Izhaja vsak četrtek. Cena mu |e 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje driave 4 K 60 vin ) — Posamezne itevilke se pro-- dajajo po 10 vin.	-
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spi'i in dopisi se pošiljajo : Uredništvu „Domoljuba", Ljubljan i, Kopitarjev ulice it 2. Naročnina, reklamacije in inserati pa : Upravmltvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it 2.
Ste«. 4.
Kmetovo samostojnost.
Zdravilo za vse bolezni, kar jih je v državnem življenju, jfc menda podržav-Ijenje. Človek bi vsaj tako lahko sklepal, ko tolikrat za vsakim voglom čuje to mirakelj-žavbo. Zejeznice in paroplovbe se morajo podržaviti, o tem smo že vsi edini; pridejo še premogokopi in rudo-kopi, oglašajo se učitelji; nekateri hočejo, da bi bili tudi duhovniki kakor državni uradniki; ob draginji se slišiio nasveti: podržavimo mesariie in pekarije. Socialni demokrat, ki trdi. da se mora vse pridelovanj, izdelovanje in trgovame podržaviti, že kmalu ne bo imel potemtakem nobenega nasprotnika več. Do ušes tičimo že v socializmu, pa se tega niti ne zavedamo.
Kam pridemo po ti poti? četa uradnikov se na ta način strašno zveča. Vedno več gospodarskega življenia bo v uradniških rokah in prvo in trlavno vnrašanie v državi bo potem uradništvo. Odkod dobiti dobrih uradnikov, kako jih nadzirati, to je težava, ki nanjo le malokdo misli.
Podržavtien'e bo brez dvo'be napredovalo. Orožno bi se na motit, kdor bi mislil, da ie že s tem kai pomaeaneea. Če ne bomo imeli vestnega, skrbno nadzira-netra uradniStva, bo še slabše neeo doslej Zato pa moramo na vsak način skrbeti, da za nove razmere poskrbimo v tem oziru. Na videz je odgovor tahak. Pravi se: Državni zbor 'e poklican, da nadzonre: izvollen le zdai pri nas po splošni in enaki volivni nravici; zato ima vse Hudstvo nadzorstvo v svofih rokah. To le samo deloma res. ker nredvsem }e treba, da tudi za deželne zbore Izvojujemo ravno tako volivno pravico. Polee tega sta pa
V Ljubljeni, dné 23. januarja 1908.
potrebni za tako delovanje državnega zbora dve stvari:
1. Državni zbor mora res enotno ho-teti nadzorstvo nad uradništvom. Dosedaj ie nekoliko to že pokazal, toda bil si je nedosleden. Pravični moramo biti in na-glasiti, da se ie sedanji državni zbor mnogo bolj izkazal za delo kot pre:šnji. Izvršil je težke naloge v primeroma kratkem času. Toda enega očitka mu ne moremo prihraniti: Domala vse stranke so pokazale, da bi si rade izlicitirale priiaznost urad-ništva. Taka licitacija je silno nevarna, ker pahne zbornico v odvisnost od uradnikov in ji jeml'e sposobnost nadzoroval-nega dela. Umliivo ie. da se vseh vrst uradniki obračajo na državni zbor. Ni na prav. da s svoio vePavo posamne stranke krik in vik najboi' kričavih ljudi v zbornici spravPaio na dan. Pna stranka izknšn s tem orekositi dru<ro in iasno ie. da taki licitaci!! ne more biti konca. Zato pa ni dovolj, da se postopan'e oosamnih uradnikov v takih internelaciiah okrca, marveč je treba, da se vsa' vodivne in odlo-čivne stranke otresejo sedarne licitaci^ke razvade. Vse. kar ie prav: to mora vel'ati v prvi vrsti tudi za uradništvo. sirer nastane zmeda, ki !e ne bo nihče uredil. Slovenska TJndska Stranka se le v tpm oziru dozda' dobro držnla: na! si pridobi tudi pri drmrih strankah pametnih zaveznic v tem oziru.
2. Državni zbor temetii v ljudstvu. Samosto'nost državnega zbora ie zvezana s samosto'nostio Hudstva. Med iiudstvom imamo na nravzanrav edini stan. k! si 'e še ohranil zm^el za samostojnost v kmečkem stanu. Tildi tu se žaliboo- že krha. Mnosri sp že kar brez težav ločilo od svoiih rodnih srruntov. ki so na n!ih uživali kolikortoHko samosto'nosti fn neodvisnosti, ter gredo daleč proč r. doma iskat si
Leto m
kruha. Kmečka dekleta se rajše ženijo zavoljo penzije s kanclisti in žandarji, nego s kmečkimi posestniki. To so nevarnosti, toda splošno še lahko rečemo: v večini naših kmetov, hvala Bogu, še živi volja po samostojnosti in gospodarski nezavis-nosti. Zato pa pravimo: državni zbor in deželni zbori morajo, če hočejo res biti nadzorniki nad vedno naraščuiočim uradništvom, skrbeti z vsemi silami, da kmečkemu stanu utrdijo podlago za njegovo samosto'nost in gospodarsko nezavisnost. Skrb za kmeta je skrb za trden in neodvisen državni zbor in s tem za red v državi.
___ _ _____ . _
Političen iresiPd.
DOLŽNOSTI PRIHODNJE DRŽAVNE ZBORNICE.
Nova zbornica, izvoliena po splošni in enaki volivni pravici, je izvršila veliko delo: nagodbo z Ogrsko. Toda ravno tako važne ali pa še važnejše nalocre čakaio poslance pri prihodniem zasedanju. Predsednik državnega zbora Weisskirchner je dejal, da bo treba poskrbeti za starostno in invaliditetno zavarovanje vseh delavskih slojev. Tudi drugi parlamenti se že pečaio s tem vprašanjem, kako pomagati delavcem, če osta rito in obne-moreio ter postaneio tako nezmožni za delo. Krščansko - socialna stranka pa bo stavila predlog tudi v našem državnem zboru, nai država poskrbi, da bo noljedelskim in tovarniškim delavcem ter obrtnikom, kadar na starost obnemoreio, zagotovlen kos kruha, ki so si ga v dolgih letih trdega dela pač krvavo zaslužili. — Potem se bo morala pečati bodoča zbornica z zakoni proti kartelom. ki so vzrok tako težke in tako krivične draginje. Razun tega bo morala spremeniti tudi svoj poslovnik, da se bodo mogle «eje vräiti mirno in nemoten*.
PRORAČUNSKI ODSEK.
Proračunski odsek ima to nalogo, "da pripravi ves proračun in ga že izdelanega poda v pregled celi zbornici, ki ga potem spremeni ali potrdi. Zato voliio vse stranke svoie zastopnike v ta odsek. Letos so skoro vsi njegovi člani nanovo izvoljeni, izmed stare;ših slovenskih poslancev je v njem edini dr. Žitnik. Odsek bo iniel seie vsak dan do konca februarja, da dobi državni zbor, ko se zopet snide, že izdelano poročilo. Nemške stranke delujejo na to. da bi poslanci ne dobivali več takozvanih dijet (20 K na dan), temveč letno plačo.
POLJEDELSKI ODSEK.
V poljedelskem odseku sedi izmed naših poslancev svetnik g. Povše. Prepričani smo. da bo tu izvrstno zastopal koristi kmetskega ljudstva, ker dobro pozna vse potrebe slovenskega poljedelca. Poljedelski minister dr. Ebenhoch niu ie sam izrekel svoio pohvalo in priznanje, ker ie poskrbel, da prihaja kranjska živina naravnost mornarici. Lahko smo veseli teera. da imamo v poliedelskem odseku tako odličnega nriiatelia slovenskih kmetov, ker č?ka odsek mnogo težkega in važnega dela. kajti po predlogu svetnika g. Povšeta je odsek pozval vlado, da nai predloži zakonske načrte o ureditvi uporabe skupnih zemljišč kakor tudi zakonske načrte o zlaganju kmečkih posestev z ozirom na razmere posameznih dežel. Vlada se nadaHe poživlja, da predloži zakonske načrte o obrambi planin, o podnorah za izbolišanie planin, o preosnovi gozdne in lovske postave, v obrambo polie-delstva. v pospeševanje živinoreje po podnorah, o podporah kmečkih živinskih prodaial-nih zadrug in o gojitvi umetne krme in da nai prodaio drva in les iz državnih gozdov kolikor mogoče brez Posredovanja kapitalistične vmesne kunčije. Sklenili so tudi pozvati vlado. da vloži zakonski načrt, po katerem nai bi se vsako leto štela živina.
•sv
DELEGACIJE.
Avstriiska in ogrska državna zbornica deluieta neodvisno druga od druge; vsaka skrbi za polovico naše monarhije. Ker te pa naše cesarstvo na zunaj enotno, mora biti neko zastopstvo, ki skrbi za celo monarhijo. In tako zastopstvo imenuiemo delegacije. Av-striiski in oerski državni zbor izbere vsako leto svoie delegate, in ti moralo potem skrbeti in odgovarlati za denarni proračun, za voiaštvo in za okupirane dežele, ker vse to ni razdeHeno na avstrijsko in ogrsko polovico. temveč <e enotno za celo cesarstvo. Tako se snidejo delegaci'e tudi letos dne 30. ianu-aria. Avstriiska vlada bi pri letošnlem zasedanju rada novišala nlače častnikom, toda Mažari se bodo ustavliali temu predlogu, če iim cesar, ki >"e vrhovni povelinik našega vojaštva. ne dovoli mnžarskoga uradneca ie-zika nri odrskih oolkih. _ Te dni so ohiskali delegati Trst. Reko in Puli ter si ogledali naše volne ladie in vaje na morju.
VOLIVNA REFORMA NA OGRSKEM.
Mažari pritiskalo s strašno silo na druge narodnosti, ki lih ie nesrečna usoda vrgla v odrsko državno nolovlco. Ce bi se na unellala tudi na Ogrskem splo?na in enaka volivna pravica, tedal bi poslali tudi druci narodi v ogrsko zbornico veliko število poslancev in bi tako nrišli do besede v zbornici. Tetra se Mažari bole. a obenem vidMo, da se ne bodo mogli ustavljati zahtevi po splošni in enaki volivni pravici, ker Je že v naši polovici
sprejeta in ker jo tudi ogrske ljudstvo vedno glasneje zahteva. Zato so predložili zbornici predlog za splošno in enako vol. pravico, ki je pa ravno tako krivičen, kakor vsi drugi mažarski predlogi. Najprej bodo volili samo tisti, ki znajo mažarski brati in pisati; če pa tega ne znajo, ne bodo volili, če ne plačujejo gotove mere davka. Tako skušajo Mažari zopet zadušiti ostale narodnosti! Razun tega ne odpadejo v novem volivnem redu stare predpravice plemstva in povrhu še nimajo volivne pravice tisti, »ki hujskajo proti zasebni lasti, veri, državi in stanovom.« Med hujskače proti državi pa šteje ma-žarsko sodišče vse ljudi, ki niso Mažari in ki zahtevajo pravic tudi za svoj narod. To bo pač lepa volivna preosnova!
NOVI HRVAŠKI BAN.
Mažari že dolgo stegujejo svoje dolge prste po deželah hrvaške kraljevine. Šrečno so že ugrabili najvažnejše hrvaško pristanišče Reko, a želijo si še veliko več. Priklopiti hočejo svoji državi celo Hrvaško in Slavonijo, Bosno in Dalmacijo, ter tako osnovati samostojno in od Avstrije neodvisno kraljestvo. V ta namen so popolnoma pomažarili hrvaško železnico, na hrvaških tleh postavljajo mažarske šole in že dolgo vrsto let pošiljajo v Zagreb bana, ki mora delovati v njihovem duhu. Ko je odstopil prejšnji ban Rakodczay, ki ni mogel nič opraviti, so poslali barona Raucha za bana, ki ie takoj od začetka slabo naletel. Pred prihodom Raucha, ki je prihajaKiz Budimpešte, se je nabralo na kolodvoru v Zagrebu na tisoče ljudi, ki so hoteli takoj jasno pokazati, da ne trpe bana, ki bi bil mažarski hlapec. Ko pride vlak v postajo, začne množica vpiti in kričati: »Proč z banom! Pfuj!« Nato izstopi baron Rauch s svojimi novoime-novanimi uradniki. A takoj se začne zopet upitje in žvižganje, da ban. preplašen od nenavadnega sprejema, ves prebledi. Uradniki, ki so se zbrali na kolodvoru, da pozdravijo novega bana, so mogli spregovoriti med kričanjem množice komaj par besed. Še huje je bilo, ko stopi ban pred kolodvor in hoče sesti v kočijo. Kroinkrog nastane smrtnoneivarna gnje-ča, ljudje začno obmetavati kočije dostojanstvenikov z gnilimi jajci in kamni, v jezi in razburjenosti pljujejo nanje, dokler se s težavo ne prerinejo in izginejo v mestu. — Vsa mestna policija je bila pripravljena na kolodvoru, a opraviti ni mogla nič, kljub temu, da je ranila več iz-grednikov. — Tako so sprejeli Hrvati svojega novega bana. Njihovega deianja ne moremo odobravati in hvaliti, a razumemo ga lahko: tudi najmirnejšemu človeku zavre slednjič kri, kadar vidi, da se ne more drugače ubraniti krivice.
TRGOVINSKA FOGAJANJA S SRBIJO.
Pogajanja o trgovinski pogodbi s Srbijo se še vedno nadaljujejo. Srbi so izjavili, da so zadovoljni z avstro-ogrskimi zahtevami. Pogodba obsega tudi določilo, da sme Srbija uvažati gotovo množino
mesa na Dunaj. Ob meji zgradi neka du-naiska akcijska družba klavnice. Nemški agrarci nameravajo zato nastopiti proti pogodbi.
USODA BOLGARSKIH VSTAŠEV.
Obesili so v Monastiru na smrt obsojenega bolgarskega vstaša Stojana Ni-kolo Nauteja. ki je usmrtil decembra I. 1906 tri turške vojake. Naute je usmrtil skupno petnajst oseb, deloma mohatne-dance, deloma Orke. Od oktobra so obesili v Makedoniji osem bolgarskih vsta-šev.
RUSIJA.
Naivišji corkveni inštanci v Rusiji, svetemu sinodu, se poroča, da se zadnji čas med pravoslavnimi Rusi pojavljajo mnogoštevilne sekte (verske ločine). Posebno razširjeni so Ivaniti, pristaši škofa Ivana Kronštatskega. Po vaseh hodijo in nosijo okoli podobe čudodelnega škofa, ter jih daiejo poljubljati. Med njimi pa je tudi mnogo takih, ki bi naši katoliški cerkvi še posebno ne delali nikake časti. — Da se pri Rusih pojavljajo razne verske stranke, je razumljivo. To se je zgodilo še pri vseh cerkvah, ki niso bile združene z Rimom. Brez pravega verskega poglavarja, kot ga manjka Rusom, ni mogoča edinost v cerkvi.
V vilnski škofiji je pred nekaj tedni ruska vlada izgnala ondotnega katoliškega škofa Roppa. Vilnski kapitel, ki ima pravico voliti novega škoftf; tega sedaj noče storiti, ker še vedno po pravici smatra izgnanega škofa za pravega pogl. škofije, kajti sv. stolica ni priznala nasilnega čina ruske vlade. Zato namerava sedaj ruski minister za bogočastje v nasprotju s cerkvenim pravom in pogodbami, sklenjenimi med vlado in sveto stolico, razgnati vilnski kapitel. — V nekaterih krajih se je izdala naredba. da se katoliških cerkvenih slavnosti ne sme udeleževati vojaštvo. da ljudstvo ne sme peti slavo-spevov in se procesij ne sme udeleževati v narodnih nošah.
LEPE STVARI IZ FRANCOSKEGA,
Človek bi mislil, da bo francoska vlada samo toliko časa nastopala proti cerkvi in njenim napravam, dokler ne bo spoznala, da to njej sami škodi. Pa ne! Pred nekaj dnevi so morale zapustiit redovnice »Hotel Dieu«, kjer so opravljale posel usmiljenih sestra skoro pol stoletja. Velika množica je proti izgonu demonstrirala s klici: »Doli s tatovi!« »Živela svoboda!« »Živele sestre!« — Da bi bili kje izgnali usmiljene sestre, ki vse svoje inočt in življenje nesebično žrtvujejo blagru svojega bližnjega, se ne bere tako kmalu v zgodovini. Pač pa na Francoskem. Gotovo bodo sedaj gospe in hčere tako svobodomiselnih francoskih vladnih organov prevzele posel usmiljenk?!
NEVARNOST AMERIŠKO - JAPONSKE VOJSKE.
Nikakor nočejo utihniti oni glasovi, ki prorokujejo vojsko med Japonsko in Ameriko. Sklicujejo se na dogodke pred
izbruhom japonsko-ruske vojske in trdijo, da je sedanji položaj ravno tak, kakršen je bil pred japonsko-rusko vojsko. Sumljiva so tudi mrzlična preklicavanja, ki se ozirajo na popolnoma navadne stvari. Američani so se že davno navadili misliti na izbruh japonsko-ameriške vojske. V Waschingtonu je imel v brodarski zvezi višji sodnik Marian, ki zelo dobro pozna . položaj, velezanimiv govor. Rekel je, da gotovo nastane vojska med Japonsko in Ameriko. Vojska med obema državama bo vplivala na celi svet in povzročila velike zmešnjave. Z Japonsko se zveže Kitajska, ki bo imela v nekaj letih milijonsko armado. Nestrpno pričakujejo v Ameriki poročila o vožnji tihomorskega brodovja. Nekateri se boje, da napadejo Japonci že med vožnjo ameriško brodovje. Poročila o izgredih ameriških mornarjev v južnoameriških pristaniščnih mestih sicer niso častna za disciplino ameriške mornarice, a povzročajo jih tudi mornarji drugih držav. Gotovo je, da dokler potuje ameriško brodovje, niso izključena presenečenja.
BOJ ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOL.
PRAVICO V PRUSIJI.
Podoben boj, kot smo ga imeli v Avstriji za uvedenie splošne in enake volivne pravice, se bije sedaj na Pruskem. Policija ima še celo več opraviti. Pri demonstracijah, ki so se mršile 12. t. tn. za splošno volivno pravico, je bilo aretiranih (od policije prijetih) 106 oseb med njimi 6 žensk. Demonstracije se je udeležijo najmanje 12.000 oseb. Policija je rabila trikrat orož e. ker so 'o napadli in obmetavali s kamenjem. Padi so streli tako od strani demonstrantov, pa tudi policija je streljala. Ran'en je en policijski častnik, trije policisti in 60 demonstrantov. — Odgovornost za to bodo nosili socialni demokratje, ki so gonili svoje ljudi na cesto pred puške policistov. Vlada hoče s skrajnimi sredstvi nastopiti proti vsakemu poizkusu glede motenja miru in dela.
SPLOŠNA VOLIVNA PRAVJCA V OBČINSKE ZASTOPE NA DANSKEM.
Na Danskem se je započelo gibanje, ki hoče uvesti v občine splošno in enako volivno pravico za moške in ženske, ki so stari nad 25 let. Tako so sklenile danske državnozborske stranke, ki — nima:o večine.
TURČIJA PROTI AVSTRIJI IN RUSIJI.
Nepričakovana poročila prihajajo, iz glavnega mesta Turčije, Carigrada. Turčija namreč ropota s sabljo. Ni še dolgo, ko so uvedli popolnoma moderne brzo-strelne topove. Pri tretjem solunskem ar-madnem zboru so vpoklicali že dvakrat po vrsti rezerviste, v stalne bataljone pa kličejo vedno vojaške novince. Solunski arrnadni zbor je popolnoma pripravljen •za vojsko s svojimi 124 bataljoni. Turčija hoče dokazati, da ima dovolj moči napraviti v Makedoniji sama red. Obenem pa demonstrira Turčija proti Avstriji in Rusiji. Turki se namreč upirajo justični reformi* ki Jo zahtevajo velevlastl, neče tudi
podaljšati časa onim, ki imajo nalogo to reformo izvršiti. Turčiji je narasel greben, ker velevlasti niso složne in ker ima po potlačenem arabskem uporu proste roke.
MAROŠKI NEMIRI.
V Tangerju so odstavili legitimnega sultana Abdul Azisa in proglasili za sultana tekmeca Muley Hafida. Maročan od njega zahtevajo, da mora odpravit mednarodno policijo, upreti se vmešavanju evropskih velevlasti v maroška vprašanja, skleniti zvezo s Turčijo, odpraviti evropske inštruktorje pri armadi in izgo-toviti obrambo dežele. Listi poročajo da je Muley Hafid gospodar vsega notranjega Maroka. Novi sultan je proglasil sveto vojsko osobito proti Francozom. Sultan upa, da kmalu pribori Kasablanko in Med-uino. Muley Hafid napoveduje sveto vojsko po celem Maroku, in ni izključeno, da nastopijo mohamedanci proti Evropejcem v celi severni Afriki. Muley Hafid ima sedaj 25.000 vojakov, po sveti vojski upa, da naraste njegova armada v kratkem na 50.000 mož. Stari sultan Abdul Azis pa tiči v Rabati pod obrambo francoskih topov. Tako se resničujejo besede, ki smo jih pisali zadnjič, da nastopi z Muley Hafidom novo krvavo dejanje maroških nemirov, ki pa kmalu ne bodo več samo nemiri, ampak prava pravcata vojska.
Najnovejši dogodki.
Kmetje pobili učitelja. V rumunskj vasi Polos Ramotin so umorili ondotni kmetje ogrskega učitelja Robotega 14. t. m. 20 kmetov je udrlo v šolo, prijelo učitelja, ga gnalo na cesto in ondi kamenjalo. Ko je hotel uteči, ga Je nekdo ustrelil. 30 kmetov so zaprli.
V	Clkago in okolici so imeli strašno točo. Vse brzojavne žice so bile pretrgane.
Na Portugalskem se je 16. t. m. v Rio
Pinto pogreznilo 6 hiš. Nevarnost je, da se cel okraj pogrezne, ker je tzpodrovan vsled bakrenih rudniških rovov.
V	Trstu je policija zasledila 16. t. m. izdelovalnico za ponarejanje denarja. Zaprla je štiri osebe, a ne pove še njihovih imen.
Velika nesreča se je dogodila v Bois de Bologne pretekli teden na drsališču. Udri se je led in pod ledovo gladino je izginilo 30 oseb. 20 so jih rešili, deset jih je utonilo.
V	Villefranci so prijeli dva mornarja neke vojne ladje v trenutku, ko sta hotela vreči goreče sukno v skladišče smodnika na ladiji.
V	Nev Jorku je izbruhnil velikansk požar, v katerem je (Dogorelo 13nadstrop-no poslopje Parkar. Skoda znaša več milijonov. Zgoreli so trije gasilci, petdeset jih je manj ali bolj poškodovanih. Zažgala je najbrže zlobna roka.
V	Solnogradu 'e umrl toskanski nadvojvoda Ferdinand IV. Truplo so prepeljali na Dunaj.
Na HajtPu je nastala revolucija.
Na Reki je 18. t. m. nek Hrvat zažgal mažarsko zastavo. Hrvata so takoj zaprli.
V Šasorgeniju je ondotni grobar odprl celo vrsto grobov na pokopališču in oropal mrliče raznih dragocenosti, katere je potem prodajal v mestu. Policija je zaprla zločinca.
MlMttn orsoniZQCljti.
V TELOVADNICI.
I. Redovne vaje.
Korakanje se lahko vrši v bočni ali čelni vrsti, kar je veliko težavneje, ohraniti namreč uravnano čelno vrsto, ko mora vsak telovadec na celo vrsto paziti. Lažje je korakati v bočni vrsti, ko gieda vsak le na svojega prednika, da ga vedno popolnoma krije.
Koraka se torej navadno le v bočni vrsti in sicer razlikujemo več načinov: korakanje v obhodu, v protihodu, koto-hodu in krogohodu. V obhodu se pomika vrsta ob stenah telovadnice, v vsakem kotu vrsta levo (desno) zavi e, kar se zgodi na povelje »levo (denso) zavii«, ali tudi lahko brez povelja, če 'e že predtelo-vadec označil, da se na! koraka v obhodu. Opozoriti pa se mora telovadce, da se ta zavoj lepo pravilno izvrši, ne pa da bi vsak po svoie, eden v krogu, drugi pa v kotu z levo, drugi zopet z desno nogo na-pre', zavijal. Vzemimo povelie: »levo zavij!« Kako se napravi ta zavo! praviloo? Raznoimenska noga. torej v tem sluča!u desna noga. se postavi naprej in hkrati se telo na prstih te noge obrne pol obrata na levo. Druga noga se v malem loku postavi napre' in zavoj je lepo izvršen, ali kakor se tudi rabi izraz: kot smo pravilno markirali.
V protihodu se koraka ob isti steni gori In doli. Vzemimo, da med koraka-n'em predtelovadec poveliuie: »desno nrotihod«. To povelie se izvrši v dveh gibih. Prvi gib ie ravno tak, kakor pri navadne zavoju, torej da se raznoimenska, tuka; leva noga postavi napre', se napravi doI obrata v desno in se druga, torej desna noga postavi pred levo. Nato pa se, mesto, da bi se v obhodu dalje korakalo, precej pristavi leva noea k desni, napravi se zopet pol obrata v desno in se zopet z desno nogo izstopi naprei. To ie drugi g!b, celo povel e je izvršeno in vrsta se pomika ob isti steni v nasprotno smer. kakor je korakala pre'. Seveda bi se dalo to izvesti tudi na kak drug način, vendar najenostavneje se izvrši to povelje na opisani način.
Kotohod !e samo posebna vrsta obhoda, da se namreč desno (levo) zavra na raznih poljubnih mestih v telovadnici in ne samo v skrajnih kotih, kot ie to pri ob-ìodu. Ta vrsta korakma se le boli poredko rabi. kakor tudi prej imenovani krogohod, pri katerem se koraka vedno v krogu, ne da bi se delal k'e kak kot.
Samo po sebi ie umljivo, da se tudi med korakanjem lahko poveljuje v red desno (levo) s čelom . nakar se z pol obratom bočna vrsta izpremeni v čelno, ali s podobnim poveljem zopet nasprotno. Večkrat pa nai Se med korakanjem vadi »S čelom vzad . nakar se mora napraviti r,a prstih predpostavljene desne noge celo obrat v levo in nato zopet z levo nogo izstopiti h korakanju v nasprotna smer.
Novo povelie. s katerim se ustavi korakanje in se hkrati bočna vrsta spremeni v čelno vrsto, se glasi: »v red levo (desno) s čelom stoj-. kar se tudi izvrši v dveh hitro si sledečih gibih. Voditelj bočne vrste se ustavi (kakor pri navadnem postati stoj- ) v navadno stojo, in šeie potem iz te hitro napravi pol obrata na levo (desno). Isto stori vsak telovadec po vrsti, takrat, ko je že prikoraka! do svojega prednika, ki stoii že v čelni vrsti. Seveda se ne sme preblizu pritisniti, ampak paziti, da je eno ped prostora med niima. Tudi se to zaporedno vstavljanje ne sme vršiti s prevelikim roptom in tistim takozvanim pribijan.iem--. ampak lepo mirno in elegantno.
Doslej smo telovadili redovne vaje samo v eni vrsti. Iz ene vrste pa lahko rapravimo dve vrsti na povelie »v dvo-red drugi vzad". V ta namen se mora telovadce prej prešteti z ena, dve. Šteje ali predtelovadec sam. ali pa tudi telovadci v vrsti. Desni krainik obrne glavo v levo in reče: ena. nakar bo njegov sosed rekel: dve. ter obrnil pri tem glavo zopet v levo k svoiemu sosedu, ki bo zopet rekel: ena itd. Na povelie v dvnred drugi vzad - ostane'o vse številke ene na svojem mestu, številke dve pa narede en korak v desno nazai. tako da stopijo za številko eno in ea kri'eio. Vendar s tem še ni povelie točno izvedeno, ampak obe tako nastali vrsti se morata takoj v desno uravnati, brez kakega povelja in sicer tako. da prvi red de^no ?1eda in drugi kriie v razdal'i eneea koraka. Na pocel'e ^premo glfi . potrJeda prvi red zopet naravnost. Tako stojimo zdaj v dvoredu, iz katerega pa zonet preidemo v red na poveže: »v red drugi spred". Tedai se vse številke ene hitro odmakne'o v levo. da napravi'o noie? sebe prostor za številke dve. ki morato stopiti zopet z onim korakom v levo naprei zraven številke ene.
(DaMe prihodnjič.)
17 ODSFKOV.
N^ Jesenice! Zveza telovadnih odsekov vabi k seii odbora in vaditeliskega zbora, ki bo priho^mo nedeljo, t. i. ?6, t. m. na Jesenicah. Vsoored temu telovad-skemu dnevu ie sledeč»: V nedHio ziutraj po maši ob S. uri se zbiraio v 1'ubl'anski telovadnici zastopniki Hublianskega in onih odsekov, ki imaio pot na Jesenice skozi L'ubl'ano. Ob tri četrt na 9. uro se odpeliHo 7. iužnetra kolrfvora. Med notlo se pridružilo rastonniki šentviška. Škofjeloškega, tržiškecra in rndovliiškefa odseka. Na Jesenice ie nrihod ob 11. uri Ob 12. uri ie skunni obed v gostilni pri Merkotu na Savi. Ob 2. uri je scia odbora
Zveze telovadnih odsekov v društvenem domu. Ob pol 4. uri telovadba jeseniškega telovadnega odseka v sledečem redu: 1. Redovne vaje. 2. Proste vaje. 3. Rajalni pohod. 4. Orodna telovadba. 5. Vaje vaditeljev na drogu. 6. Skupina. 7. Rajalni odhod. Ob 5. uri nastopi ljubljanski vaditelj-ski zbor v vajah s kiji. Ob 6. uri je seja vaditeljskega zbora Zveze telovadnih odsekov. Ob 7. uri je v društveni dvorani komerz. Ob 10. uri odhod. Pri telovadbi sodeluje godba na lok. pri komerzu pa tamburaški zbor. To bo lep dan! Dan. poln dela in načrtov za letošnje leto. Bratje! Pridite v kar največjem številu! Na zdar!
Ljublana. Deželni šolski svet je dovolil, da smejo srednješolski dijaki telovaditi v telovadnici ljubljanskega odseka.
Radovljica. Drugi telovadni odsek v letošnjem letu in v številu odsekov štirinajsti. smo ustanovili preteklo nedel'o v Radovljici. Vpisalo se je takoj 15 mlade-ničev-telovadcev. Novim našim bratom: Na zdar!
V Mengšu se ustanovi telovadni odsek prihodnji mesec. To bo petnajsti, ako ga ne prehite
v Selcih, odkoder dobivamo poročila, da se že dramiio in gibljejo vrli ondotni naši planinski sokoli.
Dev. Mar. v Polju. Naš odsek je imel lansko leto osem odborovih sej in dve vadi-teliski seii. Telovadni znak ie obvezan vsak nositi ob nedeHeh in praznikih, sicer mora nl?čati m h kazni. Sklenilo se je. da si »Do-moliubt naroči vsak telovadec in se v ta namen da iz odsekove blagajne vsakemu, ki ga naroči pri odboru. 1 K pomoči, član pa da 2 Y. Naročilo se iih je leno število. Dohodkov smo imeli lansko leto 177 K 18 h. stroškov pa ?7 Y 66 h. Dne 12. prosinca tega leta smo imeli prvo iavno telovadbo, ki je leno uspela. Čisteea dobička smo imeli 56 K 80 h, kar porabimo za napravo orodja. Vsem bratom telovadcem iz IJubljane pa izrekamo srčno zahvalo za naklonienost. ki nam io skazuie'o, ker nam vedno pomagajo pri učenju in z dobrim svetom. Na zdar!
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
4. Svetli žarki in črni oblaki.
Cilka se ni vrnila k Ooričanu, ampak je odšla na svoj dom. To je Jurija popolnoma potrlo.
Zgodilo pa se je še nekaj drugega. — Prišel ie k Ooričanu krošnjar Vid in mu prinesel sto Izvodov nove protestantov-ske knjižice z naslovom: »Za resnico in luč". Te brošure naj bi Ooričan razpečal med ljudmi.
Jurij
pa. ki je v težkih izkušnjah zad-nüli dni spoznal do dna srca svojo zablodo, je vrgel krošnjarja skozi vrata z besedami: »Ničesar ne maram več opraviti z luteranskimi lumpi, kakor si ti. Ce se ne spraviš hitro odtod, potem glej, kako boš prinesel svoje kosti na dom.«
Krošniar Vid je tedaj stisnil pesti proti Ooričanu in vpil razljučen:
»Ooričan, ti me boš še pomnil! -Danes si ti mene vrgel iz hiše — kmalu bodo drugi tebe pomedli iz bajte, ko ni groša nimaš več svojega na tem božjem svetu.«
Po tem dogodku se je moral Ooričan za svoj gospodarski obstanek bati najhujšega. Kolikorkrat je pogledal novo vilo. so se mu stisnili zobje od jeze. In če je šel po svojem dvorišču, se je skoraj jokal, kajti mučila ga je neprenehoma grozna misel, da v kratkem to lepo posestvo ne bo več njegovo. Zato ni mogel več obstati na domu. Po cele dneve je hodil okrog. Zvečer je prišel često zdolaj v vas in stopil na pokopališče, da na grobu ljubljenega otroka najde tolažbe.
Nekega večera, ko je zopet klečal na malem grobu, pride naenkrat stari župnik iz cerkve, kjer se je nekoliko zamudil v pobožni molitvi. Presenečen zapazi Oori-čana na grobu. Bolest na obrazu moževem gane starega gospoda. Hitro stopi bližje, položi mehko desnico Juriju na ramo in dé prisrčno:
»Ooričan, zakaj tako žalostni?«
Jurija, ki je od sramu že hotel ubežati gospodu izpred oči, gane mehki glas starega dušnega pastirja. Potrto in žalostno odgovori:
»Godi se mi tako slabo, da se mi slabše goditi ne more.«
»Kaj vas tare otrokova smrt tako zelo?«
»Tudi to — pa to bi že prenesel, ko bi le drugih težav ne bilo.«
»Kaj vas tako teži, povejte — morebiti bi vam jaz lahko pomagal,« govori prisrčno stari gospod.
»Vi bi mi pomagali?« dé začudeno Jurij in pogleda sivolasemu župniku z neverjetnim pogledom v oči.
»Ako morem pomagati — prav od srca radi«
»Ne, ne, gospod župnik,« se brani Ooričan. »nočem vam biti nadležen, zlasti vam ne!«
»Mi li ne zaupate?« vprašuje dušni pastir.
»Zaupam? — zaupam?« jeclja Jurij; »saj vendar veste, kdo da sem.«
»O tem ne govoriva, Ooričan. — Danes vem samo to. da ste v nesreči — in dolžnost je moja. ker sem katoliški dušni pastir, da vam pomagam, kolikor morem. Tudi naš Zveličar je pomagal vsem žalostnim in pomoči potrebnim.«
»Toda jaz sem vas hudo razžalil.« jecl'a Jurij zmedeno, — »saj veste, lansko poletje —«.
»Na to ne mislim več, Ooričan. Ali greva nekoliko v mojo sobo. da se pogovoriva?«
»V župnišče ne grem — sram bi me bilo.«
»Poteni vas nekoliko spremim — kam pa greste?«
»Domov.«
»Dobro, potem vas spremim do konca vasi. Pojdiva!«
»Ampak Jaz grem nerad skozi vas.«
»Dobro, pa greva po poljski poti za hišami,« dé župnik in potegne Jurija za seboj.
Mehak zimski večer je bil. Jug je vlekel od hribov nizdol in skoraj toplo je bilo. — Župnik in Goričan sta šla nekaj časa drug poleg drugega tiho in brez besed. Konečno pravj župnik skoraj proseče:
»Goričan, govorite — kaj leži tako težko na vašem srcu? Kako kaj z vašo ženo Cilko?«
»Nisem je videl več, odkar so mi pokopali otroka.«
»Ali ne bi sklenili mir z njo in jo zopet vzprejeli k sebi?«
»Od srca rad! — Vi si niti misliti ne morete, kako samotno in žalostno je moje življenje. — Noben človek mi več ne pokaže prijaznega lica. Cilka je z doma, en otrok je umrl, drugi je zavoljo bolezni pri Rožlinu — s posli, kakor jih imam jaz, pa Je velik križ . . . Sicer pa, saj bo kmalu vsega konec.«
»Kaj pravite, Goričan?«
Jurij je pogledal starega gospoda vprašujoče v oči, kakor bi premišljal, ali sme zaupati duhovniku ali ne. Stal je pred njim, tresoč se, potem pa mu je odgovoril ležke besede:
»Gospod župnik — pred konkurzom stojim. Vam lahko zaupam, ker vem, da ne bodete pravili nikomur.«
»To vse ostane med štirimi očmi,« zagotavlja župnik.
In Jurij mu prične razkladati od kraja, kako so ga tujci vodili za nos, da je zidal vilo, kako so izrabili njegovo denarno zadrego in ga zapeljali k odpadu od vere. Mesec za mesecem je propadalo gospodarstvo, letovičarji so odšli — in zdaj pritiskajo dolgovi nanj. Popolnoma v oblasti tujih gospodov je sedaj. Tega ne more pretrpeti več. Rajše gre beračit z malho na hrbtu . . .
Ko je tako pripovedoval Jurij gospodu vse od početka do kraja, tedaj dé župnik po kratkem premisleku:
»Res v veliki zadregi ste, Goričan. Posebno težko je, ker vse breme sami nosite — dva bi lažje trpela. Precej bi vam bilo porr.agano, ko bi sklenili mir z ženo. Zdaj jo potrebujete bolj, kakor kdajkoli.«
»Jaz bi rad — ali Cilka noče. Tako hladna je bila nasproti meni ob otrokovi bolezni. Ona me zaničuje.«
Župnik ni vedel nikakega odgovora. Molče sta šla drug ob drugem.
Naenkiat obstane stari gospod, pogleda Goričanu globoko v oči ter pravi z mehkim glasom:
»Jurij, ako so vas zapustili vsi ljudje — eden pa je še, ki vas sprejme vsak čas z odprtimi rokami, eden je še, ki bi vas potolažil in vam pomagal.«
»Kdo, gospod župnik?«
»Naš dobri Bog — Jurij.«
Zaupn" župnikov nagovor s krstnim priimkom je Goričana popolnoma zmedel, ie bolj pa, ker je župnik omenil Boga. Čudno čuvstvo se ga je polastilo, in prijel je župnika proseče za roko.
Stari gospod je videl Jurijevo zaupljivost in pričel ga Je tikati, kakor svoj Sas.
»Jurij, nisi li še nikoli mislil na to, da bi se obrnil na našega Gospoda v stiski in težavi?«
»O, gospod župnik,« zajeca mož, »saj ne morem več moliti.«
»Ni treba ustne molitve. Najboljša je odkritosrčna molitev v srcu.«
»Gospod župnik, saj jaz nimam več prave vere.«
Župnik je pomolčal nekoliko. Nato pa je vprašal:
»Jurij, ali si prepričan o naukih lute-rancev?«
»Nikakor ne. Luteran sem postal le zavoljo denarja. Toda luterski gospodje so mi vzeli vse — zdaj nimam sploh nobene vere več.«
»Jurij, to ni res,« dé župnik odločno »stara materina vera ti gotovo še biva skrita v srcu.«
»Gospod župnik, trdno ne morem več verovati. Večkrat sem že o veri premišlja! in prevdarjal.«
»Premišljevanje ne pomaga nič. Vera je milost, in milost si je treba izprositi od Boga. Ne pravim ti, Jurij, da se moraš kar precej vrniti h katoliški veri, toda moliti moraš precej in prositi Boga raz svetljenja. — Jurij, pridi zopet v cerkev k službi božji!«
»Gospod župnik, saj ne spadam več med katoličane.«
»Cerkev je hiša božja, kjer Gospod vsakega pričakuje in najraiše uslišuje ponižne prošnje in molitve. Le poskusi moliti prav pobožno; boš videl, da te Bog ne bo zapustil.«
»Gospod župnik, vam na ljubo bom storil to.«
»Ne zaradi mene, ampak zaradi Boga. Dobro bo to vplivalo na ljudi. Pridobil si boš zopet zaupanje. Pa tudi ljubezen in spoštovanje svoje žene si boš pridobil. Potem pa bosta pričela novo, redno življenje, in stara sreča se bo vrnila k Goričanu.«
(Dalje prihodnjič.)
V Lurdl
Globoko in dolgo je zahropel stroj, kolesa so zaškripala, vozovi so nalahno zadeli drug ob druzega, izprevodniki so odpirali vrata in cela množica ljudi in kov-čegov se je vsula v vozove. Gospoda voditelja nista mogla kmalu spraviti vseh ljudi v red. Na peronu je ostalo še mnogo ljudi, ki so gledali na vlak z zamišljenimi obrazi in čakali na odhod. Mnogo pa jih je stalo ob vlaku, pogovarjali so se skozi okna z znanci in prijatelji ter še enkrat naročali, kar so gotovo že doma in na potu stokrat povedali. Vrata so se zaprla, vozovi so se premaknili, zadnji »Griiss dich Gott«, robci še mahajo v slovo, dokler ne izginejo v daljavi.
Proti Genovi.
Solnčni žarki so odsevali na belih vrhovih Dolomitov, ki se vlečejo na vzhodni strani ozke doline. Nebo ie bilo čisto in mirno, no-
ben vetrič ni potegnil preko doline, da bi se nalahno zazibali vrhovi smrek in da bi stre-petali listi visokih gabrov, ki so raztreseni semintja ob obrežju deroče Izake.
Polagoma se ie jela dolina širiti, Izaka je zavila svoj tek daleč pod hribom in se je prikazalo mesto Bozen v svoji slikoviti legi. Naš vlak je obstal le za malo časa, toliko da smo sprejeli svoje zadnje popotne tovariše.
Od daleč se je zasvetilo v večerni zarji staro, častitljivo zidovje mesta Tridenta, ki leži osamljeno na malem gričku. Tako otožno se mi je zdelo, da gledajo ti stari sivi zvoniki z ravnimi strehami preko doline, kakor bi jim bili še vedno v spominu žalostni, burni časi, ki so jih doživeli pred sto in sto leti. Morda se spominjajo onih dogodkov na velikem cerkvenem občnem zboru, ki je bil zbran pred 350 leti pod njihovim okriljem: takrat, ko je govorila Cerkev sicer z žalostjo v srcit a odločno svojo zadnjo veliko besedo proti nemškim krivovernim protestantom. Z žalostjo v srcu, ker je izgubila toliko milijonov svojih ovčic, odločno, ker se je zavedala, da govori resnico, ker si je bila v svesti, da je poklicana, in sicer edino ona poklicana pričati nauke Kristove nepokvarjene in neizpre-menjene. V tistem stoletju je bil namreč vstal nemški menih Luter, mogočno in oblastno je vstal ter govoril krilate besede: Ni rimski papež poglavar Kristove cerkve, katoliška vera ni vera Kristova, ampak čist Gospodov evangelij more vsakdo spoznati iz sv. pisma. To je edino zveličavni nauk. Zato proč z rimskim suženjstvom, proč s katoliškim praznoverjem, pa bo zasijalo celi širni zemlji solnce svobode, napredek bo oživil zaostale narode, omika bo dvignila neizobraženo ljudstvo, po svetu bo cvetelo blagostanje. Mogočne so bile te besede in veliko so obetale; zato so se širile hitro od ust do ust, od kraja do kraja, od dežele do dežele, od naroda do naroda. Našle so odmev v zadnji leseni ribiški koči, ki je samevala ob obali Vzhodnega morja, prodrle so samostanske zidove do tihe celice, željno so jih sprejeli na nemških vitežkih dvorih, In odpadali so, tisoč za tisočem, milijon za milijonom, narod za narodom.
In svoboda? Človeku se gnusi, ko prebira zgodovino protestantizma in njegovih posledic ter vidi, da se še ni nikdar na celem božjem svetu tako kruto norčevalo iz besede »krščanska svoboda«. Luter, katerega ves evangelij je obstojal v krščanski svobodi, je z ravno isto svobodo pozneje hujskal kneze proti kmetom, ki so le ravnali po Lutrovem nauku, če so se uprli svojim gospodarjem. Z ravno to svobodo je obsodil Luter vsakogar za krivoverca, ki ni popolnoma tako mislil kot on, tako da so svobodomiselni protestantje sami priznavali, da so bili celo pod rimskim papežem bolj svobodni kot pod Lutrom. Z ravno isto krščansko svobodo so pozneje pro-testantovski knezi sklenili postavo, da morajo biti podložniki iste vere kot njihovi gospodarji. Napredek, omika in blagostanje protestantizma se je posebno pokazalo v zloznani tridesetletni vojski, katero ie povzročil Lutrov nauk. Več kot polovico Evrope je bilo opu-stošene, narodi so podivjali, ljudstvo obubožalo in preteklo je dokaj časa, predno so nekoliko izginili strašni sledovi divje vojne. In kje je danes edina zveličavna vera Lutrova? Skoro bi lahko rekli, da je ni več; izginila je z Lutrom vred in danes veruje vsak protestan-tovski duhovnik svoje in nobeden tistega, kar e veroval Luter. Katoliška cerkev pa je izšla iz boja poživljena, močna, krepkejša kot kdaj preje.
»Prosim kovčege.« Zdramil sem se iz svojih misli in prestrašeno pogledal preko voza, da bi videl, kdo prosi sicer v slabi nemščini. a zeio odločno za naše kovčege. Pri vratih je stal močan, velik Italijan, z okroglim, čmkastim obrazom v italijanski obleki, za klobukom pa ie imel lepo, dolgo ptičje pero. Sedaj sem se Sele popolnoma zavedel, da smo v Ali, na avstri.sko-italijanski meji, kjer se mora pregledati vse prevozno blago. Pa menda že ne more tako strogo biti. ker naš gospod Italijan ni bil ravno preveč radoveden, kaj vse imamo v svojih kovčegih. Baje se je pa le v nekem vozu izrekel odločno zato, da imajo avstrijske cigare domovinsko pravico samo v Avstriji in je tudi zato precejšnjemu zavitku lepih cigar, ki so bile namenjene na pot, srečno rešil to domovinsko pravico v ne malo žalost lastnikovo.
Mrak je legal na zemljo, počasi in komaj vidno. Drevesa so se vedno bolj zavijala v črno senco, obrisi gorskih grebenov so postajali nerazločne.iši ter izginevali v tmini, iz doline pa je vstajala noč. Na kolodvoru so gorele luči, Italijani s peresi so stali na peronu in gledali gruče potnikov, ki so se izprehajali ob vlaku, glasno govorili o raznih popotnih prijetnostih in neprijetnostih, o noči, ki jo bodo morali prečuti nocoj v vlaku, in še o marsičem drugem ter se vendar smejali. Pod moje okno ie priletel mlad Italijanček z velikimi, žarečimi očmi ter me z otroško ljubeznivim glasom prepričeval, kako zelo je po-
trebno, da kupim jaz veliko sadja, ki mi ga on v najlepši izberi ponuja v košari. Gledal me je tako nedolžno in otroško s svojimi črnimi očmi. kakor bi mu bila tuja vsaka laž in bi ne doživel še nikdar grde prevare. Seveda sem zato rad ustregel njegovi želji. Videl sem ga per trenotkov pozneje, ko je z istim nedolžnim pogledom zatrjeval neki gospodični v drugem vozu. da je neizmerno žalosten, ker danes ni
mogel še ničesar prodati.
• • »
Zapustili smo Tirolsko, dolina se je še enkrat zožila v Veronskem prehodu, proti severu so se videli črni obrisi gore Monte Baldo, za katero leži divno gardsko jezero. Proti vzhodu se je vlekla v daljini črna črta nizkega gorskega grebena, ki je naposled polagoma izginil v veliki ravnini. Na jugu pa se je širila daleč lombardska nižina, velika in neizmerna. Noč je razprostrla nad njo svoja krila, na nebu je žarelo milijon srebrnih zvezd, po širnih poljanah pa je bila razlita bleda mesečna svetloba in ostro črtala senco samotnih hišic, ki so raztresene ob železnici.
Tiho smo sedeli v vozu drug poleg drugega. in premišljevali vsak svoje. Iz sosednjih vozov se je začulo včasih tiho in globoko odgovarjanje češčenihmarij ter se je mešalo med enakomerno ropotanje koles. Zdaj in zdaj smo preleteli kak svetlo razsvetljen kolodvor, skozi okno se ie zasvetilo hipoma, svetel svetloben žarek je preletel voz ter zopet izginil; in
.••pet isto enakomerno ropotanje, vmes pa se čirejo češčenamarije. «Molimo še mi rožni venec za večerno molitev in potem poskusimo zaspati vsak po svojih močeh. Ana, pa kar ti začni!« Bila je stara mamica, ki je to nasve-tovala; sedela jc na koncu klopi, za nami in držala velik molek z debelimi črnimi jagodami. Mlada Tirolka. kateri so bile namenjene te besede, je sramežljivo pogledala preko vozu, potegnila iz žepa rožen venec, se pokrižala in začela z visokim glasom vero. Roke je držala sklenjene, bledi obraz pa ii je bil obrnjen ves čas v medlo svetilko, ki ie gorela na stropu. Molila je počasi, otožno in proseče, kakor moli človek takrat, ko se čuti osamljenega, ko nima nikogar poleg sebe. kateremu bi prijateljsko zaupal svojo bol, nikogar razen Boga.
Dolgo smo že molili, odgovori so postajali tihi in težki, ženski, ki je sedela na drugi strani poleg mene, je padel rožni venec na klop, glavo je imela naslonjeno na ramo svoje sosedinje in spala. — Molitev je utihnila, čulo se je le še semintia lahno in tiho govorjenje, skozi voz ie enkrat šel kondukter ter potisnil s šumom kovčeg, ki mu je bil na poti, pod klop. — Naslonil sem se v kot, ropotanje je
postarlo tišje in tišje--— stal sem ob
oknu v Briksen u, veter jc potegnil preko dolinice. kostanji so vztrepetali ter zašumeli komaj slišno, od pobočja pa so še enkrat zazve-neli glasovi in vmes se je nalahno tresel visok, mehek tenor: Oj zbogom, mamica! — — • • »
Razgled po domovini.
Živahno gibanje S. L. S. na Kranjskem.
V	nedeljo, 12. t. m., je priredila S. L. S. več izborno obiskanih shodov na Kranjskem. —
V	Smihelu na Notranjskem je imel shod državni poslanec msgr. dr. Ignacij Žitnik, katerega so muguštevniii volivci postavili tukaj za kandidata za deželni zbor. — »Kmečka zveza« za ribniški okraj je imela zaupni shod, na katerem je postavila za deželni zbor za kandidata državnega poslanca Jakliča iz Dobre-polj in sodraškega župana Fr. Bartola. — V St. Rupertu je zborovala »Kmečka zveza« za trebanjski okraj. Poročali so iz Ljubljane g. Slavko Ravnikar, knjigovodja Podlesnik in poslanec dr. Krek. — V Loškem potoku se je vršil ustanovni občni zbor izobraževalnega društva »Tabor«. Tu je govoril stolni vikar Smolnikar iz Ljubljane. — Na Vrhniki se je isti dan ustanovilo slovensko katoliško izobraževalno društvo. Poročal je o ljudski izobrazbi stolni vikar dr. Lampe iz Ljubljane. — Na Jesenicah sta zborovala strokovno društvo in katoliško delavsko društvo. Na obeh shodih je govoril urednik Moškerc. — V Idriji se je vršil shod, na katerem je poročal o svojem delovanju g. dekan Arko, katerega S. L. S. kandidira v mestu Idrija za deželni zbor. — V četrtek, 16. t. m., se je vršil v Cerknici zaupni shod »Kmečke zveze« za cerkniški okraj. Na tem shodu sta bila soglasno proglašena za deželnozborska kandidata msgr. dr. Žitnik in Drobnič iz Blok.
Krščansko-soclalnl tečaj s« je vršil v Celju. Udeležilo se ga je okrog 30 fantov iz celjske okolice in okrog 80 iz ostalega Spodnjega "Stajerja. Otvoritve v ponedeljek se je udeležil tudi državni poslanec dr. Korošec.
Ženska zmrznila. Od Sv. Lenarta nad Laškim se nam poroča: Dne 10. t. m. je šla stara Plešanka iz Laškega domov. Bila je malo vinjena. Dasiravno vajena pota, ker je piščeta vsak dan nesla isto pot, vendar jo je premagal I
hrib. Vsedla se je, da bi si malo odpočila, a premagal jo je mraz. In ko jo je šel iskat drugi dan njen stari mož, našel jo je par korakov od hiše zmrznjeno v snegu.
Sliaina slovenska zmaga na Koroškem. S Koroškega nam prihaja vesela vest. Dosedanji pašalik bivšega nemškonacionalnega poslanca Oraša, občina Vernberg, je pridobljena Slovencem. Slovenci so v tej občini, v kateri je Oraš paševal 30 let, pri občinskih volitvah zmagali! V III. razredu, ki je volil v ponedeljek. je bilo izvoljenih 7 Slovencev m 2 Nemca. Tudi v II. razredu je slovenska zmaga! Kakor nam poroča najnovejše poročilo, imajo Slovenci od 18 odbornikov v občinskem odboru 11 jeklenih slovenskih mož. Slava!
Liberalci kandidirajo za deželni zbor v Ljubljani dr. Tavčarja in dr. Trillerja, v dolenjskih mestih metliškega župana Jutraša, v Kranju in Loki Pirca, na Notranjskem so v mestih kar štirje kandidatje: dr. Novak, Go-vekar, Lenarčič in postojnski Arko. V Idriji kandidirajo liberalci in socialni demokratje učitelja Qanglna. V idrijsko-vipavskem okraju bo poskušal svojo srečo Kajetan Premrov vitez pl. Premerstein. Gotovo je, da bo padel kakor je dolg in širok. Zato bodo skrbeli vrli Vipavci.
V slavnih krlževsklh vinskih goricah na
Dolenjskem se dobi še dosti prav izvrstnega vina. Cena je letošnji dobri kvaliteti uprav nizka.
Iz ajdovskega okraja se piše: Čuden slučaj se je dogodil na Brjah. Dne 10. t. m., minuli petek, je umrl vzgledni kmet Miha Birsa Hotel je iti v klet, da bi izpil en kozarec vina Pred vrati je padel na tla, prišlo mu je slabo Spravili so ga v posteljo, na kar je kmalu umrl. Pogreb je bil v nedeljo zvečer. K pogrebu je prišla tudi sestra pokojnega. Pranja Bizjak, po domače Apkovka, iz Rihemberka. Po pogrebu je bila ostala pri svojih sorodnikih
v tisti hiši, v kateri je brat umrl in je tam tudi prenočila. Drugi dan je tudi še tam ostala pri svoji žlahti. Šla ie po nekem opravku ven na hodnik. Pri tem se je baje naslonila na ogra o in je padla z njo vred na tla in je v torek, 14. t. m., umrla. Torej združimo se sv. cerkvijo, ki moli: »Nagle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod!«
Odlikovan-e. G. Janko Strgar, čebelar in trgovec s čebelami v Bitinjah pri Bohinjski Bistrici, ie dobil za razstavljene čebele na mednarodni čebelarski razstavi, v zvezi s potovalnim zborovanjem nemškega osrednjega društva, ter nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev v Frankobrodu ob Meni na Nemškem, troje srebrnih kolajn ter troje krasno izdelanih častnih diplom.
Za pravice slovenskega jezika na Koroškem. Državno sodišče je 16. t. m. pritožbi radi odklonjene slovenske ulogc občine Sele zoper koroški deželni odbor ugodilo ter je izjavilo, da je koroški deželni odbor kršil v zakonu zajamčeno enakopravnost. Pritožbo je izvrstno zastopal odvetnik dr. Janko Brejc, ki je tako pridobil zopet krasen uspeh koroškim Slovencem.
— Iz gorenje krške doline. Nepopisno veselje vlada v gorenji krški dolini, odkar je načelnik »Slovenskega kluba«, dr. Šusteršič, predlagal v državni zbornici, da se naj nameravana transverzalna železnica izpelje po gorenji krški dolini. Ce se ta železnica izvede, oživela bode zopet obrt in industrija ,ki je zasijala vsled predragega izvoza. Naša izvrstna vodna moč se bode zopet porabila, kakor pred leti, ko so stale ob bregovih Krke velikanske tovarne, n. pr. na Dvoru, v Žužemberku in Zagradcu. Prebivalstvo, ki je iskalo doslej kruha po daljni Ameriki, prijelo se bode zopet domače grude. Lepa vam hvala, g. dr Su-steršič in »SI. klub«, delujte, da se doseže toliko zaželjena železnica.
Občni zbor konsumnega društva. Dnč
2. februarja, na Svečnico popoldne ob tretji uri, vršil se bo v prostorih »Slov. kršč. soc. zveze« občni zbor I. ljubljanskega konsumnega društva. Društvo je prebolelo razvojno dobo in danes procvita v veselje vsacega somišljenika iu obljublja postati še važen član naše ljudske organizacije. Letošnja bilanca izkazuje čez 80(>0 kron čistega dobička, rezervni zaklad, ki ga pred par leti takorekoč še nič ni ftilo, pa nad 4000 K. - Da je društvo res na zdravi, solidni podlagi, dokazuje dejstvo, da ima društvo na razpolago blagajniški prebitek čez 8000 K in vse svoje obveze točno in promptno plačuje. Vsako nedeljo popoldne razvije se v društvu lepa družabna zabava in vsak član čuti se kakor doma. Po občnem zboru se bode razdelil dobiček med člane. Cim več je kdo nakupil, tem več bo dobil dobička. Na vsakih 100 K nakupljenega blaga bo prišlo 5 K dobička, vrhu tega ostalo bo še kakih 2(H>0 K za rezervni zaklad. Želimo, da bi se društvo v prid članov bolj in bolj razcvitalo; k temu pomozi Bog!
* Senzacijonelno odkritje iz liberalne posojilnice v Metliki. Prva dolenjska posojilnica v Metliki ,ki je v strogo liberalnih rokah in v koje načelstvu je med drugimi tudi liberalni kandidat Franc Jutraž, je imela svoj čas neko ložo v Črnomlju. V računskem zaključku te posojilnice za leto 1904. najdemo zaznamovano vrednost lože v Črnomlju z zneskom 9500 K. — To se najde v bilanci tega leta ' tra strani 10. Leta 1905. se je Ioza prodala raznim kupcem za skupno prodaino ceno kakih 34.000 K. Vsakdo bi pričakoval, da se bode v računskem zaključku za leto 1905. ta kupnina izkazala med sprejemki v računu prometa. V rokah imamo račun leta 1905., toda kupnine za prodano ložo ne najdemo niti v gorenji višini, niti v manjšem znesku izkazane. Ker smo pa vestni, smo iskali to ložo še v računu zgu-be in dobička, misleč, da se bo diferenca med prejšnjo vrednostjo : ti resnično kupnino našla tukaj k:t dobiček. Toda čuj in strmi svet: Našli smo v resnici ložo toda med izgubo, kjer se glasi 14. postavka: Odpis vrednosti lože v Črnomlju 9500 K. — Nastane sedaj vprašanje, ali so gospodje metliške posojilnice kupnino za razprodano ložo kupcem odpustili, podarili ali vrnili? Kaj druzega je nemogoče, če se vrednost lože vstav, med izgubo in sicer s celim zneskom. Ne knjigovodsko govorjeno se to navi, da je bila loža za posojilnico popolnoma izgubljena.
$ V intert.su iiudstvi, ki ima s tem I beral-nim zavod in opraviti, vprašamo gospode pri metlici posojilnici: Kje je goii nave-deiih 34.0IX) K? Pojasnilo naj bo točno in zane: !ji\ o !
— Slovenec novomašnik v Ameriki. Dne 29. decembra minolega leta, se je vršil v Anacòndi, drž. Montana; nenavaden dogodek, ki zasluži posebne pozornosti. Omenjenega dne je namreč daroval novo mašo Rev. Mihael Pirnat iz Dravelj nad Ljubljano. Akoravno je že Slovenec-novomašnik v Ameriki nekaj nenavadnega, je omenjeno slavnost v posebni meri poveličevalo dejstvo, da sta novoniašni-ku pri njegovi novi maši stala ob strani dva
njegova brata-duhovnika: Rev. I. B. Pirnat, župnik fare sv. Petra, — kier se je redka slavnost vršila — in eden najbolj priljubljenih duhovnikov, kar jih je kedaj bivalo v Anacondi, ter Rev. Alojzij Pirnat iz šentpavelskega semenišča. Slovesnosti se je udeležilo veliko število duhovnikov, uglednih meščanov mesta Anaconda, Butte, Helena, Meaderville, Wal-kerviile i. dr. in velika množica ljudstva. Ana-condski dnevnik »The Anaconda Standard« je prinesel ob tej priliki poleg obširnega popisa redke slavnosti sliko novomašnika in njegovih dveh bratov-duhovnikov, ter cerkve sv. Petra, kjer župnikuje novomašnikov brat Rev. I. B. Pirnat. Slavnostni govor je imel dr. teol. Rev. St. I. Sullivan, ki se je v svojem znamenitem govoru s povdarkom spominjal nenavadnega dogodka, ko so trije brat-je-duhovniki stali pred oltarjem. Tudi mi se pridružujemo besedam slavnostnega govornika, kajti v celi slovenski domovini pač ne najdemo podobne primere. Vsi trije bratje mašniki so doma iz Dravelj nad Ljubljano, iz znane in spoštovane rodovine. Kolika sreča za stariše, sivolasega očeta in mater, ko morejo s ponosom gledati na take sinovp.
Čebelarji, pozor! Kdor bi si želel prejeti oba snopiča »Umni čebelar« lepo, elegantno vezana v knjigo, naroči naj si jo takoj pri vpisovanju v »Družbo sv. Mohorja« pri domačem gospodu župniku, oziroma poverjeniku. Za družbine ude poleg letnine 2 K, bode veljala 3 K, za ne-ude pa 3 K 60 vin.
Tatvina z vlomom v Trstu. Trgovec (jvidon Godina, ki ima prodajalno jestvin v ulici delle Sette Fontane v Trstu, je osupnil, ko je neko jutro ob navadni uri odprl prodajalno: našel je vse narobe. Umel je takoj, da so bili neznani tatovi po noči obiskali njegovo prodajalno. Nato je Godina napravil inventar in konstatoval, da so mu tatovi odnesli eno gnjat, 6 ška-telj sardin, 75 kg kave in pa za 6 kron drobiža.
Legar v Javorju pod Ljubljano še vedno zahteva nove žrtve. Iz hiše, kjer so umrli trije in kjer so zdaj drugi ozdraveli, se je preselil ta morilec sredi vasi na krčmo, kjer je umrla nedavno 14-letna hči in trije so še bolni. Obolel je tudi že cerkovnik najbrže za isto boleznijo. Ni čuda, ako se kot tak posebno ne čuva, kar je v človeški moči storiti mogoče. Opaža se, da nekateri še vseeno, kljub strogi prepovedi, pohajajo v prodajalno prejimenovane krčme. Pristojne oblasti naj bi pod strogo kaznijo isto zabranile, oziroma takoj kaznovale. Bog daj, da bi v prihodnje ne bilo treba poročati še kaj hujšega.
Avstrijska Rafaelova družba v varstvo izseljencev poroča: Agenti zelo agi-tirajo za izseljevanje v južnoameriško državo Paranä. Pred tem je treba resno svariti. V Parani nihče ne bo izhajal, kdor nima s seboj 2000 kron premoženja, ker mora ondi od države ali pa od privatnih družb za ta denar kupiti si zemljo (25 ha), kajti rokodelci in kmečki posli ondi ne izhajajo. Cene živil in drugih potrebščin "so v Parani 50 do 500 odstotkov višje kakor v Evropi, poceni je le posušeno meso, fižol in turščina moka.
Spremembe med duhovščino v trža-ško-koperski škofiji. C. g. Anton Hreščak gre iz Rojana za samostojnega kaplana v Slivje. V Rojan pride za kaplana č. g.
Jožef Križman, dosedaj župni upravitelj v Repentabru. K staremu sv. Antonu je nameščen kot kaplan dominikanec o. Toss, v Piran pa č. g. S. Biondetti.
Vodstvo katol. slovenskega društva za radovljiški okraj je sklicalo dné 13. t. m. v Radovljico odbornike in zaupnike, da se dogovore o bodočih deželnozborskih volitvah. Posvetovanja se je udeležil tudi državni poslanec g. Jos. Pogačnik. Ko je društveni tajnik pojasnil, zakaj se kandidatura g. Pogačnika dosedaj še ni oficiel-no objavlja, se je soglasno sklenilo, da je samoobsebi umevno, da katol. politično društvo radovljiško vstraja pri kandidaturi g. Jos. Pogačnika, kakor se je ista že na društvenem občnem zboru meseca oktobra proglasila. — Soglasno se je izrekla g. Pogačniku zaupnica in zahvala za njegovo desetletno vspešno in plodonosno delovanje v prid radovljiškega okraja, tako v državnem, kakor v deželnem zboru. — Volivnega boja tedaj v radovljiškem okraju ne bo, ker je upati, da se je gosp. Cop že vendarle naveličal brezuspešne kandidature.
Stare znamke rabile se bodo samo še do 31. majnika 1908 in izginejo s 1. junijem 1908 popolnoma iz prometa. S 1. junijem bodo veljavne samo nove jubilejne znamke in zamorejo stranke vse stare znamke zamenjati do 31 .julija 1908 pri vsakem c. kr. poštnem uradu. — V letošnjem letu se bodo vse druge poštne vrednotice enako spremenile, kar se bode objavilo pozneje od slučaja do slučaja.
Več Slovencev prišlo ob življenje v Monongah rudniku. Iz Amerike je prišlo nedavno poročilo: Rudniška nesreča v Monongah je zahtevala več življenj Slovencev in Hrvatov. Imena slovenskih ponesrečencev, ki so do sedaj znana, so: Anton Divjak, Miha Darkota, Jakob Kovač, Juri Šimko, Miha Muštra, Andrej Aj-dovic, Anton Prospeh, Andrej Martin, Stanko Urban, Jožef Kovač, France Kralj, Štefan Ignaček, Miha Hamoš, Miha Brie, Juri Polonček in Juri Polak. Poročilo pravi, da je mrtvih 200 Slovencev, vendar verojetno to ni, ker zamenjajo Poljake ali druge slovanske narode s Slovenci. Zagotovljeno pa je, da so goriimenovani Slovenci prišli ob življenje. 'Koliko je še mrtvih Slovencev, se ne ve, ker so mrtveci še v rudniku in jih niso spravili še na dan. Pač grozna nesreča, ki je zadela naše rojake v Monongah.
Novice iz Amerike. Umrl je v Wau-heganu v Ameriki Anton Jereb. Zapustil je v Ameriki ženo in tri nedorasle otroke. V Calumet, Mich, je umrl rojak Matija Ro-gina na sušici. Doma je bil iz fare Draga-tuš na Dolenjskem. — Pri delu v rovu sta se smrtno ponesrečila rojaki Matija Ci-kada, doma nekje od Unca na Notranjskem in Jožef Pašič. — V Soudan, Minn. je umrla Marija Tancig.
Utopljenca izsekali iz ledu. V nedeljo 12. t. m. popoldne je našel Peter Šteblaj iz Karolinške zemlje na Rakovni-škem bajarju pod ledom po konci stoječe moško truplo. Razsekati so morali led, da so mogli truplo potegniti iz bajarja. Na lice mesta došla policijska komisija je od-
redila, da se je truplo prepel'alo v mrtvašnico k sv. Krištofu. Dognalo se je, da je najden utopljenec 53-letni Andrej Dež-rr.an iz Spodnje Hrušce št. 13, katerega so pogrešali od pretečenega petka. Utopljenec je prišel v petek v Plankarjevo gostilno na Dolenjski cesti in od tam odšel sam okolu pol 9. zvečer. Dežman ni imel znaka kakega zločina in je najbrže zabredel na led, kateri se mu je vdrl. Družina je dala prepeljati svojega očeta domov.
Društva v L ub jani leta 1907. Lam je bilo v Ljubljani 224 društev. Med letoin se jih je razšlo 7, ustanovljenih oz. dovoljenih pa je bilo 19. ki pa še niso poslovala. Če računamo prebivalstvo s 40.000 osebami, je imelo vsakih 179 prebivalcev svoje društvo.
Utonil bi bil kmalu v nedeljo v Ra-kovniškem bajarju ob času. ko so izpod ledu izsekavali utopljenca Andreja Dež-rr.ana, 11-letni šolski učenec Anton Ča-mernik. ki se je takrat drsal po ba arju z drsalkami in zašel na led. ki je bil že enkrat izsekan. Takoj je bil v vodi do glave, a se mu nihče ni upai iti na pomoč, ker bi se bil gotovo tudi vsakemu drugemu udri led. Potapljajoči deček je klical na pomoč, in tudi gledalci so kričali, da naj razpne roki, kar je ubogal in na ta način prišel iz vode na trdnejši led. Navzoči policijski organ je potem dečka pregovoril. da sta tekla, kolikor sta mogla, na dečkov dom. da se s počasno hojo ni preveč prehladi!, ker je bil do kože premočen.
Pazniško in delavsko podporno društvo v Trbovljah, ki ie štelo svo čas 700 članov, je vsled liberalne sape, ki ie začela ob državnozborskih volitvah (dr. Ko-rošec-Rebek) v niem pihati, po triletnem obstanku umrlo. Za vzdrževanje društvene godbe se osnuje poseben konsorcij.
V	Leskovcu se je vršil 12. t. m. dobro obiskan shod, na katerem je poročal o državnozborskem delovanju poslanec dr. Janko Hočevar. Volivci so njemu kakor tudi poslancem, združenim v »Slovenskem klubu« izrekli popolno zaupanje.
V	Kamniku se je vršil pretekli teden shod zaupnikov. Predsedoval je shodu g. župan Mejač iz Komende. Zaupniki so mu izrekli hvaležno prizname za njegovo de-želnozborsko delo in obžalovali, da noče prevzeti mandata. Soglasno so na to postavili za kandidata državnega poslanca za ta okraj dr. Kreka iz Ljubljane.
Na Vrhniki je umrl 17. t. m. starosta občinskega odbora gospod Mihael Tomšič, usnjar in posestnik, star nad 70 let. Naj počiva v miru!
Samassova livarna za zvonove je napravila tri zvonove, ki so se odposlali v dal;no kitajsko deželo.
Ponesrečil se je pri rigolanju v vinogradu Janez Kos, iz župnije mirnopeš-ke. Vsula se je nanj plast kamenja in zemlie. Bil je takoj mrtev.
V	Domža ah je našel gospod Vidmar, posestnik in kovaški mojster 6Ietnega fantička na rokah zvezanega in vsega ozeblienega na prostem. Nesel ga je orožnikom, da so se prepričali, kako
grdo je ravnal nečloveški oče Jožef Saln
s svojim otrokom, katerega je grozno pretepava! z debelo, pastirsko palico. Kajpada se bo moral nečloveški oče zagovarjati radi tega pred sodiščem.
Narodna delavska organizacija — v škodo delavca. Dne 4. t. m. je priredila Narodna delavska organizacija v Trstu ples. A ples tega strokovnega društva ne moremo odobravati. Društvo, ki skrbi za korist delavca, ne more prirejati plesov, ki zahtevajo mnogo denarja in tratijo zdravje. Pri plesu nabrana svota nikakor ne odvaga škode, ki jo imajo delavci od takih zabav. Mesto k polnočnim plesom, vabimo naše delavce k varčnosti in treznosti, katero jim bode mnogo več koristilo, kot pri plesu nabrani groši. Prezreti pa ne sinemo, da so plesali »napredni« delavci samo do četrte ure zjutraj, da so šli lahko v nedeljo k sv. maši. Delavec.
Marijina družba pri Sv. Ivanu pri Trstu priredila je v nedeljo, dne 12. t. m. veselico.. Ženski pevski zbor je prejel burno pohvalo. Najzanimivejša je bila igra Po zmoti k pravi poti«, katera naj bode zgled našim dekletom. Vse igralke so svoje vloge krasno rešile. — Poboljšana trmoglavka nam je povzročila prav obilo smeha. Konečno je nastopilo tukajšnje slovensko krščanskosocialno izobraževalno društvo, ki se je v kratkem času naučilo prav krasno peti.
Romanje v Lurd. Naš zadnji opomin je imel lep uspeh. Priglasilo se je že lepo število vernih Slovencev in poslalo uprav-ništvu »Slovenca« izpolnjene rdeče pri-glasnice. Kdor se še namerava pridružiti, je še čas, toda požuri naj se pa le, da ne bo zamudil roka. Kdor nima pri sebi ru-deče tiskovine, naj piše dopisnico na upravništvo »Domoljuba«, pa jo bo dobil po pošti. — Prosimo pa, da denarja ne pošiljate prej nikomur, dokler ne dobite za plačilo posebne položnice.
Kmetski poučni tečaj se vrši v Mengšu od 27. do 30. januarja v »Društvenem domu«. Predavali bodo gg.: dr. Krek, Leg-vart, ing. ehem. Türk, Premrou in Gom-bač. Predavanja bodo vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne.
Volivni shod v Kranju. Dne 20. t. m. se je vršil v Kranju mnogoštevilno obiskan shod zaupnikov S. L. S. Dve prostrani sobi v Jelenovi gostilni bili sta natlačeno polni zavednih mož. Soglasno in navdušeno sta se proglasila za kandidata drž. poslanec Demšar in župan Zabret. Poslanec Demšar je poročal iz državnega zbora, kjer so se poslanci S. L. S. vseskozi krepko in uspešno potegovali za kmečke koristi. Jako podučen in navduševalen je bil govor prof. Evgena Jarca iz Kranja. Na pravo struno je udaril neustrašeni g. Kuralt iz Mavč, ko je krepko priporočal poslancem S. L. S., naj se potegujejo za dve važni zadevi: Skrajšanje šolske dobe na ljudskih šolah, ki so že neznosno breme za kmečko ljudstvo, pa velikemu škodljivcu našega naroda naj pot zapro v našo deželo — namreč špiritu! Zivio, g. Kuralt! Te dve stvari naj se povdarjata po vseh naših shodih! — Prihodnjo nedeljo, 26. t.
1 m., popoldne ima »Kmečka zveza« shod v Trbojah. Kandidat Zabret se bo predstavil. Pridite, sosedje!
Iz ljubljanske okolice.
Iz Polhovega Gradca. Ker je zadnji dopis od nas vsied one tiskovne pomote precej vrišča napravil, ne bode odveč, ako o tej stvari nekoliko obširneje spregovorim. Alkoholizem pri nas hvala Bogu res ni tako močno razširjen, kakor drugod. Dobe se hiše, kjer so vrata žganju docela zaprta, da bi pač našle mnogo posnemovalcev. Zavoljo tega pa še nikakor ni rečeno, da bi se moralo zato res prah kviški) spraviti, kar se ga v sedanjem mrazu še dobi, ako kdo kako besedico črhne čezenj. Se ga pa še zmiraj toliko spravi pod streho, da bi ne bilo slabše, ako bi se ga nekoliko manj. Kaj pa je boij pametno, ali se gada ogniti, ali pa toliko časa okoli njega hoditi, da te popade, potem pa na pomoč klicati, ko je že prepozno. Ravno tako je tudi z žganjem. Kdor ga ne pije, gotovo od tega ne bo imel škode, kdor ga pa, je pa druga. Varčnost še nikomur ni preskrbela beraške mavhe, zapravljivost pa že marsikomu. Če pa že nismo prvi med konsumenti, smo pa zato med producenti. Seveda niso temu toliko ljudje sami vzrok, kakor pa krajevne razmere. Pri nas se ne more računati z drugimi dohodki, razven kar nese kmetiistvo. Kaj pa to vrže, posebno če se dela vse še po starem kopitu, in se nič ne dela na izboljšanje, bi nam naj-ložje oni povedali, ki so vse skupaj popustili in odšli v Ameriko. Gospodarji man;ših posestev nikakor ne morejo s tem shajati, kar jim nudi zemlja in si morajo iskati postranskih zaslužkov, ki pa pri nas razen dnine ni drugih kakor žganje-kuha. Ker to res tudi precej nese, potem ni čudo, da so ljudje posebno pred časom, ko še niso odhajali na tuje, kar strmeli za tem. Je pa tudi neovrgljiva resnica, kar pravi ne še ravno star pregovor: Kuharjev konj se hitro zredi, pa tudi hitro upade. Kaj se hoče s tem reči, za to ni treba ravno posebne bistroumnosti. Ali pa bi se ne dalo temu odpomoči? Poglejmo! Največ revščine in bede na svetu ima brez-dvomno na vesti alkohol, bo pa tudi prej ko ne res, da ima boljše zavetje pri revščini kakor pri blagostanju. Saj se vidi povsod, kjer raste blagostanje, pojema alkoholizem, z revščino vred pa tudi ta raste. Zato je neobhodno potrebno, kdor se hoče z uspehom zoper to zlo bojevati, ne samo pridigati abstinence, ampak tudi delovati za občni blagor. Ker je naš okraj pretežno kmečki, zato pride v prvi vrsti v poštev umno kmetijstvo, ki ima pri nas premalo zastopnikov. Storil se je pa k temu važen korak z ustanovitvijo mlekarne. Mlekarstvo ima velik vpliv na razvi-tek živinoreje, in ker mu je ta podlaga, na kmetijstvo sploh. Mlekarna, mlekarna! koliko se je že o tebi prerekalo in govorilo; da bi se le desetino tega tudi storilo, kdaj bi že lahko stala na trdnih nogah. Seveda, ako ji ne zaupate več kakor v koruzi vrane kmetu, kadar gre s puško nad nje, potem ni Čuda, ako ne more po-
kazati boljših uspehov. Res užalostiti se mora človek, ko vidi, kako naši najbližnji okoličani lepo napredujejo, mi smo pa tako zaostali. Pograjci smo bili dosedaj še vedno na dobrem glasu. Bili so časi, ko srno drugim prednjačili. Naš rojak je i.nel na Jadranskem morju lastno jadernico. Zdaj so nas pa sosedje prehiteli. In ali naj pri tem ostane. Ne, tega pa že ne, do tega ne sme priti. Ce smo kaj zamudili, moramo to zahiteti. Je pa zadnji čas, da se zdramimo. Ura je že visoko, prepozno pa vendar še ni. Upam, da ste me umeli. Da nas prsti srbe, zato imamo pa že tehten vzrok, še bolj kakor oni, ki jih jezik srbi.
d Sostro pri Ljubljani. Otroška »Bo-žičnica« je bila tako lepa, da bi jo, kakor je nekdo rekel, človek gledal do polnoči: a obetajo se nam še lepše reči. Številka 50 igra v zadnjem času pri nas precejšnjo vlogo. Okrog 50 vrlih in vnetih mladeničev se je oglasilo za novo slovensko katoliško izobraževalno društvo. Pridružijo se jim tudi še možje. Mladeniči pravijo, da se nam še pred postnim časom pokažejo na odru v govoru, pesmi in predstavi. Govornike že imamo, pevce tudi, igralci pa se še narede. Kadar se enkrat zganemo — to nas še bo. — V proslavo in spomin 50letnega jubileja Marijinih prikazovanj v Lurdu bo praznovala tukajšnja deklika Mar. družba svoj dražestni praznik z blagoslovljenjem nove zastave. V enem samem tednu so nabrala dekleta 10-krat po 50 K v ta namen in še nabirajo. Ob taki hvalevredni vnemi bo morala biti zastava gotovo lepa. Upamo, da jo bo že videla velikonočna procesija in da jo bodo velikonočni zvonovi že pozdravljali.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Surovost socialnih demokratov se je
zopet pokazala na tem javnem shodu v pravi luči. Ti neotesani vzkliki — ali so ti tudi znamenje kulture? Kako dostojno je bilo nasproti temu obnašanje naših pristašev!
n Bivši deželni poslanec g. Mihael Arko je sklical dne 11. januarja javen shod v pivarno pri Črnem orlu. Poročati je hotel, kaj je storil za mesto idrio. Prav je omenil, da ie Idrija cesarsko mesto in največ se da pričakovati od Dunaja, ne od Ljubljane. Prizadel si je poslanec, da bi pomagal Idriji. Trudil se je in dosegel, da se je dekliška ljudska šola razširila do 7. razreda in bi bila dobila še zadnji razred. če bi ne bili nekateri nasprotovali. Storil je mnogo za čipkarsko šolo. delal na to, da bi se mestna realka idrijska podržaviia. Nekaj je dosegel sam. nekaj po poslancih S. L. S.
n Kristanu seveda to ni bilo všeč, da bi imel kak duhovnik tudi zasluge za delavce in je nekatere reči zanikal, o drugih pa je rekel, — ker jih ni mogel utajiti, — da ni lepo govoriti. Pozabil pa je »mokraški beg«, da je dekan Arko dajal račun od svojega delovanja v deželnem zboru in je torej moral povedati svojim volivcem, če se je kaj gibal ali je spal.
n »Ce je Arko kaj storil, je storil svoio dolžnost«. Prav ste povedali. Ante. Ali ravno za to se gre. če ie storil svoio dolžnost ali ne. O tem soditi pristoja volivcem. Predno pa
sklenejo končno sodbo, mora sam bivši poslanec razmere pojasniti.
n Boiehavost. V mesecu januarju zelo bolehajo v Idriji ljudje na prehlajenju; vzrok je menda hitra prememba topline. Gospod katehet Oswald je okreval od svoje desetdnevne bolezni.
n Letošnji predpust ne bo v norčavosti zaostal za prejšnjimi. Meld drugimi budalostmi se bo bržkone sklenil protina-ravni zakon med liberalizmom in socialno demokracijo.
n Cemu tako daleč — v Argentinijo? To vprašanje se je marsikomu vsiljevalo na zadnjem javnem shodu. Naše rdeče bratce tako skrbi argentinsko meso, špe-ha bratovske skladnice pa ne poznajo. Čemu loviti vrabce na strehi, pa pustiti, da mačka med tem odnese klobaso s krožnika? Štraus, sodrug, je govoril veliko nepotrebnega, o potrebnem špehu pa nič. Kdo ve, zakaj?
d To je odločno. V petek popoldan je zvonilo v čast Kristusovemu trpljenju. Delavci-mokrači in naši so — stali skupaj. Nekdo se odkrije in moli, drugi pa (mokrači) so se norčevali iz njega. Ko pa odmoli, jim reče: »Ali sem jaz vprašal, zakaj se niste odkrili?« Tedaj so obmolknili.
n Nejreča na sveti večer. Na sveti večer je ponesrečila 13ietna Katarina Boštjančič iz Velike Bukovice. Zadremala je na kloni ob ognju; v spanju se je zvrnila v ogenj. Vnela se ji je obleka in jo ožgala po telesu. Umrla ie dva dni pozneje. Sodijo, da opeklina sama ni bila smrtna, a je deklica bila slabotna in bo-lehna.
Iz bt. Petra.
n V Trnju pri St Petru napravili so šolski otroci prav lepo božičnico na praznik svetih Treh kraljev popoldne. Igrali so ljubko in neustrašeno: Pastirci v Betlehemu. Vsakemu se je dopadla igra in vsi so se kar čudili, da so zamogle gospodične učiteljice toliko doseči pri šolski mladini in to v tako kratkem času. Stariši so zelo hvaležni, da so njih otroci v takih rokah. Gospodične pa naj to hvaležnost vzamejo za plačilo za ves njih trud. — Upamo, da nas bodo še kdaj iznenadile s takimi predstavami.
nV St. Petru je bilo pretečeno leto rojenih'78; umrlo jih je 40. — V Trnju je bilo rojenih 24; umrlo jih je 17.
n Kdo dela prepir? V Košani je za petje ves vnet gospod nadučitelj Grm ustanovil pred časom pevsko društvo. Društvo je delovalo vrlo dobro in mladeniči so se poleg petja priučili tudi tamburanju. Za politiko društvo ni bilo ustanovljeno. To pa ni bilo všeč liberalcu Karolu Ambrožiču in njegovim pristašem. Eni so hoteli: društvo naj bo liberalno, drugi pa so hoteli, da bi bilo socialnodemo-kratično. Dne 30. decembra 1. 1. je b'.; občni zbor in tedaj so pripeljali Karol in vsi njegovi somišljeniki ude od vseh koncev in krajev, da bi razdrli društvo, vzeli zastavo na Kal ali Novosušico ali kamor že. Toda vrezali so se. Pošteni možie in mladeniči so naredili križ čez vse to in izvolili odbor, ki jamči, da bo drnštvo napredovalo. Korl in njegovi so seveda odstopili, pa nam ni hudo za njimi! Društvu pa kličemo: Rasti, razvijaj se in delaj za lepo slovensko petje in širi izobrazbo med ljudstvom, posebej še med mladeniči!
Iz Blok.
n Pomanjkanje krme smo letos tudi pri nas zelo občutili, zlasti ko nismo mogli prodati kot navadno v jeseni živine. 2e smo tar-
nali, kaj bode letos z nami, ali naj kupimo j prav drago krmo, ali naj našo živino damo na pol zastonj. Iz zadrege nas je rešil naš vrli deželni poslanec g. Drobnič, ki je nakupil za 1 »Gospodarsko zvezo« nad 130 volov. Res da I nismo za živino dobili toliko, nego druga leta, ker je cena zelo padla, a vendar je boljše ne-| kaj, kot nič. Zato smo pa tudi našemu poslancu iz srca hvaležni.
n Lukamatija (železnica) bo kakor čujemo , v kratkem tudi k nam pripihal. Dal Bog, da bi se to tudi resnično zgodilo, ne pa ostalo le j na papirju, ker drugače bodo sčasoma pri nas ' še tužnejše razmere nego so bile dosedaj v ■ Beli Krajini. Saj vemo, da kraji brez dobrih prometnih zvez morajo v sedanjem času prej ali slej gmotno propasti.
n Živinoreja je pri nas skoraj glavni dohodek. In če kje. so pri nas dani vsi pogoji za dobro in umno živinorejo, a kaj koristi vse to, ko je pa železnica tako oddaljena. Mleka in masla naši ljudje skoraj prodati ne morejo, in če ga prodajo, ga morajo prodati po taki ceni, da je za sedanji čas sramota. Pa tudi živina je ceneja, kakor v krajih ob železnici. Naj to vpoštevajo naši gg. državni poslanci in z vsemi silami delajo nato, da bode država tudi našemu Notranicu omogočila jesti kruh rodne zemlje in da ne bode treba našim kmetom trumoma zapuščati rodne hiše in družine, ter iti po svetu s trebuhom za kruhom. Pravo ie zadel naš za Notranjsko najbolj delavni poslanec g. dr. Žitnik, ko je med drugim rekel: »Tudi v teh krajih — na Notranjskem in Dolenjskem namreč — je mogoče povzdigniti narodno gospodarstvo, je mogoče ustvariti pogoje za veliko obrt.« Da, mogoče je, a država mora pomagati in prva pomoč je železnica.
n Železnice se nekateri branijo, ker zaslužijo par krajcarjev z „furengo" À upamo, da bodo tudi ti kmalu uvideli, da zavzemajo popolnoma napačno stališče. Res je. da nekaj zaslužijo z vožnjo, toda ako pomislijo, koliko trpi orodje, živina, ljudje, ovinki, pa bodo uvideli, da krvavo zaslužijo onih par grošev. Ako bi bila železnica, bi pri živinoreji z lahka zaslužili mnogo več, in to brez truda. Vsi pomisleki naj padejo in združimo se vozniki in nevozniki, in zakličimo glasno: »Država, daj nam železnico!«
n Vidno napredujejo pri Sv. Trojici. Ustanovili so posojilnico in hranilnico, in kakor čujemo, bode z novim letom prihajalo v tro-jiško župnijo nad 45 »Domoljubov«, med tem ko jih je dosedaj komaj šest. To je že napredek. Lahko prištevamo trojiško župnijo v tem oziru eno med prve, saj pride skoraj na vsakih 16 oseb en »Domoljub«. Le tako naprej, možje, ker kolikor boli bodete prebirali dobro časopisje, toliko več koristi bodete imeli v vsakem oziru. Naša želja je pa le ena, in sicer ta — dal Bog — da bi bil »Domoljub« povsod tako razširjen, potem bi našim liberalnim škodljivcem kmalu povsod odklenkalo, kakor se je to zgodilo ravno pri Sv. Trojici. A o tem več prihodnjič.
Vipavske novice.
n Občinske volitve v Podragi. Per-mejdunaj, kaj takega pa še ne, odkar berači prosijo okoli po svetu. Tako brihtnih in mogočnih mož jih pa ni nikjer po luno, kot so podraški občinski očetje ^županom vred. Kaj boste vi, ki ste skovali v potu svojega obraza občinski volivni red za kranjsko deželo in ga dali podpisat cesarju in njegovim ministrom! Vse to za Po-drago ne velja nič, Podraga je republika, ki ima svoje postave in Statute. Da je to gola resnica, evo ga dokaza: Bližale so
se podraške občinske volitve in razpolovili so volivni imenik ter razglasili, da je vsakemu v pogled, in sicer vsaki dan od 4. do 5. ure popoldne. Kdor si ga pa hoče ogledati v tem času. se mora za to 24 ur popred zglasiti pri županstvu. Nato so razglasili volitve, in sicer dne 29. decembra; vršile pa so se volitve ne osem dni po razglasitvi, kakor to določa občinski volivri red, ampak že šesti dan, to je 4. januarja. Volili so v vsakem razredu po šest odbornikov in samo dva namestnika, občinski volivni red pa zahteva, da se mora na vsaka dva odbornika voliti po en namestnik. S. L. S. se teh volitev ni udeležila, ker še ne priznava tukajšnjemu županu cesarske oblasti. Na volišče je prišlo samo 37 pristnih republikancev, ki so izvolili« izmed sebe 18 Jakobincev najčistejše krvi. S. L. S. pa je vložila protest na oblasti svojega cesarja. Ljudje božji! Vse to se ni zgodilo morda na Ogrskem, tudi ne na Turškem, to se je zgodilo v Po-dragi v Avstriji, ko je bil ministrski predsednik baron Beck, deželni predsednik v Ljubljani Teodor Schwarz, vodja okrajnega glavarstva v Postojni Silvester Domiceli, občinski tajnik v Podragi pa učitelj in šolski vodja Franc Del Cott.
d Javno vprašanje. Gospod Karol Ma-jar, župan v Ložah, je dal na višje povelje kaj lepo popraviti pot, ki vodi iz Lož na Goče. Nasul je cesto, dal napraviti brv čez potok, da ne bo treba več bresti do kolena v slučaju kake povodnji, napravil je ograjo ob posebno kritičnem mestu pota, da sedaj ni več nevarnosti, da zdrčiš v grapo in tako je sedaj imenovana pot zopet v takem stanu, da bodo loški otroci popolnoma varno in po lepem hodili zopet o šolo na Goče v slučaju, da upravno sodišče loško šolo razveliavi. Cast komur čast!
n Liberalno gospodarstvo. Slapenska občina dela most čez potok med Slapom in Zorževo vasjo. Most bo stal, če prav vemo, okroglo 2000 K. (Hudomušneži pa trdijo, da bo stal toliko, kolikor je stal železniški most pri Solkanu.) Mesto da bi bili prikupili ob levi strani ceste par metrov sveta in pustili stari še zadosti trden most in mu prizidali še en obok, pa delajo ob strani velikansko škarpo, ki bo požrla ogromno denarja in sezidali bodo čisto nov most. Dalo bi se vse izvršiti za primeroma mal denar, pa mečejo tisočake v vodo. Na eni strani tarnajo, da so revni in ne dovolijo niti potrebnih reči. Organista pravijo, da ne morejo plačati, tudi cerkve-mku ne morejo zboljšati plače in župnik popravljaj farovž, ki je občinski, sam. Les. ki so ga dobili iz gozda od farovške številke, so pa prodali in farovž ni videl niti solda. Na drugi strani pa se tolčejo ob prsi in pravijo: saj imamo ob čim. Zadnji čas je že torej,da se pomede tako »gospodarstvo« iz občinske hiše. Zato pa nujno prosimo oblasti, naj skoraj rešijo naše pritožbe proti občinski volitvi, da zavlada ze vendar enkrat tudi v slapenski občini srce in neha vladati — pest.
n Pevsko društvo »Nanos« na Gočah vabi vse člane in prijatelje petja na svoj redni občni zbor. ki se bode vršil dné
26. januarja 190S ob 3. uri popoldne v društveni sobi.
Iz Starega trga pri Ložu.
n Ljudsko gibanje. V starotrški župniji je bilo v minulem letu 1 IS mrličev, 162 ro enih in 26 porok.
n Alkoholizem. V starotrški občini se je izpilo lansko leto 347 hI 31 I žganja in 500 hI 63 1 piva. Naklad od te množine a.'koholnih pijač je dobila občina 3375 K 9 vin. Gotovo pa se je prodala še marsi-kaka merica, do katere ni prišlo sicer prav dobro čuječe oko za to opravilo postavljenega organa.
n Za vzgled, kakšna da ne sme biti gostilna, bi prav dobro snižila, Tomšičeva krčma v Markovcu. Ta gostilna ne potrebuje za svoje plese nikakega dovoljenja. ne pozna nobene policijske ure. noben dan ji ni presvet in preresen. Ni je skoro nedelje in praznika, da se ne bi ob glasovih hreščeče harmonike izžemalo ljudem trdo prislužene krajcarje. Ce se g. Tomšiča povpraša po dovoljenju za godbo in ples, se pa izgovarja, da je godec sam od sebe prišel, ven ga pa ne more metati. Žalosten izgovor za junaka, za kakršnega hoče veljati g. Tomšič! Upamo, da bo županstvo več pozornosti posvetilo Tomšičevi gostilni in njenim ljubeznjivostim. Sicer pa bodite uverjeni g. Tomšič, da v Igavasi ne boste na tako lahak način uganjali komedij, kakoršne uganjate sedaj v Markovcu.
n Ponesrečil se ie učitelj g. Ferdo Wigele. Ko se je dné 3. januarja ponoči vračal iz Starega trga na svoje stanovanje v Pudob, ie pai pri pudobskem mostu s ceste kake tri metre globoko na trda, kamenitna tla. Baje si je zlomil levo roko in se tudi sicer precej hudo pretresel. Čujemo, da ni to prvi slučaj nesreče na tem mestu.
n Potres. Dné 5. januarja zvečer tri-četrt na sedem smu čutili v ložki dolini lahen potresni sunek. Močneje je bilo podzemsko gromenje
n III. občni zbor »K. s. izobraževalnega društva« se je vršil dné 12. januarja Društvo je imelo v minulem letu 12 ustanovnih članov, moških članov 95, in »dekliška zveza« 122 članic. Da je v gmotnem oziru stalo društvo prav dobro, pripomogli so velikodušni dobrotniki, med katerimi omenjamo pred vsem Ameri-kance, ki so se društva spomnili s precejšnjim darom.
n Prihodnje predavanje v izobraževalnem društvu bo dne 2. februarja, to je na Svečnico. — K obilni udeležbi vabi odbor.
'z raznih krajev Notranjske.
n Umrla je v Zagonu hrenoviške župnije štiri leta stara Marija Hilda Miklavčič, hči pomožnega sluge pri finančni straži v Postojni od kapi zadeta.
» « n V Postojni je umrla nenadoma vdova Marjeta Perhavc. Domači so naročili, naj bi se jo prišlo obhajat ob 2. uri popoldne, toda reva je tri četrt na 2. uro nenadoma umrla.
n Prostranegg. Človek bi si mislil, da živi Bog ve tam kje v sredini Viljemovega rajha na Pruskem, ko vidi. kako »Südmarkovd«
prekrščujejo naša slovenska krajevna imena. Nedavno sem čital, da se je zgodilo nekaj sličnega s Šiško pri Ljubljani. Pred dobrimi tremi tedni, ko je poštno ravnateljstvo preložilo pošto iz Slavine zopet nazaj v Prestra-nek, prekrstilo je hkrati tudi ime postaje, ki se je dosedaj nemško in slovensko glasilo Prestranek v — »Prostranegg«. Da, da, take odtiske dela sedanji naš poštni pečat. Ne jeza, ampak smeh uide človeku in povedal bi tem gernianom na vsa usta, da so pričeli z germa-nizacijo na slovenskem skalnatem Krasu nekoliko prepozno, da iz te moke ne bo kruha.
n Begunje pri Cerknici. Tudi pri nas se gibljemo. Na diui sv. Treh Kraljev smo imeli shod »Kmečke zveze«. Možje so v obilnem številu in z navdušenjem vstopili v zvezo. Tako je prav! Tudi kmet naj se po zgledu drugih stanov organizira, če hoče, da bodo me-rodajni krogi upoštevali njegove težnje in zahteve. Tudi za cerkev ni ponehala gorečnost. Do zdaj se je izdalo za zidanje cerkve čez trideset tisoč kron. Veliko večino te svote (okoli dvajset tisoč kron) so župljani zložili v zadnjih dveh letih. To je pač ogromna svota za tako majhno župnijo. V zadnjih štirinajstih dneh so župljani sami od sebe, ne da bi jih bil kdo kai nadlegoval, zložili okoli tritisoč kron, kar se bo porabilo za nov križev pot in prižnico. Mnogi so darovali po 100 kron. Zadnji čas smo dobili enajst novih cerkvenih stolov, ker dosedanji ne zadostujejo, kar je cerkev razširjena. Narejeni so po vzorcu prejšnjih. Delo je napravil gospod Franc Bavčar v Selu pri Batujah na Goriškem. Delo je lično in solidno ter priporoča mojstra.
n Iz Dolenjega Logatca. Kolikor bolj se narava zavija v trdno spanje, tembolj stopa naše izobraževalno društvo v življenje. Pa kaj bi tudi ne, ko imamo tako vedoželjne fante in može. Na novega leta dan smo priredili veselico z igro »Sanje« in srečolovom pri Ko-kolevcu. Igralo se je v splošno zadovoljnost, zatorej gre vsa čast našim vrlini dijakom in fantom, da je veselica tako krasno uspela. — Tudi za srečolov je bilo veliko zanimanje. Nabrali smo do 60 dobitkov. Občinstva je pa toliko prišlo, da je bila prostrana dvorana natlačeno polna, tako, da so se mnogi vrnili domov, ker ni bilo prostora. Torej, fantje in možje, le pogum, pa v društvo, tukaj se bomo lahko kaj pametnega pogovorili in koristnega podučili, potem nam ne bode treba iskati po gostilnah zabave in razvedrila, ker tisto stane denarcev in povrhu še glavca boli človeka. Kakor se sliši, pridejo v kratkem času gg. iz Ljubljane predavat. Na svidenje prej ko mo-močel	Društvenik.
n Iz Cerknice poroča »Slovenski Narod«, da se ni nihče naročil nanovo na časopise. A naročilo se ih je že precej, posebno na »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Vidite, novi naročniki, koliko je verjeti »Narodu«; zato agitiraj-te le še pridno pri svojih sosedih in prijateljih za naše poštene časopise, da bo »Narod» in njegov resnicoljubni dopisnik tem bolj postavljen na laž.
n Mrliči in poroke. Dne 9. t. m. smo imeli tukaj tri mrliče. Bila je pokopana g. Marjeta Perhavc, ki je po kratki bolezni nenadoma umrla. Slovesno ie bil pokopan g. Alojzij De-kleva, bivši ravnatelj užitninskega zakupa v Ljubljani. Domači pevci so zapeli pred hišo in na pokopališču tri pesmi. Tretji mrlič je bila mestna uboga Neža, ki je umrla v hiralnici. — Poročil se je ta teden 26-letni dvakratni vdovec Andrej Kovač, posestnik, z M. srebotnjak iz Predjame, hrenovške župnije.
n Iz Loškega potoka. Sedaj pa že imamo izobraževalno društvo. Ustanovni občni zbor smo imeli preteklo nedeljo. V stari šoli se je zbralo do 100 mož in fantov. In tu nam je stolni vikar Smolnikar poljudno in razumljivo
najprvo pojasnil pomen organizacije, ki se je tudi začela pri nas in pomnožila z novim društvom. Jasno nam je očrtal kako smo dandanes potrebni poleg gospodarske tudi umstve-ne izobrazbe in še zlasti kmetje. Vse se izobražuje in dviga kvišku, ali naj kmet, ki je res steber države in človeške družbe, ostane vedno nizko in v nevednosti? Šola nam ne daje dovolj poduka, a kje se naj izobrazimo naprej, izobrazbe srno pa potrebni? Tu je društvo, v katerem se nam bo podajalo potrebnega in res koristnega poduka, sosebno v vprašanjih, važnih za kmetski stan. k"ako napredujejo in si pomagajo kmetje drugje, se nam pripoveduje, a kako vporabljajo kaka nova sredstva, nam razloži v društvu mož-strokovnjak v kmetskih in gospodarskih stvareh. Fa tudi v drugih vprašanjih, važnih za ljudstvo, se bo poda;al pravi poduk v društvu. Poleg poduka bo nudilo društvo svojim članom tudi zabave in razvedrila. Mladina dobi koristnega poduka in se vedno izobrazuje tudi v društvu. V zares jedrnatem govoru nam je govornik jasno pokazal, korist in cilj novega društva. Bodi mu*izrečena tem potem najiskrenejša zahvala! Po lepem navduševal-nein govoru so se prebrala pravila, določila članarina na 1 K in volil odbor. Voljeni so možje, ki so volje žrtvovati se za društvo in po svo.ih močeh delovati za njenov napredek.O. kaplan, ki je predsednik novega društva, je poljudno razložil pravila in navduševal zbo-rovalce k pristopu. V odbor so voljeni: Ivan Droiec, Travnik, Iv. Türk, Retje 4, lv. Šega, Travnik 130, Košir, Retje 33, Jos. Bambič, Hrib 24, Debeljak. Mali log 11, K- Škulj, kaplan na Tabru, in za računska pregledovalca : Bartol, Hrib 20, L. Debeljak, Segova vas 17. Društvo je pristopilo k S. K. S. Z in s tem povečalo število izobraževalnih društev na 218. Lepa četa nas je. Tako imamo izobraževalno društvo, ki je res potrebno in od katerega ima vsak veliko dobička, samo če hoče. Kdor se še ni vpisal, se lahko pri.avi vsak čas. Ne zamudimo časa in prilike, da ne bomo sami na škodi. Ce ne vemo za kaj se gre, dajmo se podučiti. .Zares lepo ime Tabor novega društva naj bo porok, kakor je izražal govornik, da se bo iz društva razširjal žarek prave izobrazbe in omike, ki naj prinese naši župniji obilo sadu in koristi.
n Zupnim upraviteljem na Premu je imenovan dosedanji ekspozit v Harijah gospod Martin Skerjanec. Ob niegovem dohodu na Prem dne 5 januarja je bil slovesno sprejet od občinskega odbora na čelu gosp. župana Dekleva, od šolske mladine, v katere imenu je vročila hčerka g. Kljuna lep svež šopek. Novemu gospodu dušnemu pastirju premske-mu želimo, da bi srečno deloval, in da bi s; uresničila želja g. Baša, ki je pozdravil gospoda prišleca v imenu Bitinjcev, da bi složno delovanje vseh činiteljev v župniji rodilo obilo sadu. Bog daj!
n Društvo. Kakor čujemo, bo izobraževalno društvo v Trnovem pričelo z rednimi predavanji. Zato pa pristopite k društvu še tisti, ki še niste; posebno vi možje ste premalo častno zastopani v društvu; pa tudi fantov bi bilo lahko več. Prijatelji društva, le agitirajte, da se jih čim več vpiše. Cim več ho članov, tem lepše se bo društvo razvijalo.
d Podivjana mladina. Neko nedeljo je prišel neki kolesar na Slap. Vračajoč se domov, ga je napadla tolpa otrok s kamenjem. Ko jim je kolesar zapretil, so začeli še bolj kamenje metati in klicati nesramne besede. Človek ni varen iti ponoči na Krasu, na Slapu pa še čez dan ne. Stariši, pazite bolj na svoje otroke!
n Kako delalo liberalne zadruge! Zadnji čas liberalci povsod ustanavljajo raz-
ne zadruge in s tem hočejo ljudstvo zase pridobiti, prav za prav vloviti. Seveda se jim to ne posreči tako, kakor bi hoteli. Da bodo kmetje previdni in pustili liberalcem njihove zadruge, naj služi v svarilo ta slučaj, ki pa ni edini. Od začetka ni bilo ne konca ne kraja satne hvale, kako da gre vse dobro, koliko da je že dobička itd. itd. Pa ni vse zlato, kar se sveti--tako je bilo tudi tukaj. Vsa hvala je bila prav za prav samo pesek v oči. To so ljudje spoznali in ker nikakor niso hoteli, da bi še liberalce zalagali s kakimi deleži, so svoje deleže tudi po večini pravilno odpovedali, in to že leta 1905. Tretje leto je pa že letos, ko hodijo prosit v Zagorje, da naj jim dajo denar v znesku 12 K (in to za ubogega kmeta ni mala stvar) nazaj, pa morajo slišati: počakajte, da bo primanjkljaj pokrit, prej ne dobite nič. Ali je to pravilno? Ali je to pošteno? Kje pa je tisti dobiček, s katerim ste se hvalili po »Notranjcu». Kmetje, bodite previdni, ko vas kak liberalec sili v zadrugo, naj si bo potem katerokoli že!
n Z Vrha nad Rovtami. Pred Božičem smo pri nas opravljali devetdnevnico na čast Materi božji po hišah. Opravljali smo jo tako-le: V devetih hišah so naredili lep oltar, in potem smo v teh devetih hišah v vsaki hiši en dan častili Mater božjo in zvečer se zbere precej ljudi skupaj in potem preneso kip Matere božje v drugo hišo. Po poti molijo, in ko prineso kip Matere božje v hišo, zopet nekaj časa molijo. To se godi devet dni zaporedoma. Tako opravljajo devetdnevnico tudi po naših sosednjih župnijah. — Pri nas je bila dekliška Marijina družba ustanovljena leta 1905. Sedaj šteje okoli 30 članic. Mala župnija seveda tudi mala družba. Lahko bi jih bilo več, samo ko bi nekatera dekleta spoznala, da je v Marijini družbi biti čast za vsako pošteno dekle. Vendar pa ima družba že svojo zastavo, katero so premilostni knezoškof ob priliki birmovanja blagoslovili. — Na praznik sv. Treh Kraljev, naših farnih patronov, smo imeli romarski shod, ki je bil dobro obiskan. Obenem smo imeli tu celodnevno češčenje s>\ Rešnjega Telesa. Službo božjo smo imeli ob šesti in deseti uri in popoldne ob treh. Ljudje so lepo'častili celi dan sv. Rešnje Telo, zvečer ob pol šesti uri je bila pridiga, nato pete litanije in potem se je lepa pobožnost zaključila z zahvalno pesmijo.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
PtoF.FocoIOM
označi
na podlagi točnih pralakav zdrav lek za najmogočnejšega zbujevalca sekretorsnlh želodčnih živcev. Prav odlično pa zbufijo tek, krape želodec IffVDlajšaJo bolečina prave Bradyjeve želodčne kapljice. Poapeinjelo opravila prebavnega dela, slast do Jedi, odstranjajo telesnemu dobrobit ikodl|ivo napenjanje, čezmerno tvo-rltev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine In drugo motenje prebava. Dobi aa v lekarnah. O Brady, l.kamar, Dunaj I, Flelschmarlrt 1|387, razpošilja iest steklenic za K 3 —, tri dvoj-nate steklenice za K 4 50 franko.	2412
Mnogo domačih vesti je moralo iz-ostati radi pomanjkanja prostora.
2itne cene 21. t. m. nespremenjene, kakor 14. januarja.
I bolečine v kr iu al ''f* V,*"1»« ozdravi SÄ"'?. E "dih f.. i	- Dvanai lori? fll"d s "nmko
Jrank,. Naročile p" 't"»kUnjo 5K El" 16. (Hrvatsko) „''7"l^v stubld,
Ako kašljate, če ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se ponoči potite, je potrebno v vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali Haläpi-jev lipov medeni sirup. (Rp.: Syr. thiliae 300 gr.) N.egov učinek se splošno priznava. Vzorčna steklenica 3 K, velika steklenica 5 K, tri steklenice franko 15 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri »apostolu«, Budimpešta, Josefsring 64—46.
Vsi potrebujemo od časa do časa kre-pilnih sredstev, kajti delo slabi telo. Izvrstno krepilno sredstvo je »Skottova emulzija«, napravljena iz ribjega olja, ki pa ima vendar prijeten okus in jo zamore tudi slaboten želodec prebaviti. Skotova emulzija se dobi v vseh lekarnah.
Novo moč
dà Sooftova emulzija, če odreko vsa druga sredstva. Vedno je nevarno poizkušati z dvomljivimi izdelki, če je v nevarnosti življenje in če se gre z<? slabosti
kakršne opažamo pri pra-baletih ali pa zaradi malokrvnosti , pljučnih bolezni ali prehudega napora. Kdor je pameten, poseže takoj po pomočku, ki se je v številnih slučajih vseh vrst slabosti izkazbl uspešen in zanesljiv, in ta pomoček se zove	2173
Scottova amulaija.
ko-"ribičem-"kot* p™- Cena Izvirni steklenici 2 K dO T.
rofttvanim znakom
aa SCOTT-ov način.	Dobi se v vseh lekarnah.
Slabotni v razv°iu ph ue«niu
> ostali otrooi, ter slabo knrai, otožni, aervozai, utrujeni, lahko vzburljivl ln zgodaj oslabeli odraali rabijo z velikim uspehom dr. Hommala Haematogen.
Staat aa »zbudi, duševne ia teleeae mo6i aa dvigaejo, «aa àivóevje aa ojaòi.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-o« Haematogen ln ne dajte si usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi te v lekarnah. 2170 6—18
Izjava I
Ker se zadnje «ase po Medvodah in okolic1 močno govori in razširja, da je kupil In prodajft1 gostilničar g. Novljan crknenino, kar pa ni res, sva svedoka midva, ampak je bilo živinče samo premlado, česar pa g. Novljanu nisva povedala; obžalujeva tem potom krivice, ki se gode g. Novljanu. ga prosiva oproščenja in sva plačnika za vse eventu-elne stroške.
Jernej Oolinar, prodajalec teleta, Dragočajna. Simon Kaific, klavec in posestnik, svetovalec in odbornik občine Smlednik, Dragočajna.	1
Tkanje f)
re*mafiške f bolezni •
Zoltän-mazilo.
Steklenica 2 K, izvzemäi porto. Pošilja dvakrat da dan po poŠti
ti lekarna Zoltén u Budimpetta. 31 2
Zaloga v Ljubljani:
•• Emil Lau stole --
lekarna, Resljeva cesta štev. 1
cs -o

> « _ « 2 •i5a«„
^ jO l)
• ■na
li ci O
^ je
« ..:
*tÌM11
Ž-8 I Ir 1
S E » 'c ci 2 I
Sf uf- I
tt^ co ^ c^ d. a
* u i
15.100 m ostankov
8 20 m dolgih
najÄr ejdih. bre« nap.re, obeljeno, primerno ta n.jfiaeiée telesno in
poBteljo« perilo, oepok.arno 8J cm air. nunbnrika tkanin«
1 m = M kraje. Okaford z« «rajon, priatna
barra 1 m = 17 kraje. Flanela «a arajoe In blau
1 m = 18'/, kraje. Onflr za obiske, bluze, hiioe in otrodke ebleke ter pred^aanike t m = 18 »raje. 118 w i ir. Oan&fan, priat. bvt.
1. kaioTosi 1 m = 36 kraje. Rjuha brez «iva S m dolga, 150cm
iiroke t kom. Ho kraje. Brinai» za kuhinjo, radei« bar.
t d*anajat«rica. 1 kom. 95 kraje. Nandoe brìaaò. la kuhinje, l kom. 18 kraje.	57 3—8
Naimanjto naroiilo 5 kg zavoj = 45 m po povzetja. Vzorci se prilože le zavojn za poakučnjo. Ce se narodi nad 50 K 3% popust«.
Emil Fuchs
tkalnioa s« platno ■ Kaohod it. I. Krkonoil.
POZOR!
Varujte lase, dokler ni prepozno. O načinu in sredstvih v dosego dobre rasti in pre-prečenia prezgodnjega izpadanja, nas uči brošura, ki jo na zahtevo vsakomur dopošlje zaloga kosmet. izdelkov AL Feith Nachfolger, Dunaj VI.. Mariahilferstrasse 45, kjer se prodaja posebno izborni »L o v a c r i n«.
9 f Pristne snovi za napravo domate pijače dobite v popolnoma pravi in zdravju neškodljivi sestavi le tedaj, če ima vsaj eden del mojih snovi, zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. Moje snovi so bile že večkrat, zadnjič dne 23. februarja 1907 preizkušene od c. kr. preizkuševal niče hranil v Gradcu glede njih neškodljivosti; vsled spričeval, katera imam v rokah od omenjene preizkuševalnice, nimajo v sebi nikakih zdravju škodljivih tvarln, vsled česar so v moji sestavi na,bolj pripravne za napravo v resnici zdrave in najbolj okusne domače pijače. Vsled tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist, posebno na zgoraj stoječo registrovano znamko, da se tako varuje pred manj vrednimi ponarejenimi izdelki.
Kmetovalci pozor!
staroznana krščanska tvrdka.
Opozarjamo vse kmetovalce in gospodarje na svoje po vsem Kranjskem, štajerskem, Koroškem Hrvaškem, Ogrskem, Dol. in Oor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim, hruškovim in jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja 80»/0 ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tega popolnoma neškodljive Z njimi lahko mešate vino in sadni mošt ter delate pijačo na tropino in drožt ali tudi na samo vodo. Ker je moja trgovina tako razširjena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blago. Vsak, ki je enkrat poizkusil, je moj stalni naročnik. Prosim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoji že več kot 15 let in vsled tega le ona sama more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih I Na zahtevo pošljem cenike zastonj.
Z odličnim spoštovanjem udani
ANDREJ POLLAK tr«MiM • »Peeerij.klm
nnuill_j rUUUNIV ia drugim blagom.
„Pri črnem psu" Gradec, «MMStraua it. 46. Ii
167 8-1

Vproiojte ivojtgo zdravnika mu
vod« z« laae edinu guitto učinkujuče sredstvo pri pl.il, izpadanja las, luskinah ? LOVACRIN povzroti pni io svitlu brado ler4lase. Dobiva se v steklenicah ,po K.S- , h3 steklenice K;12 -p 6 steklenic K 20- v mnogih drogenjah, parfumerijah in lekarnah monarhije ali naravno	*ä 142 »1-1
M. Feith nasi..
DUNAJ,VI..MariahiUeratra»s«45.
Maslin
^^LjONDOW* PARIS w ROMA £ WEN f ' JkrcCS ^V|ENNEef)DUNÄJÄ
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Ronsresnl trs ft. 19 registrovana zadruga i omejenim poroštvom Kflnjl"gfll| fty ft ]| sprejema hranilne vloge v.ak pQ J^ O^ to je, d .j e za 200 kron
delavnik od 9. do 12. are	t ,4 |o 9 kron 50 vinar, na leta
Druc. hranilne knjižice n ,pr.j.m.j. ka« «ata. émnm^ a É M n n)fli obrestovala praklalf.
Nijslfurncjia prilika m teto*.
■Untai rfavak piate hranilni«« uma. Kanon* A. Kalan I. r., predsednik
Kaaonlk J. Suftnik I. r., podpredsednik.
VaIaH^* krepkega, 14 do 16 let starega VOJVIIia, »prejme takoj Ivan Vrtaónik,
pekovski mojster, Ljubljana, Karlovska c. 30. 176 1
II^An^s pridnega, 14-16 let starega sprejme ucenca, kovač Joža« Kogoviek, Drav.
IJe 67, p. št. Vid nad Ljubljano.	133
Skozi 14 let preizkušeno 168
kldjno vapno
dobite najceneje pri Mihael Barthel « Co. Dunaj X/3.

pozor I Ci^aJ I pozor I
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.
Delovanje Izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako po6tu za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se posije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. Juriéìéa, lekarnarja v pakracu it. 65 (Slavonija).
Neusteina
poslajene	:
odvajalne krogljice
(Neusteinove Elizabetne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi Izdelki lma|o prednost te krogljie«, proste vsakih ikodljlvlh i rlmesl i vporabljajo «c z najv«41lm uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, Ishno odvajajoče, kri čisteče, nobene zdravilno sredstvo nI ugodneje ln obenem povsem neikodl|lvo, di bi preprečilo
zaprtje
Izvor premnogih bolezni. Ridi postatene oblik« jih radi ulivajo tudi otroci	,
Škatltica s S krogljlcaml stan« 30 vin.. ovo| z 8 ikatljlcaml. torej t 0 krogljie, stane le 2 K. Ce se polije naprej K 2'45, se polije franko I ovoj
fmllii I Nulno se svari pred }QniO I ponarejanji. Zahtevajte .Filipa Ncustclna odvajalne kroKlJIcc". Pristne I«, {« nosi vsska ikatlfa in navodilo naio zakonito varstveno znamko v rudeče-črnem tisku „Sv. Leopold" in pndnls „Filip Neuslein, Apotheke". Nsie trgov, sodnlj. zavarovane embalaže morajo imeli naio tvrdko	2689 10 -4
Filipa Neusteina lekarna pri sv. Leopoldu
DuaaJ,l.,PlankaiifaM*0. Dobiva s« v vseh lekarnah.
Številna ponarejanja
potrjujejo najbolje iz-bornost staro-slovitega
2980 2-1
SIROLINA
pri obolenju sopilnih organov, dušlji-vem kašlju, influenci in škrofulozi.
Ponarejanja in potvare so večkrat ceneje, toda nikdar tako vspešna kot izvirni izdelek, vsled tega naj se zahteva
Sirolin izvirni zavoj „Roche"
Dobiva se na zdravniki predpis v lekarnah K 4 steklenica.
Ilustrirana brošura o boleznih vsled prehlajenja H. II. se pošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
F. Hoffman-Ld Roche &C0-Basel in Dunaj ni. l.Hemingg.ll.
OstinoTljMii l. IMI. C. kr. priv. občna zavarovalnica Oattnerljcna 1.1881.
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad 800 milijonov kron.
Do sedaj izplačane škode nad 880 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in ca doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16.817 oseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo ivonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja :
Zoper telesne nezgode in točo.
Pri tej družbi je zavarovan na živllenje Njega svetost papež Pi) X. in prevzvišeni knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura ; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
Giani zastop t Ljubljani: Marijin trg» Sv. Patra oasta I, t lastni Mil.
r.
Slaven, Slaven Slaven, Slaven,
ker čuva prtenino, vsled bleičeče beline, ki jo dobi prte-nina,
ker ne dobi prtenina po pranju prav ni>
kakega duha, ker je zelo poceni in se pri pranju pri-hrani mnogo časa
je	161 16-1



Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno gospodarstvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva se v trgovinah z drogeri-jami, kolonijalnim blagom in z milom.
v;
Engros pri L. Minlos, Dunaj,I. Mölkerbastei 3

Ako ka= šljate,
io ste hnpavi, zajezeni ali nahodni. ako težko dihate in se ponoči pome, Jr potrebno v VaS korist, da r.hite zaunama vredno sredstvo 1°,' .SL* bvali Ha,*PuJev «pev medeni eirup (Rp. : Syr tf-il ae 30n gr) N eg..v učinek pri kaAI|u bripavosti, zasie^eniu. ttžki sapi, katanh, pomaniaanla teka n«čnem oote-lu itd se sp oAno priznava. »z nna steklenica » K velika -te lenica R K, 3 steklenice franko 5 K po povzetju ali čf se «oSlte denar n»pr | Glavi a ,». mg. za A«troiOgr-koLeH.rne pri „spostolu", Budim, peata, Joaefaring 64/48	2(94 2n—3
ruiwr, Kmetice In d.kl.ta ' V moji lekarnliki prakil, kal», izvriujem Jr tez » lei, posi rili, •e ml |c. iznijti na boljie ire dstv z. rast laa, lo je K.pito-it. II. Is'i deluje da poatanel lane goitl dolgi In <-d.tr. nlujc prhljaj Muskine) na gl. v I Cena (Iranko na vaako pollo je: 1 tonili 3 K 8" v, 2 tonilo 5 K. Tieba, da »i vsaka obltel narofl. — Prosim, da se narof «amo od mene pod naslovom P. lurlllč. lekarnar, Pakrac it. 6 Slavonija. Dinar te p.iilfe napre ali a poitnlm povzetjem
b »730
Razprodaja !
4 pare òe*lj'"« za 7 k on
Vsled nakupa velike zaloge čevljev se prodaja le kratek {as po čudovito nizki emi 2 nara čev-Ijev za gospode In 2 para dam-skih na Irak z motnimi podplati, motno okovani, z Izredno lino usn|atoprto, zelo eleg.. n«|n.fa«., motni Velikost v cm. Vsi 4 pari le 7 K. PošUia po povzetiu. Zamena dovoljena, ludi denarnazaj
0. Kes« er, Krako« 95 4. ' 152 1—1
^ Seiko Altenburg.
[Tehnika A tenburj I Strojna) «leklro, papir. D I avtomob plin vod lehn. JJ
Profr.ml zast. ^p
Izdelana postelja
A la r HI a j» telata I Pr«
^E/ tssrtt
rt	.Ica aH bla-
«^■■■H atea. IM ca -	dolga II« en
llraka K !«■—, g If-, K lo K I»-- I metra dolgaliOem Uroka K 14 -, K 1«—, K It -, K 31 —. Zglavnlk (0 cai dolg, I. cm li rok K >■-, K 3 50 I. M 4-—, M cm dolg, 70 c» lirah K 4*50 In K J-«0. Izdelnjcm tudi po kakrinlkoll drugi meri. 3-delnl modrocl Iz lime za 1 posteljo K 27- , boli« K 33 -Pollili ie noitnlne prolto pa povzetja od K 10-— naprej. Zamenja ali nazaj ae vzame proti povrnitvi potnih alroikov «6—4
Benedikt Siebtel, Lobet 110
pri Plzaa aa C.ikaai. 1441
Kašelj
naglo umiri, razkroji siez in lajša izmeček priatni 3» 3
Karnlinodoiski
Davidov čaj.
1 zavoj 40 vinarjev. Edina izdrlovalolca :
: Lekarna pri : , Češki kroni", Pmg».Karolinov dol
Dobiva se v lekarnah ali direktno, če se polije
80 vin. (2 zavo'a) Zilogi v Ljubljani : Lekarna .pri zlatem orlu*,
Jurtitev trg. Pozor pred ponarejanji. Vsak zavitek Ima tvrdko J& Pcrkl. P}
N.lcen nakup ieik.g.
poataljxega perja
S kg nov , dobrega, llvegi. skubljenega , brez prahu K 9 40) boijtl K 11 SO 1 ? kg dohreg* nanol belega K 16 1 belo, mehko K23-50; i kg sneinobelo, mehko K 28- . K 30- , K 34 -, K 36 f 5 kg ineinobel ne-oskublj K 23- , K 26- , K 29- 1 puh siv i K 3-40. bel t 4- 40, sn.lnobel i K VSO in K 6 40 pol kg Poiiljatev franko po povzetju, Sme ae zamenjati In nazaj vzeti proti povračilu poinine. Pri narotilu se prosi za natančen naalov.
IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Ang I 16 pri Klatovuj Čeiko
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida 12 1 znamenito 2536
olje zo sluti
odstrani hllro In temeljilo nastalo gluhota. tmf*nj*i* ««#*., iumoni' po uioolh In nagtu-host ludi ako |e te zastarano. Steklenica itine 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
pri „črnem orlu" na Novem trg. v Celovcu.
Pozor!
Beri!
Najceneje in najbolje eukneno, modao, platneno in manufakturno blago za letno
dobo, se kupuje v novi trgovini pri
IVAN SAVI1IK-U
KRANJU davnem trga.
pri
Besenčann
Nevestam in ženinom se pri nakupovanju posebno priporoča ta nova trgovina.
lstotam se dobiva tudi domače štajersko rudeče in belo vino po nizkih cenah. 169
Tkalnica za platno
ponuja za nabavno ceno 70X70cm brisač (kuh. in drugih brisalk) čisto platno, tucat gld. 3 60. — 70 x 70 cm hiftnih briealk (kuhinjskih in drugih) polplatno, I blago, tucat gld 2'40. — 50X■ 10 cm briaač iz damaela tucat gld. 2'60. 140<140cm namiz. prtov «z damaste, čisto platno komad gld. 160. 65X65 cm aervijeti, k temu primerni, tucat gld. 3 40.
Vse vrste v izborni kakovoatl in trpežna, napokv oelo po dolffoletnl rabi
Najmanjla poiiljatev I zavoj za poakuinjo po povzetju.	Ij3 I—I
45 metrov I. ostankov
od ccfirja, tkanine, posteljnine pisane in oksforda sortirano v enem zavoju, se prodaja po 9 gld.
Blago je zajamčeno perilno; le moderne barve. Dolgost ostankov 4 — 18 metrov. Pri večjem naročilu 5°;o popusta. - Najmanj se more naročiti 5 kg zavoj = 45 metrov po povzetju.	154 11
S. Stein,
•kalnioa za olatno. Nachod fiaika
»«■•■> wn m. a pm'iiw* nauilUII| VOBRVa
Naznanlo I
Ker se širijo po Medvodah na okrog podle laži, da sem kupil in prodajal pokvarjeno meso, samo s tem namenim mi škodovati v moji obrti, bom proti vsakomur, ki bi še kaj enakega govoril, sodnijsko postopal.
Julij Novljan
156	gostilničar v Medvodah.
Slabe posledice povzroča:o pogosto zanemarjene bolečine v želodcu, zaprtje, moteno prebavl anje z raznimi slabostmi, kakor pomanjkanjem teka, pehanjem, gorčico in drugimi krču in mrzlici sorodnimi boleznimi. Sredstvo, ki pospešuje prebavo in kreni želodec. so edinole Fellerjeve odvajalne krogljice s znamko »Elsa«-krog|iice. 6 Skatl'ic 4 K franko. Dobi se pri E. V. Fellerju v Stubici, Elsa trg 16. (Hrvatsko.)
Učenca za mizarsko obrt
14 let starega, sprejme Janez Ulčar na Homou p. Radomlje.	^ 2-2
• I učenca
poštenih starišev spreime takoj v mizarsko obrt And Goljar mizar Podgora št. 3 p. Št. Vid nad Ljubljano.	2-2
Herbabay«jev podfoafornato-kiali
apneno-železni sirup.
Ta je ie 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kašelj in vzbuta slast Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 60, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zalaga akero v vaah lekar
IJUIIUS HEBBABNY WIEN ®
3"
a
Sarsaparilla ■ sirup.
Je ie 33 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in Cisti kri.
Cena steklenici K 1 70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	26»" ■
Edino izdelovanje in glavni rupoiiljitif : Dr.IfellmOnn-OUQ lekOfflll „ZUf BOlMlierZlSkelf, DUNAJ, VII.1. Kaiserstrasse 73-71
V zalegi Je «a pri n lekarnarjih v LJabljani, Beljaka, Ctlju. Celovsn. Crnealju, Nov Mertu, Reki, »svodnjii, »t. Vida. Trbižu, Trata, Vellkaveu In Veliperks.
Da se ne zameri. »Moj prvi zdravnik mi Je nasvatoval mrzle, drugi pa vroče obkladke. Kaj naj storim? Vzel bom mlačne, da se nikomur ne zamerim;«
Med potepuhi. Kje si pa dobil to lepo uro?« — Vzel sem jo danes svojemu zagovorniku, ko sem se mu šel zahvalit, da me je zadnjič tako dobro zagovarjal!«
Pri kupčevalcu s konji: »Saj ste vendar rekli, ko sem tega konja kupil, da je med brati vreden I(100 K, in sedaj ga nočete niti za 400 kron?!« »Toda. gospod grof, ali sva midva brata?«
il
Nizka cene!
vsaka trata m aaorajo .krha* taratati pni aiaka aeanago,
kar aa v. taj lakko vaaka lodi najaanjia raaa navija v aal« kade, taiko oidravljlv. raaa. ta iS lat M J. Ia-kaaal. maiilao vlaina aatil«, taka Imenovano pralko fornai* natilo kot taaealjivo iredatve aa .bvaaa Ta Ttdrioja rana tiate, .'varaj, lata, olajlaja va.tj. Ia kaleUaa, kladi ia paipaioj. taoaljaaja
i Raspollila •• vsak daa. 1 pollo. TS via., pal palica 60 tlnarjav. Proti pradplaòila K S IS aa poiljaja i puiica, ali C T'— 10 polic po H. i rt. pro.to aa vaako paatajo avatra-
efrake monarhija. Tal dali ttnbalai* lm*|« ( sakoalto d«ponovaoo varatvaoo anamko.
Olavna zaloga
I. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem aria" Malà etraaa ; egei Nsradeve al. t03.
1 črevljarskega pomočnika
sprejme takoj Fr. Lukek, Vaaala gora, poŠta St. Rupert, Dolenjsko.	84 3-2
Na prodaj Je prav lapo
posestvo
vse novo poslopje, v najboljšem stanju, zraven so njive, vinograd', gozdi, lep sadni vrt, veliko koše-nine, vse blizu doma in v najboljšem stanju za 5500 gld. Več se Izve pri Franu Brinovou v Stari gari At. I, p. Mirna, Dolenjsko. 165 2-1
IV 2 vajenca
sprejme vrtnarski mojster Luka Tomiift pri po-kopaliiču sv. Križa.	127. .3-1
Priporočam gg. čevljarjem in p. t. občinstvu
novo trgovino z usnjem
in vsemi čevljarskimi potreb* ftčinemi v Ljubljani sv. Petra
oeeta 2, nasproti cerkve frančiškanov. IzkuSal bom, da z dobrim blagom in nizkimi cenami zadovoljim'vse c. odjemalce in prosim obilnega obiska.
2844 52-4	K. A. Kregar.
Zdruiene tovarne sa volnino prodaje latoa sopet izključno po meni okroglo iOMkoas. tafcesv "
. vojaSkih kocev za konje
sa ceno Ia (Id. 2*20 komad Ia (Id.
par 16 parov franko na dom) naravaoot na laataike konj. TI deboli. «rajaa trpetni kael aa «epH kat koiuhovlaa, tamnosivi, okoli IIO 200 sa veliki, torej lahko pokrijejo oelega keaja.
— Razločno pisana naročila, ki a« isvrie le po povseflu ali C« sa denar pošlje naprej, naj se pošljejo na	8914 8
8teiner-jevo komisijsko razpoSiljalnic« združenih tovarn za koče DsimJp II, Taborotraaae 27 O.
Ceniki na ieljo zastonj in franko. — Za asa«a)a-
joče as Mvsiem vrniti naprej poalaai éaaar. Mnogoštevilna priznanja in naroäla so doila ode kobilarne v Radavcu, Komarno In Brody, iupalka Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu,
Stanv, Rosena tel, Schaaka
Osrlsdeei lastnika umetnega mlina - -	ia dr.
Za vedno!
NovYork In London nlala prlzanalala «IM e»r*p-tki celini Itr |a vtUka tovarna arcbrnlne prlalljcna, i oddati vao avolo aalofo zgol| proli malhaema pla-V «Ua d«lavnih moil Pa.blafcen aem IrvrlHI taia*I*f. PoiiHan tarai vaakoaa*r aledeča predette Ia pr*«
tam«, da aa al pana*_
gld. e eo ia a««:
• kaaaadav BalBatJilk aaaatvntt a*lav a »(Mao
. t k."'«aar. 'JSfialKart Hllt Ia ta«. k—da. ' M t k... «aar. pat. aMjralk Mj» |» l kan amar. pai. tran» kavalk lile; 1 kam amar. pai. arabnu ta|tmalalca ta |«h*; 1 kom. amar. pat. arabraa ta|emalnlca aa aaltk*. i kam aa« Viktoria čailc aa podklad* ; 1 kom efektnih namiznih avečnikev; 1 kom. ctdllnlk ta Ca|; 1 kom. najfin alpalnlca ta aladkor.
42 komadov akupaj aatno gld. S'«0. Vach Ith 42 predmetov |t popre| alalo gld. M ter Jih |e moti sedal dobiti po tej minimalni ceal *ld. 6 «a Američaneko pai. arebro |e znano,Je sle oz in akozl bela kovina, ki obdrll bolo srebrn 25 let, za kar ae garanluje. V najboliil dokaz da l'ta Inaerai ne temelji na nlkakrinl aleparlll, aa verujem ac j tem javno, vaakemu, kateremu ne bi bilo blago vleč, povrniti brez zadrika znesek In naj nlkdor ne zamudi ugodne priliie, da al omisli t* kraano garnituro, ki je poaebno prikladna kot pra-
ženitovanjsko in priložnostno darilo
kakor ludi ta vaako boljie gospoda rat v*.
Dobiva ac edino le v
A. HIRSCHBERG-e
ek.porini blil «m«r. pa«, artbrnega blaga
na Dunaji II , Rembrandtstr. 19 O. Telefon 14597.
Pošilja ae v provincljo proli povzetju, aH če ae tneaek naprej vpoil|e.
^latilnl praiek ta njo 10 kr. Prlatno le t traven natlanjeno varal-veno znamko (zdrava kovina) Izvleček It pohvalnih plaem : S pat. arebrno garnituro acm lako zadovallea.
Tomai Roianc, dekan Maribor. Ektc. baroalca Edclabeim ml je naitopleje priporočila Vaio garnituro, tore| proaim, puilllte mt tako garnituro ta gld. 6 90.
K o c s a r d, M. oktobra i»0t.
Ilona Tlata, roj. grol. Dcgenleld.

Ker j« palliate
Vaia garnlt v gòtpodlnj jako koristna, prosim, da i* aa* S« Fava I pri Preboldu
Dr. Caarilo BSkat. okr. la tov. adravalk.

Cena stekleni Sovin Dobiva se v lekarnah al a'"*"0; te -e vpoilie K I SO .2 tteklenlcl) franko nri "I 'zd'lo-valnlcl Vo.tfebal-ovl lekarni, Prnga-K.-olInln dol. Zaloga: Lekarna H Mardetschlllger LjubHana, Jurčičev trg.
(ÜT Potor pred ponarelanjl I	29 i
Trgovbu s klobuki k tovtji
Ivan Podlesnik ml.
Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelic
v Kandiji pri Rudolfovem.
Uljudno naznanjam,dasemotvoril popolno urejeno	4791 1
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g V Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudoliovem.
Vsa semena so preiskana glede ka-ljivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odličnim spošlovanjem
Franc Kastelic.
ffioitti/U *> i/Km&ri/eo Žfaten it'iijo <)obru pv ceni in KB^ntviljtiH? pvtwali nty s*> oitrn tyo
cSimon™c/Cm ctelx«
v Sjfu/>i/aj>i ytbtvòvorshe u/ic*?0 "ì&nAvorsùuiiPcyasmta. Ayv se Imp/u&w
I stota m sprejmejo sa dobri In zanesljivi xastopnilci.
Zastonj
2554
zahtevajte moj iluitrovani cenik o urah, zlatnini, srebrninl itd.
Dr. Heger, ursr, Juvallr In gravar.
Oflck I.Kapucinska ul.4 (Slavon.)
fKunard IAHO> Trii-New York
enajpriprarnajila, najcenejša in nni -boljta pot iz Ljubljane v MTern« Ameriko, ker tod
ni dol K')tr»jnf nn^nt votnie po raznih laletnicah, nobenega posredovanj», n« prenočevanja in eploh nobenih potranakih strette? med potjo. Pamiki »o proetorni. zra-ni in anatni; »ožijo vaake 14 dol. Hrana in poetreiba njyboljàa. Pojaa nila daje in karte prodaja glavni zastopnik.	<004 79
Bliinji odbod iz Tra»«: Slavonija II februarja; iz Reke : Ca-ronia 88. januarja: Cartnania 8. februarja; Iz !,i,erpoola : Lusitania S5 januarja in 7 mkrca. MaureUnia 22 . februarja.
Andrej Odlassk, Ljubljana, Slomškove ulice 26, poleg cerkve Srca jezusovega.
Za 5 vinarjev »
ai nor« »tak preskrbeti prednosti pri nakopa blaga za obleko, kakorinlh sle« oi dobiti, kdor prosi po dopisnici ta »posiate* vzorcev pri veliki trgovini brstje Laohaar « S rad on, železna bila. To o« stan« nič, na izbero pa lau vsak na|modeme)!e blago za damske obleke črno in barvano parlino blago, posteljnino, okalord, loden, snkno, vsa vrsta platno za perilo in posteljno opravo, ia mnogo drugih predmetov, poleg cenika o v sab vrstah perila L t. d. — Zložno ri mora vsak doma izbrati In potem kar najceneja Izvršiti najboljil naknp. Mnogo bii naroča le celo vrsto let vsa avo|a potrebščine le od tam, ker so sa prepričali, da trna ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovol|nost svojlb odjemalcev.
2026 12—
Dr. Kovacs-evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
„International" odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. - Steklenica 6 R.
Kazpoiilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-tér 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah-
I. kranjsko po4J«tJa aa anttno at.k laratvo Ia allkanl. aa at.klo .
Aug. Annoiai
Dunajska cesia I3a, poleg,Flgovca'
m prlpor.ta pretaiHtl dnh.viHnl la p. a al..., obCinatrn a. napravo ctrkvtnlb okn.v s .metalen steklarstvom Ml slikane n. stekl., stavbenih del, npr... okvirov, Itd. Hd. -ima tadl v zalofi rszlltno porceluak. In ateklcno posodo za namlz)e gostiln In >•-sebnlke, svetilke, okvire Itd. po na|niijlb cenah. - Narisi, ceniki In proraEnnl na bteve zasloni, mnoga «pričevala ia dovrieoa dela a. ce.fe.lm odjemalcem v ogled .a razpolage	1807 SS-SO
Zahtevajte zastonj
In poštnine prosto moj veliki, bogato Ilustrirani glavni kaalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih, srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlalnin in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarniéfcih cenah.
Niklasta remontoarka ... K 3 — Sistem Roskopf patentna ura , 4.— Švicarska, originalni sistem
Roskopf patent .... 5-—
Registrirana .Adler Roskopf"
nuljasta remont, na sidro ,	7-— • «»s «ta Srebrna remontoarka .Olo-
N'iuiu^ll® pa* kolesje, prosto ....	8'40 Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov............12-50
Budilka..............2-90
Kuhinjska ura..........3- -
Schwarzwaldska ura.....2 80
Ura s kukavico.........8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, alt denar nazaj. 64 2 Prva tvornica za ure v Mostu
Jan Konrad
c. In kr. dvorni dobavitelj v Mostu it. 936 (Češko).
200 K nagrade
dobi kdor se Francu Demiarju nn Jesénl-
cb h 95 naznani, da je pustni ponedeljek 11. svečana 1907 ob pol 6. uri zjutraj vstopil na vlak v Žerovnici ali Lescah in more povedati podrobnosti o nekem dogodku v Lescah.	148 ^—1
Ceno češko posteljno perje
5 kg novega aknb-Ijenefa K
«'60, boll-iega K 12, - beleg., .ko mehkega, fkub-Ijenega KIJ ; K Ji inel-nobeTega, o vhkega, skuhljene-ga, K V ; K 1« -. Pollila ae Iranko p <>'1 povzetju Tudi ae zemenr «II nazaj vzame proti pi vrnitvi poitnib ■troikov. B.- cdlkt Sncha.l, Lobea ti», o Plzen, Ceiko.
Osebni kredit za uradnika, častnike, učitelje itd Samostojni konzo'dii za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl pri osred-njen" vodstvu u adn. dru tva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2^38 i
KAŠLJUJOČIM «
otrokom in odrašenim osebam
priplsnje|o zdravniki zelo nspetno
TH9N0NEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, |o odvaja, U blati in potolažuje krčeviti kalelj In ki odstranjuje dihalne teikoče. Stotine zdravnikov so se te Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymome! Scillae, ari oslovskem kaliju In pri drugih vrstah kalija.
Vpraiajte, prosimo zdravnika I
1 steklenica 2-20 K. Po polti franko ara«
pollljatvl 2*90 K i 3 steklenice pri pollljaM 1 K. 10 steklenic pri pollljatvl 20 K.
Izdelovanja Ia glavna isloga
lekarna B. FRAGNER-Ja
S4M e. kr. dvora, zalagatiIja M—1 ■ Praga III., «t. 208	s
Dobiva «a akoraj r rieh lekarnah.
Pozor na Ims srsdstva, Izdslovatslja In na vsr-
stvsno znamka.
Izdajatelj In odgovora! uradnik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tiskala: .Katollika Tiskarna«.