubička Franjo, čevljar, Kompara Rudolf, mizar, za pregledovalce računov gg.:	Džamonja	in
Žnuderl vsi iz Maribora. Pričakujemo in upamo, da se bo društvo v bodoče dobro ' razvijalo in prineslo svojim članom najboljših uspehov.
Promet.
Zrakoplovno postajališče t Ljubljani.
V	prostorih trgovske in obrtniške zbornice se je vršilo dne 3. t. m. posvetovanje zastopnikov oblasti in gospodarskih krogov glede zrakoplovne zveze Dunaj— Ljubljana—Trst. Po pozdravu zborničnega predsednika g. Kneza je tajnik g. dr. Pless podal o projektu obširno poročilo. Povod za posvetovanje je dal poset zastopnika »Evropske letalno - prometne deln. družbe« z Dunaja g. J. C. Wil. Jun-
kersa naši trgovski in obrtniški zbornici. Po posetu Trsta, se je g. Junkers oglasil »a priporočilo našega tržaškega generalnega konzulata Stefanoviča tudi Ljubljani, da se informira o mogočnosti ustanovitve postajališča tudi v Ljubljani. — Imenovana družba, ki vzdržuje že letalno prometno zvezo za potniški, poštni in paketni promet med največjimi evropskimi trgovskimi centri, ima svoj glavni sedež v Berlinu in namerava vpo-staviti v najkrajšem času tudi progo Dunaj—Trst. Letalna zveza bi se vršila trikrat dnevno v obeh smereh. V Ljubljani bi se ustavilo letalo samo za 15 do 30 minut. Postajališče ne bi zahtevalo niti hangara niti posebnih drugih priprav; razen male baze za postajanje. V letalu je prostora za 5 oseb. Letalo pa nosi poleg tega še ‘200 kilogramov tovora. — Prevoznina bi znašala toliko, kolikor stane karta prvega razreda brzovlaka. Pot v Trst ne bi trajala celouro, pot na Dunaj pa okoli 3 ure. — Družba želi v svrho ustanovitve postajališča v Ljubljani, da se naj osnuje posebna družba interesentov, ki bi bila udeležena pri podjetju s vsaj 15.000 dolarji. Polovico te glavnice bi prevzela centralna družba, drugo polovico bi pa morali prevzeti lokalni faktorji sami. Interesantni so statistični podatki, ki jih je navedel g. dr. Pless glede števila letal, ki jih ima družba v prometu in preletenih kilometrov. Medtem ko je imela družba leta 1921 samo 11 letal v prometu, ki so preletela 350.000 km, jih je imela v prometu leta 1922 že 25, ki so preletela 556.355 km, leta 1923 že 60, ki so preletela 1,266.769 km in leta 1924 je imela družba v prometu že 78 letal, ki so preletela celokupno 1,875.371 km. V teh 4 letih je družba prevozila 80.000 potnikov. Od tega števila pa odpade polovico samo na leto 1924. Od 40.298 prevoženih potnikov se je pri prevozu samo 3 neznatno ranilo. — Interesantni so tudi podatki glede rentabilite-te, ki se je, odkar deluje družba, zelo dvignila. Dočim je lelo 1922 krilo z dohodki samo 22%, se je dvignilo kritje v letu 1923 na 27%, v letu 1924 pa na 54%; pričakovati je, da se dvigne kritje letos na 60%. — Pri debati, ki se je otvorila po referatu g. dr. Plessa, je zastopnik vlade dvor. svetnik g. Stare pozdravil projekt, opozarjal pa je, da bi bilo pravočasno podvzeti potrebne korake, da bi se ne delale težkoče v carinskem in policijskem oziru. Ravnatelj g. dr. Kisovec izraža bojazen, da bo realizacija projekta naletela na ovire zbog pomanjkanja kapitala. Letalna zveza bi bila osobi-te važnosti za promet s pismi in paketi, za osebni promet pa bi se trikratna zveza najbrže ne rentirala. Začasno bi mogoče zadostovala enkratna zveza. Predlaga naj bi se mogoče pri družbi posredovalo, da bi se zadovoljila z mesečno subvencijo. Stavbni višji svetnik g. ing. Pre-lovšek je v imenu mesta Ljubljane Pozdravil idejo ter zagotovil, da bo mestna uprava nje realizacijo kar najiz-datneje podpirala. Načelnik ljubljanskega trgovskega gremija g. Stupica je v svojem govoru povdarjal veliko važnost, ki jo ima projektirana zveza za trgovski razvoj Ljubljane, vendar se boji, da bo težko zbrati svoto, ki je potrebna za ustanovitev zahtevane družbe. — Ko se je debata končala, je referent g. dr. Pless resumiral vse stavljene predloge in nasvete, ki jih bo zbornica sporočila družbi na Dunaj. Ob koncu je prosil vse navzoče, naj bi se po svojih močeh zavzeli za projektirano zvezo, da se omogoči nje uresničenje. Nato se je predsednik g. Knez zahvalil za udeležbo ter zaključil posvetovanje.
sssssimmmaaaaamBmaa
<&UBDH,V r	-... 3
JUDDHSr!
Usi*
' RftOE MARK C
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev r Ljubljani sklicuje za petek, dne 6. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gremijalni zborovalnici, palača Ljubljanske Kreditne Banke, Aleksandrova cesta 2/1. sestanek, glede ureditve vprašanja najemnin za poslovne lokale. Vabijo se vsi interesenti, da se sestanka zanesljivo udeleže.
POROČILO 0 NACELSTVENI SEJI GREMIJA TRGOVCEV V LJUBLANI.
Na zadnji načelstveni seji ljubljanskega gremija se je med drugim razpravljalo tudi o važnih vprašanjih, ki bodo zanimala naše trgovce in ki jih prinašamo v izvlečku:
V predsedstvenem poročilu je omenil načelnik Fr. Stupica, da je mestna občina kot obrtna oblast potrdila računski zaključek za leto 1924 ter našla vse račune in priloge v redu.
Dalje je bilo omenjeno v predsedstve-nem poročilu glede akcije nameravanega tranzitnega skladišča v Ljubljani, kakor tudi znižane izvozne železniške tarife, katere posebno tangirajo našo lesno industrijo. Društvo sejmarjev je obvestilo gremij, da si je izvolilo za načelniku g. Lauter-ja, ki je tudi sočasno gremi-jalni odbornik ter nadalje še posebej odsek, katerega naloga je, da v medsebojnih vprašanjih tesno sodeluje z gremi-jem. Načelnik omenja, da so se na gremijalni šoli razdelila spričevala za I. polletje. Uspeh je zadovoljiv. Gremij se je obrnil na Trgovsko in obrtniško zbornico s posebno vlogo, da se nakaže gremijalni šoli tudi letos primerna podpora. Ljubljanska telefonska centrala se v kratkem postavi (novi avtomatični aparati) in se bo načelstvo obrnilo na mestno gerenstvo s prošnjo, da se preskrbi primerno stanovanje poštnemu upravniku. Kajti dokler je to stanovanje zasedeno ni mogoče izvršiti adaptacijskih del za novo centralo.
Tajnikovo poročilo. V zadevi higijen-skega in modernega pobiranja smeti po ljubljanskih ulicah je na gremijalno vlogo sporočil mestni magistrat, da je tozadevno mestni stavbeni urad sestavil predloge, ki pa niso prišli v razpravo v obč. svetu. Ta moderni sistem je zvezan s -precejšnjimi nabavnimi in vzdrževalnimi stroški ter bo naloga bodočega občinskega sveta, da o stvari sklepa.
V zadevi delovnega časa v trgovskih obratih se je odbor z ozirom na došlo vlogo Trgovske in obrtniške zbornice
j postavil na stališče, da naj ostane začasno sedaj običajni 8 odnosno 9-umi delovni čas, ker radi vedno se izpremi-njajočih se naredb, zaenkrat ni podana možnost definitivnega sklepanja.
Nabava knjig revnim učencem v gremijalni šoli. Tozadevno je vodstvo gre-mijalne trgovske šole naznanilo gremiju vse one vajence, ki nimajo knjig, da se jim knjige eventuelno nakupijo oziroma, da se pozove učne gospodarje, da jih nabavijo. Odbor sklene po živahni debati, da se učni gospodarji povabijo, nabaviti vajencem potrebne knjige, ker gremij iz lastnih sredstev tega ne more in je na drugi strani gospodarjeva skrb, skrbeti /a vsestransko vajenčevo izobrazbo.
Nov finančni zakon. Na vlogo Zveze trgovskih gremijev, v kateri naproša, da stavi gremij svoje predloge k novemu finančnemu zakonu, sklene odbor, ker je rok za stavljenje predlogov kratek, proučiti vprašanje v ožjem odseku, ki se je takoj izvolil. Izvoljeni odsek se te dni sestane, pregleda gradivo, poda izpre-minjevalne predloge, nakar se vloga vrne zvezi.
Pravilnik k mestni uvoznini in trošarini. Nov pravilnik stopi v veljavo s 1. januarjem 1926. 1. Pred kratkim se je vršil sestanek trgovcev špeceristov in vi-notržčev v gremijalni pisarni. Prisostvoval je iz prijaznosti tudi ravnatelj doho-darstvenega urada mestne občine g. Zu-] pan. Na njegov predlog se je sklenilo, | sklicati spomladi anketo, na katero se povabijo zainteresirani trgovci, da se pomenijo o predlogih k no temu pravilniku o uvoznini in trošarini.
Krošnjarstvo. Naše trgovske organizacije so že ponovno pri raznih prilikah in tako posebno pri lanskoletnem razmo-trivanju vprašanja novega obrtnega reda ugotove, da krošnjarstvo v današnjih časih dobro organizirane poklicne trgovine nima pravice do nadaljnega obstanka. V mariborski oblasti je veliki župan na podlagi zakonskih predpisov že uspešno zatrl krošnjarski posel. Da dosežemo isto v interesu naše poklicne trgovine pri nas, se poda te dni deputa-cija v imenu ljubljanskega gremija k g. velikemu županu ljubljanske oblasti, da ; tozadevno intervenira.
Gospodarski svet. V dopisu Zveze i trg. gremijev se naproša gremij staviti
pismene predloge k novemu načrtu gospodarskega sveta. Načrt so izdelali tajniki trgovskih zbornic, med njimi tudi tajnik g. Mohorič. Načrt je dober in bi bili gospodarski krogi lahko prav zadovoljni, ako bi se ustanovil gospodarski svet s kompetenco, predvidevano v načrtu. Načrt predela poseben odsek, da ugotovi, jeli so zadostno zavarovani interesi naše trgovine.
Najemnina poslovnih lokalov. To vprašanje je zaenkrat pač najvažnejše. Tajnik prečita kolektivno vlogo nekaterih članov trgovcev, v kateri se pritožujejo nad pretirano zvišano najemnino. Gremij je zaprosil zainteresirane za navedbo konkretnih dejstev. Odgovora ni dobil. V stvari se je razvila obširna debata. Prečital se je tudi dopis pripravljalnega odbora »Društva trgovcev-na-jemnikov«, v katerem poročajo, da bi bili primorani trgovci najemniki ustanoviti društvo v svojo zaščito, če gremij misli, da mu ni mogoče varovati interese svojih članov. V debati se je razpravljalo vprašanje s stališča posestnikov in najemnikov. Vendar je odbor ugotovil, da to stališče ni pravo. V tej zadevi odbora ne zanima stališče enega ali drugega j prizadetega dela, nego se je odbor po- j stavil na stališče, da je on kot zastopnik vseh trgovcev v tem slučaju dolžan razinotrivati vprašanje iz trgovskega stališča v interesu varstva naših članov. Trgovina je dandanes že itak dovolj težka, kupčije so slabe in minimalne, trgovec se mora boriti z vsemi mogočimi j neprilikami in zato odbor odločno odklanja udomačene fraze: »trgovci imajo vsega dovolj, trgovci lahko plačujejo itd.*. Ker je pretežni del članov ljubljanskega gremija, ki niso hišni posestniki, nego najemniki in so v prvi vrsti srednji in mali trgovci, je odbor sklenil v prihodnjih dneh sklicati sestanek vseh prizadetih trgovcev najemnikov, da čuje njih želje in zahteve. Le tako bode potem mogoče gremijalnemu načelstvu, da energično zavaruje v mejah možnosti in sporazuma interese naših članov.
TRGOVCI!
Postrezite svojim odjemalcem samo s prvovrstnim
ZLATOROG MILOM
če želite, da si odjemalce ohranite in pridobite novih!
jl!uin>nininiimniiiiiiinim»imiiminmimm>minnmniiininuiiiii
Razno.
Nadomestne volitve prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani,
se bodo vršile za volilno okrožje Ljubljana dne 8. in 10. marca, vsakokrat od 8. do 1. ure, in sicer volijo: 1. delavci.
oziroma delojemalci dne 8. marca od 8. do 1. ure v Mestnem domu (velika dvorana), Krekov trg, 2. podjetniki, oziroma delodajalci dne 10. marca 1925 od 8. do 1. ure v Mestni posvetovalnici na magistratu, Mestni trg, kakor je to označeno na glasovnicah, katere bodo prejeli vsi vpisani volilci dostavljene v svoje obrate. Voliti se smejo samo osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku.
Razstava ministrstva za kmetijstvo i« vode. V svrho propagande in zboljšanja naših kmetijskih produktov je ministrstvo za kmetijstvo in vode sklenilo, da bo tekom tega leta priredilo nekoliko večjih kmetijskih razstav v posameznih krajih v celi državi. Tako se bo že v maju vršila poljedelska in živinorejska razstava v Bitolju, v jimiju v Skoplju in Mostarju, v juliju v Jagodini, Sinju, Banjaluki in Vukovaru, v avgustu v Somboru, Vršču ir. Požegi, v septembru v Tuzli, Osijeku, Novem Sadu in Smederevu, v oktobru v Varaždinu, Iloku in Negolinu.
Praški vzorčni velesemenj. (22. do 29. marca 1925.) Olajšave na železnici: Ude-ležnik velesejma, ki želi posluževati se znižane vozarine, se mora pri nakupu in pregledu vozovnic izkazati z legitimacijo izdano od P. V. V. — Vsi pogoji glede znižane vozarine in dobe, tekom katere se lahko poslužuje znižane voznine pri vožnji v Prago in nazaj ter ostala navo--dila, po katerih se mora ravnati, ako želi doseči znižano voznino, so označena v navodilih pri legitimacijah. Zatorej se priporoča, da vsak posetnik pred uporabo legitimacije omenjena navodila pozorno prečita. — Potni vizumi: Vsakp-mur, ki se izkaže s sejmsko legitimacijo, overovljeno z okroglim žigom češkoslovaških uradov v tujini, je dovoljeno v dobi od 12. marca do 8. aprila (incl.) prestopiti češkoslovaško mejo brez plačauja vizumskih pristojbin. Vsak inozemec-gost si mora pred odhodom iz Prage tekom velesejmskega tedna pustiti overiti legitimacijo od P. V. V. in to bodisi v pisarni v Staromšstskč radnici ali v pavi-lonu »C« na sejmišču. V nasprotnem slučaju bi moral pri odhodu iz Češkoslovaške republike na obmejni postaji plačati dvakratno vizumsko pristojbino. — Kdo ima pravico kupiti velesejmsko Te-gitimacijo? Legitimacijo lahko kupi vsak resen interesent, ki želi razstavljati ali posetiti velesemenj, posebno pa trgovec, obrtnik, industrijalec, posestnik ali poljedelec itd. — Stanovanja. Kdor reflekti-ra na stanovanje potom stanovanjske pisarne P. V. V ., naj izpolni pravilno in pregledno stanovanjsko prijavnico in jo pošlje direktno na naslov: Bytova kan-celfir P. V. V., Praha II., Vrchlickčho sady 3. — Cene v hotelih in privatnih stanovanjih: 1. V hotelih: soba z 1 post. Kč 25 do 50, soba z 2 post. Kč 35 do 60 za eno noč. 2. V privatnih stanovanjih: soba z 1 post. Kč 15 do 30, soba z 2 post. Kč 25 do 50 za eno noč. Pri naročilu hotelskih ali privatnih soh je potrebno poslati predujem Kč 40 in Kč 10 kot vpisnino, skupaj Kč 50, nakar prosilec piejme nakaznico za dodeljeno mu sobo. Račun za stanovanje poravna vsak osebno. Vsi dopisi naj se pošljejo na naslov »Bytov& kancelfir P. V. V., Praha II.. Vrchlickeho sady č. 3.« — Reklamacije: Nepravilnosti je naznaniti »Propagačni-mu odeleni P. V. V.« takoj po izročitvi legitimacije. Ako nastanejo zapreke pri potovanju posetnikov P. V. V. na železnici, sporočite to takoj z navedbo točnih podatkov (datum, št. vlaka, št. voznega listka ter postaje, ki ga je izdala in pod.) omenjeni pisarni, tako, da bi bilo mogoče nemudoma intervenirati pri pristojni železniški upravi. — Znaki: Velesejmski znaki bodo izdani samo razstavljalcem in velesejmskim uradnikom.
Nov položaj evropskih gospodarskih razmer. Od 1.800,000.000 dolarjev vrednosti poljedelskih pridelkov, ki so jih Združene države vsako leto izvažale, jih je šlo v Evropo 80% te vsote. Razdejane gospodarske razmere, sledeče svetovni vojni, so vplivale na prav temeljiti način na evropski trg, kar se tiče njegove zmožnosti nakupa surovin in tovarniških izdelkov, ki bi jih v normalnih od-nošajih potreboval. Velika množina evropskega premoženja, se je porabila tekom vojne, druge množine nakupičene-ga in rezervnega bogatstva pa so se porabile za poravnanje deficitov. Pri zmanjšanih narodnih dohodkih in povečanem prebivalstvu se mora dohodek
Telefon
stran 4.
i	....
mm ..n
razdeliti med več ljudstva. To je dovedlo do zmanjšanega individualnega uživanja življenskib potrebščin. Poldmj je dalje otežkoČen po dejstvu, da jfe navaden dohodek, kolikor ga je še ostalo, neenako razdeljen in to vsled motene notranje produkcije. Gotovi sloji so relativno v tako dobremu položaju, kakor so bili pred vojno, ko je stališče preživljenja (standart of living) drugih slojev padlo pfav znatno, in raVnd ti slednji Sloji so največji konzunienti poljedelskih pridelkov, ki se uvažajo v Evropo in tl sloji feo tudi, ki ustvarjajo kupovalno šilo za na-kup teh pridelkov. Te razmere vplivajo neposredno na povpraševanje po ameriških kmetijskih pridelkih. Po najzanesljivejših Cenitvah je evropsko industri-jalno pridelovanje samo 60 do 70% od onega pred vojno. Sposobnost ali zmožnost evropskega kupovanja se meri po zmožnosti produciranja. Kar se tiče evropskega poljedelskega pridelovanja, se je, izvzemši Rusijo, popravilo tako, da producira zdaj 80 do 90% predvojne množine. Zmožnost Evrope plačevati za uvožene kmetijske pridelke, odvisi od trgovske bilance, ki se vstvarja z izvozom evropskih izdelkov, z zaslužkom takozvanih nevidnih Virov, kakor ža službovanje v tujini, izseljeniških denarnih pošiljatvah, posojili v tujezemstvu itd. ali pa z izvozom zlata. Evropski aktualni uvoz bistveno življenskih potrebščin se ni samo zmanjšal v primeri s predvojnim uvozom, temveč je v več slučajih naraste!. Ozirajoč se na Evropo kot celoto, izvzemši Rusijo, je konzum zrnatih jestvin padel približno 10%. To padanje pa se tiče samo evropskih pridelkov, ker uvoženo krušno zrno je iste ali še večje množine, kakor pred vojno. Deficit v konzuniiranju zrnatih jestvin se je poravnal z nadomeščenjem krompirja in drugih domačih pridelkov. Uvoz niesa in mesnih izdelkov v Evropo se je dobro vzdržal. Uvoz manj bistvenih sno-
vi	se je znatno zmanjšal. Ako se vpo-števajo težkoče, ki se stavijo proti gospodarskemu napredovanju, je jako značilno za žilavost evropskih individualnih producentov, da so mogli pod vladajočimi neugodnimi odnosa ji vzdrževati produkcijo ih kupovalno silo tia tej Stopinji, na kateri se zdaj nahaja. Navzlic vseh ovir na potu gospodarskega napredovanja in neŠtevilnih zaprek, ki se stavijo proti produkciji, je vendarle Evropa v temu oziru neizrečeno na boljem, kakor neposredno po vojni. Odločno napredovanje na gospodarskem polju so vsled indualnega pbtrujenja storili vsi: kmetovalec, trgovec in tovarnar. Materijelni te-rneiji produkcije in opreme v to svr-ho so V Evropi relativno v dobrem stanju in ko se bodo oprostili omejitev in odredb nebrzdanega riapijonalizma, bodo 'itjpet uspešno delovali. Individualni producent deluje v mejah, ki jih dovoljujejo današnje razmere in odnošaji in pričakovati se inorfe, da bo Še bolj napredoval, ko bodo omejevalni odnosaji prenehali. Le-te razmere razpravlja 6‘2 strani Dbse-goča knjižica, naslovljena >European Economic Conditions. Wliich Alfect the Market tor Agrioultural Products« (by
H.	B. Smith) (Evropejske gospodarske razmere, ki: vplivajo na trg poljedelskih pridelkov), ki jo je izdal Hureau of Fo-1‘eign and Domestic Commerce kot Tra-de Information Rulletin No. 285. Ta knjižica obravnava vprašanja glede kupo-valne zmožiiosti, zmožnosti produkcije, delavske razmere, socijalno in finančno stanje, industrijsko in kmetijsko delovanje v glavnih evropskih deželah.
Naklonjenost Anglije n »p ram Italiji v vprašanju dolgov. V poslanski zbornici je vprašal nek poslanec finahčnega ministra, če je naznanila italijanska vlada ovir^ ki ji ne' dopuščajti; da bi £6''sedaj stopila v pregovore glede vprašanja dol-feov. Minister državnega zaklada Chuchill ihti je odgovoril: Smatram, da se hidra dati Italiji prilikrt, da več časa vsestransko proučuje vprašanje dolgov, šele potem naj nam objavi tozadevne predloge.
Sovjetska Rusija in Amerika. Tekom tega tedna bodo predsednik Coolidge, senator Borah in državni sekretar Kellogg razpravljali z vodilnimi člani senata o pogojih, pod katerimi bi mogla Amerika pričeti pogajanja s sovjetsko Rusijo v svrho priznanja sovjetskega režima. Najbrž bodo senatorji zahtevali, da se najprej odpošlje v Rusijo poseben odbor ameriških parlamentarcev in strokov- j njakov v švrho proučevanja sovjetskih j razmer.
Produkcija olivnega olja na Turškem.
— Na Turškem se ceni produkcijo olivnega olja v letu 1925 na 40 milijonov litrov. Lansko leto ni Turčija producirala niti 26 milijonov litrov olja. Glavna središča za produkcijo olivnega olja so: Edremid, Ajvatlik, Ajvadšik, Burhamje ui okolica Smirne. Poljedelsko ministrstvo se trudi, da oplemeniti Velike divje olivne gozdove V Aiiatoliji, da se v okrožju Inoboliskem ob Črnem morju nasade nove kulture oliv.
Brezposelnost na Dunaju. Na Dunaju je bilo sredi febr. t. 1. brez posla 90.778 osel), med temi 29.605 žensk. Od konca meseca januarja t. 1. se je njihovo število pomnožilo za 1060 oseb (724 žensk). Tekom enega leta se je število brezposelnih zvišalo za 25.753 (7635 žensk), odnosno je bilo v mescu februarju 1. 1924 toliko oseb mauj brezposelnih.
Brezposelnost na Poljskem. — V mesecu januarju t. 1. je bilo dne 1. januarja
159.060,	dne 3. januarja 163.080, dne 10. januarja 165.160, dne 17. jan. 168.880 in dne 24. januarja 172.420 oseb brezposelnih.
Ljubljanska borza.
14. marca 1925.
Blago: Smrekovi hlodi, od 2.15 ali 4.50 brež grč, od 40 cm naprej premera, fco Postojna tranz. den. 440; bordonali mer-kant., od 6—9 m, od 9—12 m, 30/80 cm, fco Postojna den. 425; hrastovi frizi, od 4—8, od 25—-60, I. in II. vrsta, fco Postojna 1 vag. den 1400, bf. 1400, zaklj. 1400; brastovj odpadki, obrobljenci, fco Ljubljana 4 vag. den 17, bi. 17, zaklj. 17; pšenica sremska, 75 kg, par Ljubljana bi. 500; pšenica domača, fco Ljubljana
den 450;'otrobi pšenični, drobni, fco juta vreče, loto Ljubljana bi. 215; odpadek pšen., fco med jim ur. post. bi. 300; koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. bi. 254.25; koruza nova, dobavitev mavec, fco slaven, post. bi. 215; koruza nova, dobavitev marec, fco sremska postaja bi. 210; koruza nova, dobavitev april, ko sremska postaja. bi, 220; ječmen, 62 kg, lofto Ljubljana bi. 390; oves bački, vešetan, fco Ljubljaua bi. 360; oves semenski, fco bačka postaja bi. 330; laneno seme zimsko, fco Ljubljana den 700; ko-upplja, b/n, fco Kotoriba tranz. bi. 650; krompir beli, fco štajerska postaja bi. 160; kvompjr rdečkast, fco štajerska postaja, bi. 183; krompir rumeni, fco štajerska postaja bi. 145; orehi, fyo vagon hr-vatska postaja bi. 850; fižol ribničan, či-ščen, fco Ljubljana den. 320; fižol koks, čiščen, fco Ljubljana den. 340; fižol beli, fco vag. slavonska postaja bi. 410; modra galica, 98/99, fc« Postojna tranz. blago
630.60.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 39den. bL 68; 4% Kranjsko deželno posojilo iz leta 1888 bi. 22; 4 'A% Kranjsko deželno melioracijsko posojilo bi. 22 'A\ 4K' % Kranjsko deželno posoji-
lo	iz leta 1917 bi. 22; Loterijska 2,'4% državna renta za vojno škodo bi. 157; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210. bi. 210, zaklj. 210; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 235; Merkantilna banka, Kočevje den. 105; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 190, bi. 200 ex kupon; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 135;’ Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana bi. 435; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvede d. d., Ljubljana den. 100, bi. 114; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 275, 285.
Tržna poročila.
Sarajevski trg (1. t. 111.). Suhe slive ‘20 Din, lenšiki 11, fige 8—16, orehi 10, v jed^rcih 32, mandlji 68, datljih, jabolka 12, suhe hruške 8, sladkor v kockah 16.50 —18, v sipi 15—16, kava 48—60, riž 9— 12, ješprenj 9, fižol 6—8, turščica 3, turščna moka :$—pgeriična moka 6.56—8, krompir ‘2, čebula 16, kruh, beli 7.50, črni 6.50 Din za kg.
Dunajski gcveji sejem (2. t. m.). Dogon 2814 komadov; od tega domačih 742, iz Jugoslavije 59, iz Madžarske 1277, iz češkoslovaške 124 in iz Rumunije 612. Cene popustile. Za kg-žive teže so notirali v šilingih: voli I. 1.55—1.75, (izjemno
l.SO-Žtio), II. 1.35—1.50, TTI 1.10-130, biki 1.20—1.55 (1.75), krave 1.05—1.50, slaha živina 0.65—1.05 šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (2. t. 111.). V soglasju z naraščajočimi cenami na ameriških žitnih tržiščih je bila tudi tendenca dunajskega tržišča čvrstejša. Kljyb temu pa je bil promet zelo mrtev. Za nekatei;e žitne vrste skoro ni bilo zanimanja. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica:	domača	55.50—
5Q.50, madžarska s Potisja 62—63, jugo-sjflvpnska 60—61. Rosafe 61.50—62; rž:
domača 50—51.50; turščica:	domači
52—56, Češki 62—65; turščica: 30.75 —31:75; oves: rumunski 40.50—41,50; stisnjeno seno: avstrijsko, polsladko 12.50 —13, slakdo 14*—15 šilingov.
Ruski kovinski trg. — V predvojni dobi je bilo na Ruskem število podjetij z razmeroma nizkim prdmetom veliko večje nego število velepodjetij. Danes je razmerje obratno. V 1. 1912 je obstojalo na Ruskem 9 tvrdk, ki so imele po 3 milijone 600.000 rubljev prometa na leto, dalje 9 firm z letnim prometom po 1 mi-
li	joti 440.000 rubljev, 37 firm z letnim prometom po 600.000 rubljev, 49 tvrdk z letnim prometom po 274.000 rubljev; 74 tvrdk z letnim prometom po 141.000 rubljev, 3®$ tvrdk z letnim prometom po '43.000 mibljev in 771 tvrdk z letnim prometom po 8000 rubljeva Danes zastopa trgovino s kovinami približno 500 podjetij, med katerim je približno 300 velikih državnih podjetij, dočim je približno 200 manjših podjetij namenjenih za nadrobno prodaje. Trgovina je osredotočena v krajih, v katerih se nahajajo velike železne ali velike državne trgovske organizacije tako, da prebivalstvo na deželi večkrat občutno trpi vsled. pomanjkanja kovinskih predmetov.
------------n~~rrn——— ————— ■mn  ..........
Dobava, prodaja. 4
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:	Dne 30. marca t. 1.
pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 3000 ton angleškega premoga; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave stenja, kudelje in bakelj, glede dobave parketov, deščic itd., glede dpbaye ptoščnatega železa ter glede dobave smuka, smirkovega platna in steli lenega papirja.
Dobave, Vršile , se bodo naslednje ofertajne licitacije: Dne 20. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave železa, glede dobave cinkovine in pocinkane pločevine, glede dobave jekla in glede dobave železne pločevjuts. Dne 2L marca l. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave razne žice, glede dobave železne pločevine, glede dobave bele pločevine in glede dobave kudelje za maščuje. Dne 23. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave železa, glede dobave bele kovine in glede dobave jermenov. Dne 24. marca t. L pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave klingerita, glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo in gi^de dobave vijakov* Due 28. marca 1.1. pij upravi državnih monopolov v Beogradu glede dpbave cigaretnega papirja; pri direkciji državnih železnk; v Sarajevu glede dobave medene žice, medi in bakrenih cevi, glede dobave pleskarskih potrebščju in glede dobave plošč za mašenje.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in pbrtpiške zbornice v Ljubljani interesentom ha vpogled.
Josip Peteline, Ljubljana
Na -velllcol (bllin Pr«lernowB« apomenlka) Ot» VOdl »n malo 1
Priporo«. potrcbSClne » šivilje. kroJaCe, Čevljarje, »edlarje, sodno blago, plat^nilte, i«j>*» robca, SCelke. sukance, lonletno blapo.
'	;	11 f • ’	•	Telefon
Brez konkurence
lastnega proizvoda od nejcenejše do najfinejše vrsle nudi
IVAN SAVNIK, Kranj
Slovenije.
N ta željo se poSlJeJo vaord.
Veletrgovina
kolonijalne in
špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
Najbol]Si
llvnlnl »troj jo edino 1*
Josip Petelinc-a
znamka
Grltasrter in Adler
ta rodbino, obrt In Industrijo
„ blizu PraJarno-LjUDlJa na vegaspo mik« r«k"U.M bnntoKL Vallel« Delavnico ■“ Pop ^! ‘,,c Ha vallka	Ta*o»	»»	Wa
U.tDik ii izdajatelj: »Merkur«, trgov.ko-indu.triiska d. d„ Ljftbljana. - Undalk *. t. PLESS. - Odgovorni
u>-fdnik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, tigovsko-industrijske d. d.