9 Jutri, v ponedeljek, 9. decembru v tovem domu v Ravnah proglasitev najboljšega slovenskega športnika 1963
•	V Titovem domu bodo med gosti tudi Miro Cerar, Ivo Daneu, Roman Lešek, Slavko Špan, Alenka Bemot, Borut Justin, Peter Lakota, Tine Šrot, Adolf Umaut in drugi
•	V Ravnah bodo tudi nojstri popevk: Jože Privšek s svojim orkestrom, Barbara Jarc in Katja Levstik
•	Popoldne ob 15. uri posebna prireditev za šolsko mladino, zvečer ob 19.30 glavna prireditev v Titovem domu
ZAHOD
LIST ZA TELESNO KULTURO
Ljubljana - nedelja, 8. decembra 1963 - Cena 30 din - Leto XVIII
Uadaja tiskovni svet »Po« let« — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Tehnični urednik Andrej Poniž — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Ljudska pravica« v Ljubljani - Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva 5/m, uprava: Miklošičeva */ — Poštni predal 377 — Čekovni raCun:	600-11-608-63	—
Telefoni: uredništvo: 20-840, 20-170. 20-171. 20-172. 20-173; uprava 22-873 — Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din.
REZULTATI POLETOVE ANKETE »NAJBOLJŠI SLOVENSKI ŠPORTNIK 1963«
TUDI ČETRTIČ POKAL
ZA MERA CERARJA
Čelik : Varteks 1:1 (0:0), Šibenik : Istra 3:1 (3:1), Ukomotiva : Bosna 1:0 (0:0), Olimpija : Borac 4:1 (1:1), Slavonija : Borovo 4:2 (2:1), Maribor : Športa 4:1 (1:0), BSK : Zagreb 0:1 (0:1), Sloboda : Famos 4:2 (1:0).
II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
ZA ZAKLJUČEK DVAKRAT 4:1
VZHOD
Bačka : Srem 3:2 (1:1), Proleter : Pobeda 0:0, Spartak : Budučnost 0:1 (0:1), Jedinstvo : Priština 3:2 (2:1), Željezničar : Borac 0:1 (0:0), Trepča : hodnički B 2:2 (1:1), Sutjeska : Subotica 1:0 (1:0), Radnički S : Bor 0:1 (0:1)
Jutri zvečer bo na Ravnah že tradicionalna Pole-tova prireditev »Med elito slovenskih športnikov«. Z anketo, v kateri so sodelovali naši bralci, so določili vrstni red najboljših slovenskih športnikov 1963 in tudi četrtič zaporedoma je padla odločitev, da bo pokal prejel orodni telovadec Miroslav Cerar.
Miro Cerar bo tako že četrtič prejel Poletov pokal za najboljšega slovenskega športnika in si je ta naslov povsem zaslužil. Razen nekaterih odličnih uspehov, ki jih je dosegel na mednarodnih tekmah, je na letošnjem evropskem prvenstvu v Beogradu osvojil prvo mesto.
Po rezultatih ankete je drugo mesto osvojil košarkarski reprezentant Ivo Daneu, ki je imel precej zaslug za odlično uvrstitev naše košarkarske reprezentance na letošnjem svetovnem prvenstvu v Riu.
Na tretje mesto pa sta se uvrstila svetovna prvaka v tekmovanju mešanih kanujev Bernotova in Justin.
Vrstni red desetih slovenskih športnikov pa je naslednji:
1.	Miroslav Cerar, telovadba	39.872
2.	Ivo Daneu, košarka	35.673
3.	Bernotova — Justin, kanu	23.827
4.	Roman Lešek, atletika	17.340
5.	Slavko Špan, atletika	16.065
6. Andrej Boltežar, kolesarstvo		15.760
7.	Edo Vecko, namizni tenis	14.016
8.	Peter Lakota, smučanje	12.348
9t Dani Vrbovšek, plavanje		9.563
10. Tine Šrot, telovadba		8.088
SKLEPI PREDSTAVNIKOV LIGAŠKIH KLUBOV V KOŠARKI
Enotna zvezna liga
Začetek novega prvenstva 5. aprila prihodnje leto - Zvezna liga bo imela 10 članov - V tekmovalnem obdobju 1964/65 prebod na zimsko tekmovalno
sezono
I
u
ZA DANES
Dobili smo najboljšega .sloven-^sga športnika za leto 1963.
„ Ni nakljuCje, da so se bralci "»šega lista, tokrat že CetrtiC, od-;"?>U za našega najboljšega orodne-J» telovadca, evropskega prvaka in ^"»ga najboljših telovadcev na sve-Mira Cerarja.
, Prav gotovo si je to zaslužil, s *mi športnimi uspehi, skroni-
"ostj°’ temel'ilt0stl0 in Prizadev-ln Mladina ima dobrega vzornika mnogi ga žele posnemati. Naša v ‘la J«, da bi jih Cim veC uspelo teh prizadevanjih.
It- šš*8 Je, Ce razvrščamo športni-U’ je na razpolago le eno prvo "•"sto. Osvojil ga Je Miro Cerar.
-- Joda za njim Je še cela vrsta ""»Cnlh športnikov, ki za njim prav ?»«o zaostajajo, ki so tudi vredni POsnemanja.
. Vse najboljše bo jutri pot vodi-j na Ravne. Mladina in ljubitelji ^"rta v tem kraju, bodo Imeli prl-
ložnost spoznati najboljše med najboljšimi.
Predstavili se bodo našim žele-zarjem, ki bodo, kot pravi Miro Cerar, spoznali, da so tudi športniki navadni ljudje. Razlika je le v tem, da se morajo marsičemu odred In ves prosti Cas posvetiti zahtevnim
tekmam in napornim treningom.
Spet bo tako kot vsako leto. Mnogi najboljši športniki so že stari znanci. Drugi spet si bodo prviC segli v roke. NIC Čudnega, saj so njihova pota in tekmovanji' različna.
Ob stisku rok si bodo Čestitali drug drugemu za uspehe v letošnjem letu.
Beseda hitro steCe, skupni jezik so tekmovanja in uspehi, o katerih se je vedno prijetno pogovarjati.
Mladina je spet našla svoje vzornike in kot vedno jih bo spet želela posnemati.
In prav je tako!
Marjan Gogala
Brumel tretjič zapored prvi
Pred nekaj dnevi je bila končana letošnja anketa ISK o Jsjboljšem športniku leta. 28 športnih časopisov iz prav toliko držav je odločilo takole:
točk
2- Pennel (ZDA) atletika 62 Brumel (SZ) atletika 65 Schollander (ZDA) plav. 61 L Yang (Formoza) atletika 47 5> Nillson (Švedska) hitr.
drsanje	24
6. Cark (VB) avtomobilizem	19
Vlasov (SZ) dvig. uteži 19 Anquetil (Francija) kolesarstvo	19,9
9- Hetz (Nemčija) plavanje 11 Jazy (Francija), atletika 10 Sin Kim Dan. (Severna Koreja) atletika	9,5
Skupno je dobilo glasove 37 *Portnikov in športnic. Naj omenimo še, da je ta anketa že ‘Tadicipnalna, saj jo prirejajo “O 17 let. Po vrsti so zmagovali ?? 1947 do 1963: Jany, Blankers-Koen, Zatopek, Mathias, Zato-Pok, Zatopek, Coppi, Bannister, »baros, Kuc, Kuc, Elliott, Kuz-Oecov, Rudolph, Brumel, Bru-Brumel. Za Jugoslavijo flasujejo Sportske novosti iz ®agreba, ki so se tokrat odlo-
čile takole: 1. Brumel, 2. Pennel, 3. Schollander, 4. Yang, 5. Tanaka.
DRŽAVNO PRVENSTVO V DVIGANJU UTEŽI
Zmaga
Litostroja
Ljubljana, 8. decembra — V II. kolu zvezne lige v dviganju uteži (skupina D) je Ljubljana nesrečno izgubila proti krajevnemu tekmecu Litostroju, potem ko Gabrovšek ni uspel dvigniti 130 kg v sunku. Za Litostroj je po dolgem času spet nastopil Juretič in dosegel dober rezultat. Rezultat: 1329, 1258,5.
Litostroj: Groznik 310, Juretič 307,5, Žagar 297,5, Petričič 295, Cotar 290, Satler 287,5.
Ljubljana: Košan 330, Podobnik 320, Burger 310, Curk • 305, Malovrh 300, Gabrovšek
197.5.
Velenje, 8. decembra — II. kolo zvezne lige v dviganju ■ uteži: Partižan-Rudar : Rijeka 1291,5 : 1308,5.
Partizan-Rudar:	Šalej 325,
Krevselj 292,5, Velunšek 282,5, Salmič 275, Miletič 260, Marhat
232.5.
Rijeka: Helman 325, Ložar 315, Blažič 315, Bencan 292,5, Cepič 290, Flajnik 247,5.

Corn v borbi za žogo pred vrati Borca
DESET TISOČAKOV V LOVRAN
Včeraj dopoldne smo v našem uredništvu opravili žrebanje kuponov za anketo o najboljšem slovenskem športniku. Vsi udeleženci Boletove nagradne ankete za najboljšega slovenskega športnika so bili namreč upoštevani pri žrebanju.
Prvo nagrado 10.000 dinarjev bo prejel FRANC ŽEMVA, VP 1159/922, Lo-vran, SRH.
Drugo nagrado 5000 dinarjev bo prejel STANKO CEBRON, Gažon 17, p. Šmarje Koper, Istra.
Tretjo nagrado 3000 dinarjev pa bo prejel VILI ŠUSTER, Kosova 27, Celje.
Vsem trem nagrajencem bomo poslali nagrade po pošti.
DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU
Težke ure za Olimpijo
Zvezda bi Partizan odpravila ljubljanskega Ugaša - Beograd na gostovanju v Franciji - V U. kolu nastopa Kranjska gora proti Medveščaku, v Beogradu pa je na sporedu derby Beograd : Partizan - Danes zvečer Jesenice : KAC
Beograd, 8. dec. — V II. kolu so nastale v borbi za drugo mesto precejšnje spremembe. Ljubljanska Olimpija gostuje v Beogradu in je že dvakrat kapitulirala. Najprej jo je premagala Crvena zvezda, nato pa Partizan. Ko govorimo o ljubljanskem ligašu, ki smo ga pri napovedih tudi vključili med kandidate za drugo mesto, ne moremo mimo ugotovitve, da je verjetno Olimpija kot kandidat za naslov vicešampiona, odpadla.
Spregovorili bi nekaj besed o srečanju s Crveno zvezdo in
Partizanom. Sodeč po rezultatih je Olimpija izgubila obe srečanji in to v prvi tretjini. To pomeni, da so bili igralci premalo aktivni, preveč boječi in pred golom neiznajdljivi in neučinkoviti. Crvena zvezda je s težavo odpravila Olimpijo s 3:2, in če bi Ljubljančani imeli malo več športne sreče, bi lahko tekmo zaključili v svojo korist. Mladi igralci še niso kos težkim preizkušnjam in logična posledica takšnega igranja je pač poraz.
Tekma s Partizanom, ki se je končala s 5:2 za Beograjča-
ne, je pokazala iste slabosti Olimpije kot tekma z Zvezdo. Zaključek je pripadel Ljubljančanom, medtem, ko je bilo na začetku vse premalo odločnosti in podjetnosti. Strelca proti Partizanu, Volkar in Domjan sta prisebno izkoristila napako Partizanove obrambe, imela pa sta razen ostalih napadalcev ■ Olimpije še veliko možnosti za spremembo rezultata. Jutri bo Olimpija nastopila proti moštvu Beograda, ki je dopotovalo iz
'ada,
Pariza, kjer je odigralo nekaj prijateljskih srečanj.
(Nadaljevanje na 7. strani)
MADRID — Madžarski poklicni boksar Laszlo Papp je premagal Španca Foleda s t. k. o. v 8. krogu. To je bila borba za naslov evropskega prvaka v srednji kategoriji.
LONDON — XXI. kolo nogometnega prvenstva: Arsenal : Liverpool 1:1, Birmingham ; West Ham 2:1, Bolton : Totten-ham 1:3, Burnley : Nottingham 1:1, Everton : Chelšea 1:1, Ful-ham : Wolverhampton 4:1, Ips-wich : Blackburn 0:0, Leicester : Aston Villa 0:0, Manchester U. : Stoke City 5:2, Sheffield : W. Blackpool 1:0, Brormvich : Sheffield U. 2:0. Vodijo: Liverpool, Blackburn in Tottenham z 28 točkami;
MOSKVA — Prijateljsko boksarsko srečanje Sovjetska zveza : Anglija 18:2. Povratni ‘dvoboj bo 10. decembra v Tbilisiju.
MELBOURNE — V finalu mednarodnega teniškega prvenstva države Victoria (Avstr.) je zmagal Američan Ralston, ki je premagal Avstralca Stolla z 8:6, 6:4, 6:3.
LONDON — V prijateljskem meddržavnem srečanju v namiznem tenisu je Švedska premagala Anglijo s 5:4.

Komentar po končanem Jesenskem delu SNL
SPOMLADI VELJA 2A VSE 1.0.2!
Spomladi bodo izidi vseh srečanj v SNL negotovi. Res je, da je nekaj favoritov za posamezne mesta, toda presenečenja bodo na vrsti vsako nedeljo. Prav zaradi tega toliko bolj nestrpno pričakujemo nadaijevanje spomladi, ki bo še mnogo zanimivejše od jesenskega dela.
Jesenski del letošnjega tekmovanja v Slovenski nogometni ligi je za nami. Prav je, da naredimo kratek račun in da ocenimo kvaliteto našega nogometa. Skoraj vsi strokovnjaki so mnenja, da so slovenska moštva letos pokazala napredek v primeri s prejšnjimi leti. Res je, da so bile borbe letos bolj izenačene in da je težko napovedati, kdo ima pravzaprav največ možnosti spomladi osvojiti naslov slovenskega prvaka. Kla-divai*, Rudar in Svoboda nekoliko izstopajo in med temi tremi moramo verjetno iskati tistega, ki se bo povzpel na najvišjo stopnico. Kladivar in Rudar sta sicer pokazala standardno formo in sta trenutno po kvaliteti morda nekoliko pred Svobodo, toda spomladi morata oba na vroča tla k svojemu najhujšemu tekmecu na Vič. Precej so letos razočarali Ljubljana, Triglav in Železničar, ki so igrali daleč pod svojimi zmožnostmi in. slabše kot v lanski sezoni. Pozna se jim, da so njihove vrste zapustili nekateri najboljši igralci in da pomlajena moštva niso mogla tako hitro doseči kvalitetne ravni prejšnjega leta. Vsa ostala moštva so igrala enako kot prejšnja leta, malo nas je razočaral le Delamaris, ki je v lanski sezoni napovedal precej uspešnejši. letošnji nastop. Novinca sta se znašla zelo različno. Aluminij iz Kidričevega je s svojo borbenostjo in požrtvovalno igro dosegel več, kot so upali celo njegovi pristaši. Na drugi strani pa je Olimp precej razočaral in kaj lahko se mu zgodi, da bo ponovno zapustil razred najboljših slovenskih nogometnih moštev. ....... r-
To je ponoven dokaz, da je razlika med SNL in zaledjem, od koder prihajajo novi člani, mnogo prevelika. V tem pogledu se nam že v prihodnjem letu obetajo precejšnje izboljšave. Na zadnji seji je 10 flZS sprejel sklep, da bodo drugorazredni slovenski klubi v prihodnjem letu nastopali v dveh conskih
ligah. S tem se bo verjetno prepad v kvaliteti precej zmanjša) in novinci v SNL se bodo lahko bolje znašli, V vzhodni conski ligi bodo nastopali štirje klubi iz nogometne podzveze Maribor, štirje iz NP Celje in dva iz NP Murska Sobota, v zahodni pa 6 klubov iz NP Ljubljana, 2 iz NP Kranj ter po eden iz NP Nova Gorica in NP Koper.
Kljub temu, da je jesenski del končan, pa morajo vsa moštva že danes misliti na pričetek spomladanskega dela, ki vsakemu lahko prinese mnogo veselja in še več razočaranj. Za počitek ne bo dosti časa, zato morajo priprave steči kmalu in biti čim boljše. Vsi se morajo zavedati, da ni še nič izgubljenega in da se da še marsikaj popraviti. Upajmo, da bo kvaliteta spomladi še boljša in da bo naslov slovenskega prvaka pripadel res tistemu moštvu, ki je najboljše in ki ga najbolj zasluži.
Hribernik je veliko pripomogel k uspehu Kiadivarja
Devčič najboljši strelec SNL
Z devetnajstimi doseženimi goli je Devčič na vrhu lestvice strelcev jesenskega dela. V kratkem razgovoru je našemu celjskemu sodelavcu takole odgovarjal na vprašanja: Kvaliteta letošnjega prvenstva? —‘i Mislim, da je kvaliteta letošnjega prvenstva slabša kot prejšnja leta.
Zakaj je vaše moštvo popustilo v zadnjih tekmah?
— Ze po tradiciji je naš start vselej zelo uspešen. Letos smo imel) realnejše možnosti za višjo uvrstitev, toda ostali smo brez igrišča. Tako nismo imeli pogojev za trening, brez katerega je nemogoč napredek. Povrhu vsega sta bila dva standardna igralca kaznovana, nekaj pa jih zaradi prezaposlenosti ni moglo obiskovati treningov*
V Sem je vzrok, da Je tudi vam zmanjkalo moči proti koncu?
— Zadnji mesec prvenstva sem bil na študiju v Ljubljani in s tem odrezan od svojega moštva in treningov. Tolikšna odsotnost Je v veliki meri vplivala tudi na mojo igro. Proti Aluminiju sem tako slabo igral, da si proti Svobodi sploh nisem upal več nastopiti.
Najboljši napad jesenskega dela, v katerem bi igrali tudi vi?
— Moči so precej izenačene, zato	7 golov
se je težko odločiti za najboljšo’1 Frangeš (Mrh), Kovač (Al), Bin-petorko. Ce moram upoštevati tudi kovski (KI) sebe, bi napad izbral takole: PERC,
HRIBERNIK, DEVČIČ, DJAFERO-VIC, BINKOVSKI. Prav tako bi
5 golov
Irt (Ru), Gosar (Lj), Selinšek, Hribernik (oba KI), Reberšak (Ce)
4 goli
6 golov
Knaus, Žibert (oba Ru), Kranjc,
asj ™*v's;«;-;.;;"« & ssuffejuafss
Maučec na desni zvezi, Nikolič na mestu srednjega napadalca in Ha-Ulaglč na levem krilu.
Kdo ima največ možnosti za osvojitev letošnjega naslova slovenskega prvaka?
„ a- * ^V°In j Kladivar in Svo- (Sv) Adžl6i Kolenc (oba Ce) w boda, čeprav tudi Rudar ni brez ner (Ze), Djaferovič, Popivoda (oba izgledov. Ob tej gneči na vrhu bo Lj)i Kostič (De)| Rudninski (Ol), vsekakor veliko vlogo igrala tudi Tkalčec (So), Radovan (Sl) športna sreča • • •
STRELCI SNL	Mesarič (Alb ^"c. Kovač, Bog-
dan (vsi Mrb), Florjane (Ce), Ver--• ,bič S., Verbič R. (oba Tr)„.Škufca, Zagorc (Oba Ol), Djukič, Valjavec (oba SV), Uršič, Reščič, Križaj (vsi NG), Kratochwill, Pašič (Oba Sl),
V JESENSKEM DELU 19 golov Devčič (Ce)
17 golov Bajželj (Ol)
15 golov
Oblak (Ol), Nikolič (Sl)
14 golov Halilagič (Ru)
9 golov
Dvornik (KI), Maučec (So), Verbič (Sv)
Dve različni lestvici
Zanimivo je primerjati, kako igrajo moštva doma in na tujem. Že kratek pregled obeh lestvic nam pokaže, da imamo precej moštev, ki se po igri na ■domačem in tujem igrišču zelo razlikujejo. Nekatera so izredno »domača«, medtem ko druga dosegajo na tujem igrišču precej več uspeha. Prva tri moštva na lestvici: Kladivar, Rudar in Svoboda igrajo precej standardno. Zato pa so pri slabših moštvih razlike res zelo velike, Gotovo je eden naijlepših
primerov Aluminij iz Kidričevega. Doma je zbral komaj 4 točke in je med moštvi »na domačih igriščih« predzadnji, medtem ko je na tujih igriščih osvojil kar 7 točk, kar ga uvršča na 2. mesto. Se večjo razliko pri osvojenih točkah na domačem in tujem igrišču pa srečamo pri Trigiavi/, Celju in Slovanu, ki so doma: osvojili po 11 točk, na tujem pa le po 2. Naj slabšo igro v gosteh sta v jesenskem delu pokazala Ljub-
ljana in Železničar, ki sta osvojila po eno točko, medtem ko sta na domačem igrišču precej boljša. Presenetil je po svoje tudi Olimp, ki je obe točki, ki jih je letos osvojil, dosegel v gosteh.
Prav borba za prvo mesto bo spomladi najbolj zanimiva, Vsi trije najresnejši kandidati: Kladivar, Svoboda in Rudar imajo na tujih igriščih enako število srečanj in verjetno bodo prav ta odločila o tem, kdo bo prvak letošnje sezone.
Horvat, Perič (oba So), Veslč, Vodeb (oba KI), Ltpoglavšek, Muhič (oba Ze), Karpal (De)
Avtogol
Puškarlč (Ol), Tušar, Loboda (oba Sv), Pertot (NG), FriS (Lj). Sori (Rudar).
Lestvica
srečanj
doma
Rudar
Svoboda
Kladivar
Triglav
Celje
Slovan
Železničar
Ljubljana
Nova Gorica.
Sobota
Delamaris
Aluminij
Olimp
Ljubljana me je razočarala
Za nekaj misli o kvaliteti letošnjega tekmovanja v SNL smo zaprosili tudi našega zveznega sodnika tov. Vlada- Jakšeta. Takole je odgovoril na naša vprašanja:
Kvaliteta v letošnjem Jesenskem delu?
— Mislim, da je v primeri z lanskim letom precej boljša. Vesel sem, da klubi, ki -šo izgubili nekaj svojih najboljših igralcev, niso popustili.
Kakšna je bila kvaliteta sojenja?
— Boljša kot vsa leta doslej, Bilo ni niti enega utemeljenega protesta, temveč samo nekaj ugovorov. S tem, da smo bili zvezni sodniki precej zasedeni, so prišli do možnosti mlajši tovariši, ki so svojo nalogo opravili zelo dobro.
Najboljši' nogometaš v SNL?
— Celjan Devčič.
Ali je po vašem mnenju vrstni red’na lestvici realen?
— Mislim, da Je. Reči pa moram, da me je zelo razočarala Ljubljana, ki po kvaliteti igralcev nedvomno sodi med štiri najboljša slovenska moštva.
Lestvica srečanj v gosteh
6	0	1	21:8	12	Kladivar	5	4	0	1	9:3
6	0	1	21:6	12	Aluminij	7	2	3	2	13:13
6	0	1	23:9	12	Rudar	5	1	3	1	11:8
5	1	0	16:3	11	Svoboda	5	2	1	2	9:12
5	i	1	28:8	11	Nova Gorica	6	1	1	4	4:18
5	i	0	17:7	11	Celje -	5	1	0	4	9:14
5	0	1	14:8	10	Slovan	6	1	0	5	6:13
4	i	1	14:4	9	Sobota	8	1	0	7	9:25
3	3	0	11:8	9	Triglav	6	1	0	5	5:15
3	1	0	10:3	7	Delamaris	5	1	0	4	6:19
2	2	3	5:8	6	Olimp	8	0	2	6	4:16
1	2	2	6:7	4	Ljubljana	6	0	1	5	7:16
0	0	4	2:16	0	Železničar	6	0	1	5	3:16
Mladinski nogomet napreduje
Ker je v mladinski nogometni ligi postala letos konkurenca mnogo ostrejša, borbe zanimivejše in nedisciplina vedno večja, se bomo na kratko dotaknili tudi tgga problema. Za mnenje smo zaprosili predsednika mladinske komisije pri NZS tov. Ignacija Vojeta:
#	Kako ja s kvaliteto letošnjega mladinskega prvenstva?
— Za razliko od lani se Je letos kar pet moštev potegovalo za naslov jesenskega prvaka. Reči moram ,da je kvaliteta moštev zgornje polovice lestvice letos precej boljša, medtem ko spodnji del zaostaja. Presenetila sta novinca Nova Gorica in Delamaris z uvrstitvijo na 10. oziroma 13 mesto, kar kaže, da so tudi v teh dveh nogometnih centrih pričeli z načrtnim dalom.
#	V čem je vzrok nediscipline pri mladincih?
— Letos igrajo mladinci precej ostrejši nogomet. Prevelika želja do zmage je v mnogih primerih zelo škodovala. Najbolj disciplinirano moštvo je jesenski prvak Svoboda, ki nima niti enega kaznovanega ali opominjanega igralca. Sledita ji kova Gorica in Sobota z enim opominjanim in Olimpija z dvema opominjanima igralcema. Najslabši pa so: Rudar s 7 izključenimi igralci s skupno prepovedjo nastopa-■nja na 21 tekmah, Slovan s 6 izključenima In 14 tekmami ter Celje s 4 izključenimi igralci in 18 tekmami. Za nedisciplino' mladincev so odgovorni klubski forumi in trenerji, ki mnogokrat celo vzpodbujajo svoje igralce k nedisciplini. Temu problemu bomo spomladi posvetili največjo skrb.
#	Možnosti slovenskega predstavnika v tekmovanju za pokal CK ZMJ?
— Letos vse do zadnje tekme nismo niti vedeli, kdo bo predstavljal našo republiko. Kandidata sta bila Svoboda in Maribor. V zadnji tekmi je Maribor igral z Ljubljano 1:1, Svoboda pa je dobila sre-čajne s Celjem 3:0 p. f. in tako osvojila naslov jesenskega prvaka. Kljub temu, da jo lahko okrepijo trije igraloi Iz drugih klubov, pa v borbi z ostalimi jugoslovanskimi mladinskimi moštvi ne more doseči kakšnega večjega uspeha. V tekmovanju namreč nastopata dve moštvi iz Srbije, dve iz Hrvatske in po eno iz ostalih republik. Precej je odvisno še od žreba in seveda športne sreče. To tekmovanje bo verjetno združeno s tekmovanjem članov za pokal maršala Tita. Za konec pa še to: Svoboda lahko s skrbnimi pripravami in z veliko mero borbenosti brez dvoma častno zastopa naš mladinski nogomet.
Letos ostrejše kazni
Na vseh naših igriščih se ne moremo prav pohvaliti z najboljšo disciplino. V letošnjem jesenskem delu skoraj ni bilo tekme, na kateri ne bi bil izključen noben igralec. Najbolj pereč je problem discipline pri mladincih. To je brez dvoma zelo zaskrbljujoče, kajti ko bodo tj mladinci pričeli nastopati tudi v ligaških moštvih, lahko pričakujemo na naših igriščih še bolj porazno stanje. Prav zaradi tega -moramo letos pohvaliti Disciplinsko sodišče Nogometne zveze Slovenije, ki je pričelo še pravočasno in pravilno ukrepati. Vsak izpad In pojav nediscipline pri mladincih so kaznovali zelo ostro In upajo, da bo to res pomagalo. Vsi se moramo zavedati, da je treba v spomladanskem delu 'prav disciplini posvetiti največ pozornosti, kajti takrat, ko bodo točke in goli odločali o končni razvrstitvi, o prvaku, o tistem, ki bo izpadel, bo kri gotovo najbolj vroča.
Da bo slika popolnejša, samo skromni podatki o disciplini na naših igriščih:
Pri članih je bilo 23 igralcev izključenih, od tega 20 kaznovanih, kij so skupaj dobili prepoved nastopanja na 56 tekmah. Razen tega je bilo opominjanih 79 igralcev, 10 pa so jih prijaviU delegati na tekmah.
Pri mladincih je stanje še poraz-nejše. Izključenih je bilo 33 igralčev, ki so bili. skupaj kaznovani s prepovedjo nastopanja na 93 tekmah. Razen tega je bilo še 16 opominjanih, 3 pa so prijavili delegati.
Po vsem tem res ne moremo biti brez skrbi!



Nevarno življenje pri 300 km na uro
V zadnji številki Poleta smo pričeli objavljati podlistek z opisom življenja petkratnega svetovnega avtomobilskega prvaka, Argentinca Juana Aanuela Fangia. ■ V prvem podlistku govori Fangio o svoji mladostni strasti do vsega, kar je smrdelo po bencinu in se premikalo' na dveh ali še boljše, štirih kolesih. Po raznih mladostnih težavah si je s prijatelji omislil odpreti majhno mehanično delavnico.
ne
se,
ne
že
kaj
uyr-
vem
V Balcarce, tedaj pomembnem poljedelskem središču, tedaj ni manjkalo traktorjev in mlatilnic. V času žetve sem imel dovolj dela s popravljanjem teh strojev In s hudo poletno vročino sem se poskušal boriti z globokimi požirki mateja, našega čaja, ki res odlično odžeja.
Počasi se je moja mladostno neurejena ljubezen do motorjev spreminjala v bolj racionalno strast v tej smeri. Motor ml ni bil več skupek kovinskih kosov, ampak živa stvar s svojimi napakami, dobrimi stranmi In končno s svojim značajem, kot kaka oseba.
Enaindvajset let mi je bilo, ko so me poklicali na služenje vojaškega roka. Moja vojaška pot me Jo pripeljala v znani Čampo de
Mayo v neposredni bližini Buenos Airesa. Mati je bila v strahu, da mi bo vojaška služba škodovala na zdravju, toda lahko ugotovim, da me je napravila za pravega človeka, tako telesno kakor tudi duševno.
Seveda ml Je moje znanje o avtomobilih prišlo kar prav. Kmalu sem prišel tako daleč, da sem postal šofer komandanta našega oddelka.
Moram pa priznati, da se vseh teh časov kaj malo spominjam razen pri stvareh, ki so v neposredni zvezi z motorji. Polno glavo sem imel raznih cilindrov, batov, diferencialov in rezultatov avtomobilskih dirk. Dirke so mi bile oddaljena, čudovita stvar. Prehajam k temu, da opišem svojo krstno pred-
stavo kot avtomobilskega dirkača, pravzaprav pol predstave. Pol zato, ker nisem bil sam dirkač, ampak sem začel kot tako imenovani drugi vozač, ki Je obenem tudi mehanik.
Za nekaj let se moram vrniti, kajti tedaj ml je bilo šele sedemnajst let. Ena od strank v delavnici Vlggiano, gospod Ayarza, je nekega popoldneva stopil k meni in mi rekel: »Poslušaj, prijavil sem se s Chevroletom znamke 1928 za avtomobilsko dirko. Kaj meniš o tem, da bi šel z menoj? Bil bi moj mehanik.« Nekajkrat sem globoko zajel sapo. Mislil sem, da se gospod Ayarza norčuje iz mene in čaka, da bom navdušeno sprejel njegovo ponudbo, potem pa mi bo povedal, da je bila vse skupaj le šala.
Ayarza je videl moje obotavljanje In je mislil« da se bolim. Takoj
sem ga prepričal, da ni tako. Menim pa, da bi bilo mnogo strahu pri nas doma in, da me najbrž hi pustili dirkati. Domenila sva da moji domači o tej prigodi bodo nič vedeli, vsaj v naprej ne
Prišel je dan dirke. Mnogo tem ne vem več, le toliko, da nas je objel ogromen oblak prahu na startu in da skoraj ni bilo videti med dirko. Niti najine stltve z gospod Ayarzom ne .«... več. Senzacionalna ni bila, ker tudi moji domači niso nič izvedeli o moji pustolovščini.
Ko sem odslužil vojaški rok in se vrnil domov, sem imel v glavi polno načrtov. Z nekaj prihranjenega denarja in darilom za očeta sem šel v »kompanijo« s Josejem Duffardom, še danes enem mojih najboljših prijateljev, odpret garažo in mehanično delavnico ter nabirati »bogastvo«.
Končno se ml je odprla možnost, da se udeležim dirke in to za volanom in z avtomobilom, ki mi ni že v naprej obetal samo posmehovanja.
Bilo je leta 1934, ko sem pridobil starega prijatelja mojega bivšega gospodarja Viggiana, Viangul-lija, da mi posodi svoj FORD T. V tem času so bile domala vse avtomobilske dirke na navadnih cestah, dirkali pa so s serijskimi vozili, morda le malenkostno preurejenimi za nekoliko večje hitrosti. Kot večina prvih ljubezni, je bila tudi moja idila z VianguIIijevim Fordom T. nesrečna: pokvaril sem motor že pred dirko in moral opustiti tekmovanje. Viangulii je prisegel pri vseh bogovih, da mi avtomobila ne posodi več. Možak Je bil res zelo jezen. Da bi ga potolažil, sem avtomobil popravil. Nisem pa mogel več živeti na račun prijateljev. V naglici sem štedtl, se odpovedoval temu in onemu in si nazadnje nriskrbel lastno vozilo. Tildi
tp je bil Ford T. Tak sem bil v svojem navdušenj«, kot bi se bil zaročil. Imel sem pravi, svoj avtomobil. Takoj sem se lotil preureditve motorja, da bi pozneje lahko izvlekel iz stroja čim večjo hitrost. Prejšnji lastnik najbrž ne bi več spoznal niti zunanjosti niti motorja svojeg Forda, toliko sem popravljal m izboljševal. Odločil sem se, da s svojim avtom nastopim 13. decembra 1936 na dirki v čast Gonzalesa Chavesa. Petindvajset let mi je bilo...	J
Na dan pred dirko sem zvečer se enkrat hotel preizkusiti delovanje motorja. Na moje veliko začudenje in jezo motorja sploh nisem uspel pognati. Nič ni pomagalo, namesto v postelji, sem moral ostati v delavnici več ur preden sem po-pravil napako. Na start sem se dru-gi dan peljal neobrit in neprespan. Spremljalo me je sedem prijateljev, ki so bili oboroženi tudi s harmoniko, v avtomobilu, pa naj je bil tudi Ford Special, se nas je torej drenjalo nič, manj kot osem in še harmonika povrhu. Vse skupaj je izgledalo tako kot, da potujemo na veselico.
Prav dobro se še spominjam presenečenega direktorja dirke Dvakrat ali trikrat je odprl usta preden Je izjecljal: »Ostali so vendar že startali!« Startno mesto je bilo zapuščeno in le ogromen oblak prahu je bilo še videti na cesti. Preden mi Je lahko še kaj rekel, sem pognal avtomobil z vso hitrostjo. Doživetje je bilo čudovito. Gledalci ob progi so namreč mislil, da sem prvi, da vodim z veliko prednostjo in so me z odobravanjem kar zasipali. Veselje je bilo seveda kratkotrajno, saj so me v naslednjem krogu funkcionarji ustavili in diskvalificirali.
Vendar pa je bila ta diskvalifikacija samo manjše zlo. Moji do-
mači so zvedeli o mojem »odlič' nem« startu in vsem ostalem. Ms** je omedlela, oče pa se je krepK0 jezil. Čeprav nisem bil več fantek' Precej časa sem dal mir, toda Poi pepelom je še vedno tlelo. Mir ie bil toliko časa, dokler ml mlajsi brat, ki smo ga klicali Toto, ni P°' nudil pomoči, da usposobimo prav® cestno strašilo. V ohišje Forda tip3 1934 sva vgradila motor Ford V-*’ ki je bil sposoben razviti 85 konj' skih moči. Karoserijo sva skrpal3 na čudovit način, tako da je &*' najin Izdelek res pravo'strašilo.
Zbral sem ves pogum in se vpl' sal za dirko v Necochei, ki Je bH3 na sporedu 27. marca 1938.
»Ford V-8 Special« je bil kaj Pri' mitivno sredstvo za premikanj6' Vsak stresljaj kot posledica nevarn® ceste, ki ni bila asfaltirana, se J® lepo prenašal na volan in ničevi bili poskusi, da se z blazino zašel' tim pred stalnimi udarci. No, glede na vse to je bila moja spa*3 sposobna hitrosti blizu 180 km n.3 uro. Nikoli še nisem vozil tako trega avtomobila in celo stain* udarci volana so bili zame posebn0 doživetje.
Ko sem mnogo let pozneje Pr*' povedoval o tem svojem stroju ®v' ropskim inženirjem, so bili iirein° presenečeni. Kako je vendar >n°' goče dirkati s tako primitivno n3| pravo, saj bi morala tako zavrni1' dirkača kot neposlušen, neudomač®'’ konj vrže s sebe gauča? V kV*11' fikacijskih vožnjah pa sem bil , svojo spako tako hiter, da sem 31 priboril mesto v prvi startni 1W“'’ poleg lesketajočega se Alfa Rom*3 3890, pravkar uvoženega iz ItaliJ®j ki ga Je vozil Carlos Arzani, t*df„ eden najbolj znanih argentin*1*1 ditkačev.
®se nadaljuje
Po dveh košarkarskih tekmah Francija: Jugoslavija
Nehvaležno
delo trenerja
Žeravice
Nastop košarkarjev Jugoslavije v Franciji pojasnjuje reprezentant Tine Logar - Heterogeni sestav jugoslovanskega moštva - V Strasbourgu vendarle tekma za pokal narodov
Š a h o v s k i ko m e h ta r
Anketa:
V nedeljo je bila v Strasbourgu nekakšna prvenstvena tekma med jugoslovanskimi in francoskimi košarkarji. Zmaga Jugoslovanov je zato toliko bolj Pomembna, ker je bilo srečanje v Strasbourgu v okviru tekmovanja za pokal narodov. S tem tudi popravljamo vse druge vesti, češ da je bilo to srečanje samo prijateljsko in samo v pomoč ponesrečencem iz Skopja.
V	tem tekmovanju _ sodelujejo: Jugoslavija, Francija, ČSSR, Poljska in Italija. Tekmovanje se bo odvijalo v dobi dveh let. To tekmovanje naj bi se kasneje razširilo tako, da bi konec koncev dobili novo obliko evropskega .prvenstva. To je bila obenem tudi prva zmaga jugoslovanskih košarkarjev v Fran-oiji, ki so imeli doslej s Francozi na njihovih tleh vselej velike težave. V torek -so Jugoslovani odigrali v Parizu drugo Prijateljsko srečanje s francosko reprezentanco, ki je tokrat Prisilila Jugoslovane k predaji 2 rezultatom 85:82!
Takoj po povratku v domovino se je oglasil v našem uredništvu reprezentant Logar in Pojasnil nekatere stvari okrog teh dveh srečanj.
Ali je novi trener Žeravica Uspešno opravil svojo funkcijo?
— Delo znanega jugoslovanskega strokovnjaka in trenerja Žeravice je bilo nadvse nehvaležno. Posamezne reprezentante dobro pozna, saj je v preteklosti vedno tesno sodeloval z zveznim trenerjem Nikoličem. Sicer pa je bil trener mlade jugoslovanske ekipe, ki je tokrat
V	večini sestavljala tudi našo izbrano dvanajstorico. Zaradi odpovedi Korača in bolezni Pe-tričeviča ter odsotnosti Djuriča, Djerdje in Kovačiča pa ob skromnih le nekajdnevnih pripravah njegovo delo res ni bilo lahko. Morda je imel tudi premalo razumevanja s strani članov KZJ?! Sicer pa je v danih možnostih storil vse, kar je bilo v njegovih močeh.
Kaj menite o obeh tekmah s
Francozi?
— Mnogo boljša in kvalitetnejša je bila tekma v Parizu, Pa čeprav smo jo izgubili. Tu m bili tudi boljši pogoji za igro, saj smo igrali v znani športni dvorani Pierre d’Coubertin z °dličnim ladijskim podom, kar Pa je mnogo bolj ustrezalo Francozom, saj v tej dvorani neprestano tudi igrajo. Po eno-hiesečnem premoru in le tro-dnevnih skupnih pripravah pred °dhodom v Francijo in ob raz-l'edčenih vrstah tudi nismo mo-pričakovati 'kakšnega večjega uspeha. Nismo bili uigrani ter smo proti naši tradiciji tokrat igrali le preko enega centra! Tudi sicer nam v polju igra ni Pspevala in vse akcije so bile le izključno plod posameznikov. To je bilo dobro' vidno predvsem na prvi tekmi v Strasbourgu, vendar pa smo v dru-§em delu le izkoristili slabost francoske obrambe in končno zmagali. Na drugi tekmi v Pa-frzu so igrali prav vsi igralci. To se mi zdi prav, vendar gre
to na škodp celotnega uspeha. Vsi smo se trudili, vendar nihče ni povsem izpolnil svoje naloge. Zmagali bi lahko tudi v Parizu, vendar smo v odločilnih zadnjih minutah zapravili nekaj žog, končno pa so se »izkazali« tudi sodniki, ki nam nika-kakor niso bili naklonjeni.
Cernu pomanjkljive priprave, saj je vendar šlo za pokal narodov?
— Vse do prihoda v Strasbourg smo bili vsi prepričani, seveda predvsem člani KZJ, da gre le za, običajno prijateljsko srečanje, ki so ga Francozi organizirali v korist pomoči ponesrečencev v Skopju. Ob samem prihodu pa nam je bilo sporočeno, da bo srečanje v Strasbourgu prva prvenstvena tekma v okviru tekmovanja za pokal narodov. Seveda smo bili, nemalo presenečeni. Francozi so izkoristili tudi naše slabosti in reklamirali napovedano srečanje Pariz : Beograd v Parizu kot uradno prijateljsko srečanje reprezentanc Francije in Jugoslavije.
Kaj pa gledalci?
Povsod smo bili lepo sprejeti in to predvsem v Strasbourgu. Zanimivo pa je, da je bila npr. v Parizu večina gledalcev Jugoslovanov. To okolje v dvorani nam je dal tudi novih moči, saj je bila borba v Parizu v drugem delu igre res izredna in dramatična.
Kaj menite o francoskih košarkarjih?
— V zadnjem času niso kakšen izredno težak nasprotnik Jugoslavije. Naše moštvo je namreč tehnično toliko boljše, 'da Francozi ne morejo vsaj za sedaj resno konkurirati našim sposobnostim. Sicer pa so borbeni in presenetljivo vztrajni. Že proti .Olimpiji v Ljubljani ste lahko opazili, da so izredno neprijeten nasprotnik.
Vam je morda znano kako se pripravljajo pod vodstvom strokovnjaka Busnela?
— Tam je teže uigravati moštvo kot pri nas! Igralci so nameščeni v različnih podjetjih, kjer jim ne nudijo takšne pogoje za vadbo kot v Jugoslaviji. Tako smo slišali za igralca Bal-tezerja, da ni mogel nastopiti v Parizu, ker je moral takoj po tekmi v Strasbourgu odpotovati na svoje službeno mesto.
P. S. Že v prejšnji števjlki Poleta smo govorili o tekmi med Jugoslavijo in Francijo v Strasbourgu in precej kritično ocenil to srečanje. Govorili smo o našem ugledu na tehtnici, kar se je kasneje tudi izkazalo. Danes se sprašujemo zakaj niso odpotovali v Francijo nekateri naši standardni reprezentanti kot sta Korač in Petričevič? Verjetno je laže odpovedati udeležbo trenerju-novincu kot Aci Nikoliču, ki lahko zagrozi celo z represalijami ...
Na splošno pa drži ugotovitev, da mora Jugoslavija paziti na svoj ugled, ki ga je v zadnjih letih pridobila z velikim žrtvami in raje odpovedati vsakršno tekmo, kjer smo v dvomu za uspeh.
Še preden je Parma na državnem prvenstvu v Zenici »pospravil« prvi poraz, Kržišnik »vknjižil« prvo celo točko in Pirc »izbojeval« prvi remi, smo na hitrico organizirali med dosegljivimi slovenskimi kvalitetnimi igralci anketo, kako razvrstitev predvidevajo na prvih šestih mestih. Na tistih, ki peljejo naravnost, brez vseh republiških ovinkov, na dvajseti, jubilejni šampionat leta 1964
Odgovori šestnajsterice so. bili zanimivi. Zanimivi iz več razlogov. Prvič glede prvega mesta. Anketiranci so se odločali samo med dvema, med Ivkovom in Matu-lovičem. Nikomur drugemu niso zaupali šampionstva. In razmerje glasov? Prednost za Ivkova samo z 9:7, kar pomeni, da bo dirka za prvo mesto po teh strokovnih napovedih nejasna do kraja in da sta šampion in vicešam-pion že odločena in določena v takem ali drugačnem zaporedju. (Mimogrede: deset poročevalcev iz Zenice je stavilo 9:1 za Ivkova.)
Drugič je zanimivo, da -o slovenski mojstri in kandidati samo štirim zeniškim akterjem prisodili z- vsemi glasovi uvrstitev med prvih šest, razen Ivkovu in Matu-loviču le še Damjanoviču in Parmi, kot petega moža iz-
Ivkov ali Matulo vic ?
med šestih pa samo trije niso imenovali prekaljenega starega borca, nekdanejga prvaka Trifunoviča. Ce torej stvari poenostavimo, seveda ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov v senci martinovk, potem je petorica znana. Imena so kar sprejemljiva, tudi s slovenskega stališča.
Zato pa bo toliko bolj divji boj za šestega in zadnjega neposrednega udeleženca prihodnjega državnega prvenstva. Anketiranci so nihali kar med sedmimi igralci, njihovi izbranci pa so dobili naslednje število glasov: Sukič 6, Udovčič 4, Čirič 3, Bertok 2 ter Pirc, Janoševič in Sokolov po enega. Jasno, nihče ni predvideval presenečenj, s katerimi so nam jugoslovanski šampionati še vedno postregli, tudi tokrat. Prav v tem pa je predvsem njihov čar in mik.
Zvone Kržišnik: novi slovenski mojster?
Letošnja presenečenja so za slovenski šah toliko prijetnejša, ker jih doslej konstantno nismo doživljali. (Parma je prodrl že pri prvem poskusu, dobesedno brzoturnirsko.). Nasprotno — novice so bile vselej slabe, naj so prišle od koderkoli, Zdaj pa se v najsolidnejši družbi, tik pod samim vrhom, vrti slovenski mojstrski kandidat in letošnji republiški prvak Zvone Kržišnik. Po osmem kolu in drugem prostem dnevu je vknjižil že pet toč in pol ali točno polovico norme za nacionalnega mojstra. Vse ocene o njem oziroma o njegovi igri so enotne: Zvone igra odlično, o izidu njegovih partij ni niti enkrat doslej odločala sreča, ampak je Ivkova celo »izpustil«, mojstrski naslov mu, kot zdaj kaže, ne bi smel uiti in tako naprej. Same hvale do vključno tiste, da je njegova partija z mojstrom Sukičem naj lepša v prvih kolih prvenstva,
Sam Kržišnik pa je še vedno previden. Začel je brez psihične obremenjenosti, ki jo lov na mojstrski naslov hote ali nehote povzroči pri vseh kandidatih. Zato je bila njegova igra sproščena, brez predsodkov, originalna. In rezultat: odličen start, visoka uvrstitev. Zdaj, na polovici poti, sprašuje samega sebe, ali bo vzdržal. Pravi si, da mora uspešno preskočiti še peto zaporedno mojstrsko oviro (Udovčiča v že absolviranem devetem kolu), potem pa bo spet lahko malo svobodneje zadihal (z Lutov-cem in Nikoličem z dna tabele). Čeprav je vsaka partija važna in odločilna, bo najbrž kar res, da je tu ključ do njegovega mojstrstva, v teh treh partijah. In čim prej bo dosegel tistih magičnih H točk, tem laže bo potem morda zaigral tudi na kaj več, toliko bolj, ker ima nekoliko srečno okoliščino vsaj v žrebu, ki določa, da mora vsakdo skozi štiriglavo mojstrsko rešeto Bukič - Čirič - Parma - Bertok, skozi nekakšno »mehčalnico«, preden mora sesti Kržišniku, ki letos skoraj ne pozna grenčice poraza (samo s Karaklja-jičem na Bledu in zdaj z Ivkovom), nasproti. Skratka: kakor se lahko še vse sprevrne od dobrega na slabo — turnir je dolg — je vendarle zelo, zelo verjetno, da bomo dobili v Zenici novega slovenskega šahovskega mojstra.
Tudi oba slovenska velemojstra več kot dobro krmarita na bojnih poljanah sedanjega državnega prvenstva. Oba, Pirc in Parma,
sta v zgornji polovici. Parme poraz na startu ni iztiril, nasprotno, spodbudil ga je k še večji zagrizenosti in borbenosti. Kritiko številnih prijateljev na račun svoje pretirane bojazni in drobnolast-niškega oklepanja bliskovito priigrane velemojstrske avreole, je sprejel obljubo, da bo igral v vsaki partiji do kraja, pa držal. S Čiričem na primer se je boril polnih enajst ur in porabil tri kuverte za prekinjene partije, preden je pristal na remi. Tako je ne samo zelo hitro nadomestil začetno izgubo, marveč se že povzpel na eno najvišjih mest na lestvici, zdaj pa bo lahko prodiral še naprej. Prav ta sprememba v njegovi igri, ki je bila nekaj časa precej rahitična, je morda najvažnejša ugotovitev in sporočilo iz Zenice, vsaj kar zadeva našega najmlajšega velemojstra.
Vrnimo se zdaj še enkrat k naši anketi. Situacija pri vrhu je po njej jasna, Ivkov ali Matulovič, kaj pa niže? Poglejmo natančneje:
drugo mesto — Matulovič
7,	Ivkov 6, Parma 2 in Bukič 1 glas,
tretje mesto — Damjanovič
8,	Parma 5, Trifunovič 2 in Matulovič 1,
četrto mesto — Damjanovič 5, Parma 4, Trifunovič in Udovčič 2 ter Bukič, Ivkov in Matulovič po 1,
peto mesto — Damjanovič in Trifunovič 3, Bertok, Bukič, Čirič in Parma 2 ter Pirc in Udovčič po 1,
šesto mesto — Trifunovič 6, Bukič in Parma 3 ter Čirič, Janoševič, Sokolov in Udovčič po 1.
In kakšna je bila po osmem kolu razporeditev na vrhu-. Bradvarevič in Ivkov 6, Čirič, Kržišnik, , Matulovič in Trifunovič 5,5, Parma in Udovčič 5, Damjanovič, Ma-rovič in Pirc 4,5. Kržišnik, potem nekoliko srečni vojvodinski prvak Bradvarevič, ki tudi J hoče med mojstre ter Marovič niso bili planirani, zato pa so za kake večje podvige najbrže dokončno izpadli nominirani Bertok, Bukič, Janoševič in Sokolov. Toda do konca turnirja, tja do 22. decembra, bo še veliko prekucij na tabeli, naprej in nazaj. Človek bi samo želel, da bi bilo tega »nazaj-čim manj ali nič za sloven-■ ske barve. Tedaj bi bil tudi izpolnjen tihi plan:	eden
(Parma) med pivih šest, Kržišniku mojstrstvo, pa skupaj s Pircem še uvrstitev do 13. mesta, ker bi se v tem primeru povečalo slovensko zastopstvo od tri na štiri. Mar to ne bi bilo sijajno?
RAZGOVOR Z BOKSARSKIM TRENERJEM JANEZOM GALETOM
Manj pretepanja, več športnega boksa!
PRED DNEVI SMO SREČALI TRENERJA BK ODRED, Ki JE BIL NA VELIKI TRADICIONALNI BOKSARSKI REVIJI ZA »ZLATO ROKAVICO«, KJER JE SPREMLJAL IN POMAGAL SVOJEMU VAROVANCU SUPANU PRI TEŽKI BORBI NA TEKMOVANJU. TOV. GALETU SMO ZASTAVILI NEKAJ VPRAŠANJ.
Ali je Petar Benedek zaslužil »zlato rokavico«?
— Vedeti morate, da komi-
sija ni ocenjevala samo nedeljski nastop boksarjev, marveč tudi njihove prejšnje uspehe in
vedenje. Kot je znano, uspe-kov in športnega vedenja Be-nedeku ni manjkalo, pa tudi drugače je v hudi borbi s Stankovičem prikazal najboljši boks.
Kako so se uveljavila nova pravila?
— Koristno! Se že vidi, da knockouti ne bodo več tako ne-
S športnim prosramom na televizijskih ekranih bodo v prihodnjem tednu prav gotovo najbolj za-dovoljnia ljubitelji nogometa. V sredo 11 t.m. bodo lahko zasledovali drugi 'polčas prvenstvene mednarodne tekme pokalnih prvakov med Hamburgom in Barcelono. Prenos do od 20.30 do 21.15 ure. Istega dne zvečer od 22.20 ure dalje je na sporedu magnetofonski zapis športnega dogodka iz Zagreba. V soboto 14, t.m. pa bo od 14.25 do 16.15 dre na sporedu prenos meddržavne nogometne tekme Italija : Avstrija.
Mariborski ljubitelji nogometa so si pred pričetkom letošnjega tek-movanja v II. zvezni nogometni lisi mnogo obetali od igralca Gajška, W je prestopil v moštvo vijoličastih iz Karlovca. Gajšek pozneje' ni zadovoljil tehničnega vodstva in ze Pred nekaj tedni so se razširile govorice, da bo prejel izpisnico. Izkazalo pa se je, da so_ bile te govorice preuranjene, saj Je Gajšek
nato še nastopal v moštvu vijoličastih. Pred dnevi pa je Gajšek prejel izpisnico, ni pa še znano, h kateremu klubu bo sedaj prestopil.
Na izgredih preteklo nedeljo v Zagrebu na nogometni tekmi med Zagrebom in Mariborom so bili prizadeti tudi nekateri mariborski ljubitelji nogometa, ki so nič hudega sluteč dopotovali v Zagreb. Kljub temu. da je posredovala L,M. sp bili nekateri avtomobili z oznako Maribora občutno poškodovani. Zanimivo je tudi, da so vročekrvneži povsem zaprli vse izhode, tako da vodstvo vijoličastih nikakor ni moglo priti do delegata tekme in je protokol, ki so ga sestavili po izjavah Zagrebčanov, precej pristran-ski>
V preteklem tednu so se vrnili iz Cervlnije (Italija) naši najboljši alpski smučarji, ki so bili tu na desetdnevnem treningu. Med njimi sta bila tudi Mariborčana Vogrinc in M. Klinar. Slednji se je v Cervi-
nlji poškodoval in tako so odpotovali na trening v Retseck (Avstrija) le trije njegovi klubski tovariši Vogrinc, Podlesnik in Mohorič, ki bodo tu vadili skupno sedem dni z reprezentanco južnotirolsko-koro-ške smučarske podzveze.
Namiznoteniški igralki Cirila Pirc in Tatjana Zrimec sta odpotovali pod vodstvom predsednika ANTKV Olimpija tov. Pogorelca na Mednarodno prvenstvo Poljske v Varšavo, kjer bo klubska vrsta Olimpije zastopala Jugoslavijo. V Varšavi se jima bo pridružil še zvezni trener za ženske tov. Janoš Kubat iz Sente.
Že tradicija je, da Edi Vecko izgubi skoraj vsa srečanja s predstavniki namiznega tenisa iz SZ. Tudi v Ljubljani ga je premagal Anatolij Amelin. Pred odhodom v Stockholm so mu klubski tovariši prerokovali, da ga bo ponovno kakšen tekmovalec iz SZ zapisal med svoje žrtve. In res. Premagal ga je
novinec v reprezentanci SZ in ga izločil iz nadaljnjega tekmovanja. Upajmo, da se tradicija ne bo več ponavljala na prihodnjih tekmovanjih, saj je ta usoda Vecka že večkrat spravila ob marsikateri uspeh.
V	petek, soboto in nedeljo (13, 14. in 15. dec.) se bo mudil v Ljubljani znani odbojkarski trener iz SZ Mihailo Amelin. V telovadnici TVD Partizana Zg. Siška-Ilirija bo vodil seminar trenerjev republiških in zveznih ligašev.
V	četrtek 12. decembra bo v Ljubljani v prostorih KZS sestanek predstavnikov košarkarskih klutiov iz Slovenije. PripraviU bodo predlog in koledar tekmovanja za leto 1964 ter izpopolnili tudi propo-zicije tekmovanja. Njihove sklepe bo nato pregledal in potrdil IO Košarkarske zveze Slovenije, ki bo zasedal 21. decembra.
Predvidoma 14. decembra bo odpotoval v ZDA na trimesečno stro-
STOP PREBERI — STOP PREBERI — STOP PREBERI
kovno izpopolnjevanje v košarki in gradbeništvu direktor zavoda ing. Stanka Bloudka in dolgoletni trener in igralec košarkarjev Olimpije ing. Boris Kristančič.
Na IV. Novoletnem mednarodnem košarkarskem turnirju Olimpije, ki bo 10. in 11. januarja 1964 v veliki dvorani GR v Ljubljani, bodo nastopila štiri moštva. Od tujih ekip sta definitivno potrdila svojo udeležbo že prvak Bolgarije Akademik iz Sofije in eden najboljših italijanskih moštev Fonte Levissima iz Cantuja.
. V sredo 11. t.m. bo redna seja IO ZTKS. Sestanek bo v prostorih ZTKS, Cankarjeva 5 ob 17. uri, z naslednjim dnevnim redom: Predlog o nagrajevanju telesnokulturnih organizacij in posameznikov, razprava o organizaciji svetovnega prvenstva v veSlariju (Bled 1966) ter razno.
V četrtek bo v Beogradu sestanek JOK. Med drugim bodo tudi določili, v katerih disciplinah naj bi oziroma bo Jugoslavija nastopila na olimpijskih Igrah v Innsbrucku kot tudi število nastopajočih v posameznih panogah.	,
varni, pretepanja bo manj, vedno več pa dobre tehnike in kondicijske pripravljenosti.
Kaj pa nastop vašega varovanca?
— Jožko Supan ni izpolni) mojih pričakovanj. Toda... tudi boksarski asi so doživljali neuspehe na začetku svoje kariere kljub odličnim telesnim zmogljivostim. Supan je še mlad (19 let), neizkušen in, razumljivo, hi mogel prenesti tako velikega psihičnega napora, bot ga je zahteval nedeljski dvoboj.
Se enega iz domačega loga. Vi kot republiški trener gotovo veste, če bo prišlo do povratnega dvoboja Slovenija — Vojvodina (mladinci)?
— Bo! Zanesljivo 21. in 22. decembra v Trbovljah in Celju. Naj povem, da so v Vojvodini najboljši mladi boksarji v Jugoslaviji (z Madžarsko so boksali 10:10). Tam ima skoraj vsaka vas svoj klub! Izbral sem že tudi slovenske reprezentante, papir: Sedej (Mar), muha: Kaučnik (Lj), bantam: Hlaupič (Mrb), peresna: Zonta (Odred), lahka: Nadler (O), polvelter: Bauman (Mrb), veiter; Podbrež-nik (Mrb), polsrednja: Čeme, srednja: Erčulj, poltežka: Umek in težka: Volkar (vsi Odred).
AFRIKA — AMERIKA — AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA
SVETOVNE HOKEJSKE VELESILE NA DELU
h LE TRI
Hokejisti na ledu imajo vsako leto svetovno prvenstvo, zato so jim olimpijske sezone še toliko dražje, ker gre obenem za naslove olimpijskih in svetovnih mojstrov. Kljub temu, da letošnja hokejska sezona m na začetku, je bilo razmeroma malo možnosti, da si na osnovi rezultatov mednarodnih tekem ustvarimo mnenje o moči favoritov za letošnje olimpijske medalje v Innsbrucku. Ne glede na to pa vsi govore o veliki peterici, ki naj bi na ledu novega umetnega drsališča v Innsbrucku, vodila odločilni »razgovor« o razdelitvi treh medalj, ki so na voljo.
KANADA
UPA Z »VIHARNIKI«
IN PATROM DAVIDOM
Zastopstvo Kanade na igrah bi moralo oprati ne le madež z zadnjega svetovnega prvenstva v Stockholmu, kjer so zlato medaljo odnesli sovjetski igralci, ampak še nekatere druge, ki se vrstijo od leta 1936 ko je Velika Britanija presenetljivo odnesla v zmago prepričanim Kanadčanom trofejo izpred nosa. Prvič v zgodovini so se odločili, da bo potovala v Evropo izbrana ekipa ne pa le morda nekoliko okrepljena klubska sestava. Tudi sredstev tokrat niso štedili, saj so morali poseči v žep in obdržati v »amaterskih« vrstah tudi take amaterje, ki so že imeli pero za podpis profesionalne pogodbe takorekoč zastavljeno pri prvi črki.
Druga velika zanimivost Kanade pa je trener reprezentance, katoliški duhovnik David Bauer, ki že nekaj mesecev pili moštvo, ki naj bi vrnilo Kanadi že nekoliko izgubljeni ugled. Mož se dobro počuti tako v su-tani kakor tudi v hokejskem dresu in je menda svoje fante, »Viharniki« jim pravijo, kar dobro pripravil, zlasti glede skupne igre, ki je bila na zadnjih prvenstvih običajno Ahilova peta Kanadčanov.
Javnost zelo pozorno spremlja priprave in ocene strokovnjakov so dovolj optimistične, ne glede na slabe rezultate »Buldogov iz Windsorja«, ki so na turneji po Sovjetski zvezi izgubili vseh pet tekem.
AMERIČANI BI ŽELELI PONOVITI SQUAW VALLEV
Ponoviti Squaw Valley — to ni tako majhna želja, pomeni namreč ponovno osvojiti zlato medaljo. Morda so apetiti branilcev prvega mesta z zadnje olimpijade tokrat sicer nekoliko skromnejši, čeprav imajo v svojih vrstah še tri »zlate« fante iz doline Indijanke — brata Christiana in Johnsona. Nič manj kot 25 tekem, pričeli so jih že igrati, imajo v sporedu priprav za Innsbruck. Pravijo, da bo višek predolimpijskih testov tekma s ČSSR na domačem ledu. Moštvo pripravlja izkušeni trener Dartmouth -univerze, Eddie Jeremiah.
Ocena hokejskih strokovnjakov pravi, da so Američani približno tako močni kot pred 4 leti, seveda pa jih sedaj zani-
ma kakšni bodo nasprotniki. Boljši del moštva naj bi bil napad, medtem ko ima trener kot sam trdi, največ dela z obrambo.
SOVJETSKI IGRALCI GREDO PO MEDALJE
Reprezentanca Sovjetske zveze potuje v Innsbruck kot svetovni prvak 1963 in ima zato nekoliko večjo odgovornost, ker velja najbrž za favorita številka ena. Kapetan reprezentance Boris Majorov, sicer igralec Spartaka iz Moskve, pravi, da imajo svetovni prvaki v letošnji sezoni zelo pester mednarodni spored, ki bo seveda vrhunec doživel prav na olimpijskih igrah. Razen pospešenega igranja tekem za državno prvenstvo, v katerem trenutno vodi ekipa CSKA iz Moskve, imajo za seboj že gostovanje Windsor Buldogs, ki so bili nekoliko skromni predstavniki Kanade, saj so odšli iz Sovjetske zveze petkrat poraženi, čeprav so v Kanadi veljali za najboljše amatersko moštvo. 11. in 12. decembra bo reprezentanca igrala dve tekmi s Švedsko v Stockholmu, potem pa se bo turneja nadaljevala v ZDA, kjer bodo imeli Sovjeti vrsto srečanj,
O možnosti sovjetske reprezentance na igrah v Innsbrucku pa meni Boris Majorov takole:
»Mislim, da bomo nastopili na igrah z lepimi možnostmi. Naše moštvo bo igralo v skoraj isti postavi kot v Stockholmu, ker si je opomogel tudi Loktev, tako da bomo imeli zopet napad v sestavi Loktev-Almetov-Alek-sandrov. Moja napadalna vrsta iz Spartaka bo tudi ostala sku-. paj, moj brat Jevgenij, Starni-šov in jaz.«
Oba zvezna trenerja, Tarasov in Cernišov pa tudi predlagata, da bi v bodoče za izboljšanje kvalitete zmanjšali državno ligo na 8 klubov, ki pa bi med seboj igrali šestkrat vsak * v
27 LET BORBE MED KOSAR
Borba za in proti velikim igralcem košarke, dvometrašem, traja
v mednarodni košarkarski zvezi že točno 27 let in. še ni videti njenega konca. Ze leta 1936 je bil prvič na dnevnem redu predlog, da bi delili košarkarje v dve skupini. Ta predlog so potem skoraj redno ponavljali na vseh kongresih in drugih delovnih sestankih FIBA in njenih komisij. Razlogi za delitev so kaj jasni:	zlasti države, ki imajo v
povprečju manjše prebivalstvo in s tem avtomatično tudi manjše košarkarje, nimajo proti državam z velikani prav nobene možnosti uveljavitve, prav tako pa se isti problem pojavlja v vsaki državi posebej, ker je s svojim razvojem košarka postala skoraj izključno igra velikih ljudi. Poborniki delitve v velikane in palčke, če bi hoteli obe kategoriji tako poenostavljeno imenovati, so .predvsem nekatere azijske države. Po drugi strani pa menijo vodilni funkcionarji FIBA, povečini doma iz držav z »velikani-, da telesna višina ni nujen pogoj , za kvalitetno košarko in zato so doslej že nič kolikokrat postavljeni predlog vztrajno zavračali. Predlog se. bo ponovno pojavil na kongresu FIBA, ki bo med olimpijskimi igrami v Tokiu. Ce ga tudi tokrat ne bodo sprejeli, bo to vsekakor prišlo v zgodovino ne le košarke, ampak športa nasploh, kajti 30 let vztrajnega predlaganja in odklanjanja istega predloga ne pomnijo v drugih športnih panogah.
z vsakim. Strokovnjaka. tudi ocenjujeta položaj v Zvezi z reprezentanco in sicer takole: »Letos nam je na svetovnem prvenstvu uspela važna stvar, ki je mnogi niti niso opazili: z ostrim tempom smo Spravljali nasprotnike v položaj, da so morali delati napake. Zanimivo je, da smo pri tem ugotovili, da tak nasprotnik potem izgublja tudi na tehnični zrelosti, kar ni bilo pričakovati kot čisto logično posledico. Ne glede na to, da smo sedaj celo boljši, bomo imeli najbrž v Innsbrucku občutno več težav.«
ŠVEDI — »POTREBUJEMO OLIMPIJSKO ZLATO«
Švedski hokejisti igrajo vrsto let vidno vlogo v svetov-
nem hokeju in so že tudi trikrat osvojili naslov svetovnega prvaka, zato pa jim v zbirki trofej manjka tista, ki bi jo lahko dal Innsbruck — zlata olimpijska medalja. Že dolgo se švedska reprezentanca ni tako temeljito pripravljala kot letos. Tudi koledar tekmovanj je tak, da bo moral dati igralcem s tremi kronami na prsih mnogo izkušenj in dovolj kondicije za olimpijske boje. Potem, ko so dvakrat premagali Finsko pričakujejo v goste, reprezentanco Sovjetske zveze — proti koncu leta pa bodo šli na turnejo v Kanado, kjer jih čaka šest težkih tekem. Trener reprezentance Stromberg meni, da jim bo ta turneja prav tako koristila kot je ekipi Sovjetske zveze le-
tos januarja, čeprav menijo, da bodo v rezultatih nekoliko slabši.
Švedi bodo vse omenjene tekme igrali v glavnem z istimi igralci kot na letošnjem svetovnem prvenstvu v Stockholmu. Imena Svensson, Stoltz, Jo-hansson, Lundvall, Sterner, Maatta in druga bodo ponovno v prvih vrstah, Reprezentanca bo dpkončno .sestavljena že sredi decembra.
ČSSR — BOLJE KOT NA SP
Hokejisti Češkoslovaške menijo, da so imeli na svetovnem prvenstvu nekaj slabih trenutkov, ki se jim tokrat ne bi sme-. li ponoviti. Raven njihove igre naj bi bila mnogo bolj ustaljena. Sezona v ČSSR je že precej »stara« in so odigrali že več kot polovico prvenstva. Trenutno je najboljše moštvo CKLA Brno.
V reprezentančni sestavi pričakujejo precej sprememb, ker nekateri starejši reprezentanti, med njimi Kasper, Starši, Bu-kač in Mikolaš niso v dobri formi. Prihodnji teden potuje
NA KRATKO — NA KRATKO — m KRATKO — NA KRATKO
Svetovni boksarski prvak srednje kategorije Dick Tiger iz Nigerije med kondicijskim treningom
Prefl začetkom letošnje hokejske sezone so kar trije švedski hokejisti odpotovali čez Atlantik, da se predstavijo s svojim znanjem pri profesionalni ekipi New York Rangers. Najprej so s svojimi bodočimi tovariši samo trenirali, potem pa so jih preizkusili v nekaterih lažjih tekmah. Kot prvi je opustil misel na dolarje vratar Svensson, ki so mu poškodovali roko z ostrimi streli. Naslednji je položil orožje Ceberg in tako so Ameri-kanci nazadnje računali samo še z najboljšim švedskim igralcem zadnjega prvenstva, Ulfom Sterner jem. Ta pa jim je postavil take finančne zahteve, da so se lahko samo čudili: »Nismo vedeli, da gre evropskim hokejskim amaterjem tako dobro.« Mož se je med tem že vrnil na Švedsko.
Svetovna boksarska zveza je objavila svoje jakostne lestvice, iz katerih povzemamo samo nekaj najznačilnejših podatkov: težka kategorija — prvak Liston (ZDA), 1. Clay (ZDA), 2. Jones (ZDA), 3. Williams (ZDA), 8. Cooper (VB), 9. Patterson (ZDA), poltežka — prvak Pastrano (ZDA), 1. Cotton (ZDA), 2. Johnson (ZDA), 3. Mina (Peru), 6. Scholz (Nemč), 7. Rinaldi (Italija), srednja — prvak Tiger (Nigerija), 1. Giardello (ZDA), 2. Carter (ZDA), 3. Benton (ZDA), 6. Papp (Madž), polsrednja — prvak Mazzinghi (Ital), 1. Benvenuti (Ital), 2. Dupas (ZDA), 3. Vsintin (Ital), welter — prvak Griffith (ZDA), 1. Rodriguez (Kuba); 2. Stable (Kuba), 3. Curvis (Wales), polvrelter — prvak Perkins (ZDA), 1. Somodio (ZDA), 2. Grant (Jamajka), 3. Takahaši (Japon), 7. Campari (Ital), lahka — prvak Ortiz (ZDA), 1. I.ane (ZDA), 2. Hernandez (Venez), 3. Armstead (ZDA), 4. Charnley (VB), lahka junior — prvak Elorde (Filip), 1. Ailotez (Gana), 2. Bizzaro (ZDA), 3. Kasaka (Japon), peresna — prvak Ramos (Kuba), 1. Laguna (Panama), 2. Seki (Japon), 3. Winstone (Wales), bantam — prvak Jofre (Brazil), 1. Pimentel (Mehika), 2. Halimi (Franc), 3. Medel (Mehika), mušja — prvak Ebihara (Japon), 1. Miranda (Arg), 2. Burruni (Ital), 3. Torres (Mehika).
Dunajski Rapid, ki vodi v nogometnem prvenstvu Avstrije, je doživel pred tednom dni skoraj nedosegljiv uspeh: vse njegove enajsterice — od ligaške, preko rezervne, mlade, mladinske do najmlajše — so zmagale In končna bilanca je bila — 32:0.
MEDANE
dvajseterica najboljših na turnejo v Kanado in ZDA s skupno 12 tekmami. Še pred Innsbruckom bodo potem odigrali še tri kola državnega prvenstvž.
Trener Anton Jiri je precej optimistično razpoložen, ker meni, da mu bo uspelo celotno moštvo izenačiti v igri in da bodo nihanja od tekme do tekme manjša.
ŠE 11 JIH BO IGRALO
Beseda je tekla le o veliki petorici, čeprav bo v Innsbrucku nastopilo še 11 ekip — Japonska, Poljska, Norveška, Nemčija, Jugoslavija Avstrija, Romunija, Švica, Finska, Madžarska in Italija. Večina od njih bo po uvodnih kvalifikacijskih tekmah igrala v manj zanimivi B skupini, vendar bomo tudi ostalim olimpijskim hokejskim udeležencem posvetili posebne prispevke, ker bo sedmorica med njimi tudi nasprotnik Jugoslavije.
MARIKA
IN HANS-JURGEN
Na zasedanju smučarskih zvez alpskih držav v Bernu so omejili udeležbo na državo na tako imenovanih FIS A in B prireditvah. Ker je razdelitev zanimiva tudi zaradi našega tekmovanja v Kranjski gori, ki sodi v A kategorijo, jo objavljamo v celoti: Francija po 10 v vseh treh panogah, ' Avstrija po 10 v smuku in slalomu, 8 v veleslalomu, ZDA pa 8 v smuku in veleslalomu, 5 v slalomu, Italija po 8 v smuku in veleslalomu, 5 v smuku, Švica in ZR Nemčija po 5 v vseh panogah, NDR in Kanada po 3 v vseh panogah. Norveška in Švedska po 3 v slalomu in po 2 v smuku in veleslalomu, vse ostale države p,a dva v vsaki panogi.
Vodilno moštvo zahodnonemške lige, 1. FC Koln, ima težave s številnimi željami po avtogramih njegovih igralcev. V letošnjem letu so prejeli nič manj kot 11.135 takih želja in ni jim kazalo drugega kot zaposliti dodatno pisarniško moč, ki ima izključno nalogo skrbeti za »nabavo« teh avtogramov in odgovarjanje na dospelo pošto v zvezi s tem.
Belgijski nogometaš Bortichon je sposoben možak, To je dokazal nedavno tega na neki tekmi, kjer si je po vrsti privoščil tole: sodnika je žalil s kretnjami, stranska sodnika zmerjal, grobo žalil dva nasprotna igralca, bil izključen, potem tepež z gledalci, nadalje žalitev oskrbnika igrišča in končno še met žemlje v glavo zakupniku bifeja. Epilog: 3 leta prepovedi igranja.
Sven »Tumba« Johansson, eden najboljših švedskih hokejistov, se je izkazal tudi kot dober trgovec. Potoval je v Sovjetsko zvezo in tam prodal 10.000 zaščitnih čelad, ki so jih izdelali na Švedskem po njegovih načrtih Tudi sovjetska reprezentanca bo v Innsbrucku nosila te čelade.
Slučaj ali igračkanje? Tako se vprašujejo v Braziliji, kjer obstoja nogometni klub Belilha, ki je nekako močno v sorodu s slavnimi slikarji. V vratih igra Picasso, srednji krilec se piše Velasquez, obe krili Corot in Rubens, rezervni vratar Rafael. Klubski prostori so v ulici Goya, telefonska številka je 1603, to je rojstna letnica Rembrandta, za predsednika kluba pa je bil izvoljen Leonardo da Vinci.
Pred
polnočjo
i
■ ■■ ■
Tudi Mariki Kilius in Hans-Jiirgenu Baumlerju, svetovnima prvakoma v dvojicah v umetnem drsanju, ne roji ničesar drugega po glavi kot zimske olimpijske igre v Innsbrucku. Oba se zavedata, da so časi, ko sta lahko zmagovala kakor se jima je zahotelo, minili, in da drugi drsalci po svetu tudi ne spijo. Zavedajoč se tega, sta Marika in Hans-Jiir-gen v poletnih mesecih že na veliko trenirala na umetnem ledu v Oberst-dorfu, v glavnem sta si nabirala kondicijo, ki bo v olimpijskem ledenem stadionu gotovo velike pomembnosti.
»Nikar ne mislite, da najino vajo že do potankosti obvladava! Le če bova na treningih stoodstotno izpolnjevala trenerjeve nasvete, bo zares šlo. S tem pa še ni rečeno, da imava olimpijsko zlato že v žepu! Na svetu je cela vrsta dvojic, ki zanesljivo niso slabše od naju,« je zatrjevala pred kratkim plavolasa Marika nemškim novinarjem.
Oba umetnika na ledu imata še posebno naporne treninge, ker se bosta sredi januarja udeležila tudi evropskega prvenstva v Gre-noblu. Tam bodo na sporedu tudi obvezne vaje, s tem pa se je pojavil dodatni napor za vse tiste, ki se bodo udeležili olimpijskih iger.
»Lahko smo srečni, da v Innsbrucku ne bo take živčne vojne kot v Gortini!« je izjavila H.-J. Baum-ler. »Takrat smo morali še tekmovati, ko je ura že zdavnaj odbila polnoč. To je nesmisel in svetujem mednarodni zvezi, da se kaj takega več ne ponovi. Med drugim imam še eno prošnjo:	Ljubitelji umetnega
drsanja ne obešajte Mariki in meni že vnaprej zlato medaljo okrog vratu! Misliti morate tudi na to, da najini tekmeci tudi ne lenarijo. Mimo tega se lahko na nastopu dogodi marsikaj, npr. podobno usodno trčenje kot v Pragi. Torej, za Innsbruck vsi mirno kri!«
/ Drugače Kiliusova in Baumler svojo vajo s svetovnega prvenstva ne mislita preveč spreminjati. Tu in tam kakšno malenkost, predvsem v likih, ko se je treba dvigniti iz čepečega položaja, ter v glasbenem sporedu. Trenirata vsak dan, v torek in petek pa imata svojevrsten »suhi1 trening«, pri katerem izvajata like kot na ledu, vendar brez drsalk.
Rezervirano
za bralce
PISMO IZ CELJA
Sem povprečen športni gledalec. Ne uide mi nobena bolj pomembna tekma katerekoli športne panoge. To nede o sem šel na celjsko G1^° ogledat si zadnji obračun med Kladivarjem in Triglavom-vseh časopisnih poročilih je opaziti grajo gostujočega moštva ter neučinkovitost doma činov. To je tudi vse. Ne da mi miru, da ne bi zastavil nekakšno javno vP^šanje opravu NK Kladivar. Za ka3 ‘	i^, c
v nrvem polčasu je igralec Triglava Norčič realiziral U metrovko. ki je tudi vzrok izgube dveh točk domačega moštva, kar je slišati s stran.
gledalcev in nekaterih lunk-cionarjev. Zaradi te »skrajno nepravilno« dosojene najstroz-
je kazni, je moral sodnik Podlipnik hitrih in umih nog na avtobusno postajo. Za njim je ucvrlo kakšnih 20 »mladeničev«, vročih navijačev, med katerimi so bili tudi takšni, ki nadzorujejo vhode na Glazijo. V drugem polčasu — menda je bilo v 55. minuti igre — bi bil Norčič kmalu ponovni realizator Vratar Kladivarja Bauman je 'žogo nekako ujel in za plačilo, ker je moral odločno posredovati, je »pritisnil« pravi vratarski udarec z nogo v Norčičevo zadnjo plat. Sodnik tega ni mogel videti, ker je bil s hrbtom obrnjen proti obema igralcema. Sodnik na to ni bil pripravljen, zato tudi ta surovi prekršek ni bil ka-znovan. Večina gledalcev je to »junaško dejanje« vratarja Baumana sprejelo z glasnim smehom!!! Menda so bili tudi trije člani uprave Kladivarja v neposredni bližini tega dogodka in so lahko 'vse lepo videli, kako »posreduje« domači vratar.
Javno vprašujem upravo NK Kladivarja, ali je kdo od lunkcionarjev po tekmi povedal Baumanu, da se tako ne vračajo prejeti goli (vštevši tudi ll-metrovko) in ali sodi takšno vedenje na športno igrišče, kjer je bilo zbranih okrog 1500 gledalcev? Ne čudim se, da je takoj po končani tekmi na samem igrišču skoraj prišlo do pretepa, saj je bil nekdanji igralec Čretnik prvi »na licu mesta«, iz oči v oči s sodnikom. Ali ne bi bilo prav, če bi si Kladivar »nabavil« namesto trenerja raje dobrega pedagoga, ki bi igralce in nekatere vročekrvne funkcionarje naučil lepega vedenja na športnem igrišču?
Alojz Kerkiš, Stanetova 6, Celje
Menimo, da to pismo ne potrebuje posebnega komentarja. Pričakujemo, da se bo oglasila prizadeta stran in pojasnila neljubo zadevo.
POKLIC KOLESARJA BOLTEZARJA
V zadnji številki Poleta ste objavili med drugim tudi zanimive odgovore nekaterih-najbolj znanih in najboljših slovenskih vrhunskih športnikov. Zanima me, kaj je po Poklicu naš kolesarski reprezentant Andrej Boltežar?
I. P. Ljubljana
Andrej Boltežar je po poklicu mizar in uslužbenec veletrgovine »Astra« iz Ljubljane.
TRI DISCIPLINE ISTI PROBLEMI
Na naša vprašanja odgovarjajo predsedniki treh smučarskih disciplin - Vso pozornost vzgoji vrhunskih tekmovalcev - Jugoslavija mora imeti v Innsbrucku zastopstvo v vseh treh disciplinah.
O letošnji smučarski sezoni, ki ima svoj naj večji poudarek v olimpijskih igrah, smo že marsikaj slišali od tekmovalcev sa mih, trenerjev, pa tudi neka te ri komentatorji so povedali svo je. Tokrat smo se namenili ob javiti nekaj odgovorov predsed nikov treh smučarskih komisij ki imajo na svojih ramenih skrb pri kvalitetnem razvoju in pospešenih pripravah za olimpijske nastope naših skakalcev, al-pincev in tekačev.
GREGOR KLANČNIK predsednik komisije za teke
Ali mislite, da so naši tekači toliko pripravljeni, da se lahko udeležijo olimpijskih iger, kjer bo zbrana svetovna elita?
— Na to vprašanje je težko odgovoriti. Ne glede na to, da je bilo najprej rečeno, da se tekači ne bodo udeležili iger v Innsbrucku, je testiranje pokazalo, da so se v poletnih mesecih dobro pripravljali. S tem nočem reči, da bodo lahko naši tekači na igrah bistveno izboljšali dosedanje rezultate. V mislih moramo imeti predvsem priprave drugih reprezentanc, potem bo ta odgovor lažje razumljiv. Kvaliteten napredek lahko pričakujemo po načrtnem dolgoletnem delu, zato bi lahko boljše rezultate pričakovali šele v prihodnosti. Pomembna je vključitev tekačev v ■ jugoslovansko smučarsko vrsto, če hočemo ob-
im 1984
držati stik z mednarodnim svetom in tako tudi delno prispevati za večjo popularizacijo smučarskega teka med mladino ...
Po vsem tem nas zanima, kje so vzroki, da ne moremo realizirati zamisli strokovnega vodstva, da bi tudi tekaška disciplina šla po poti optimalnega razvoja?
— Smučarski tek je zahtevna disciplina, o tem smo že sto in stokrat govorili. Pomanjkanje opreme, nezadostna finančna sredstva na področjih, kjer bi se
smučarski tek najlažje razvijal, povrhu vsega pa še vedno manj požrtvovalnih funkcionarjev, so glavni vzroki, da smučarski tek ne napreduje. Ne smemo ocenjevati našega smučarskega teka samo ob primerjavi najboljših tujih dosežkov, zadovoljni moramo biti, da imamo ob takšnih pogojih, to težko disciplino, razvito na vseh slovenskih smučarskih področjih in tudi v drugih sosednjih republikah. Izkoristiti moramo objektivne pogoje in z večjim razumevanjem za to disciplino povečati število tekačev. Ce bomo izbranim tekmovalcem nudili pogoje za redno delo, potem, verjemite, tudi težko pričakovani mednarodni uspehi ne bodo izostali.
INŽ. GUSTL POHAR predsednik komisije za alpske discipline
Kaj menite o olimpijskih kandidatih, njihovih pripravah in nastopu v Innsbrucku?
— Tekmovalci in tehnično vodstvo so se z vso resnostjo lotili svoje naloge. Reči moram, da so priprave potekale v okviru naših možnosti zares dobro. Vsi kandidati se načrtno pripravljajo že od meseca maja. Priprave so potekale najprej po klubih, kjer je zvezni trener Magušar redno obiskoval tekmovalce. Takoj pa naj omenim, da so se zbrali na več skupnih treningih in bili že petkrat na snegu. Nekaj težav je bilo glede odhoda na priprave v Italijo. Toda, tudi to nevšečnost smo pregnali in prejšnji teden je odpotovalo v Cervinio na 12-dnevni trening 7 alpincev. Vprašanje je, kako bo ob povratku in če bomo imeli možnost za nadaljevanje treninga na snegu?! Če snega ne bo, bomo vsekakor morali omogočiti kandidatom trening drugod, če bomo hoteli — in to verjetno zelo želimo — da bi ponovili uspehe iz prejšnje sezone. Število naših vrhunskih tekmovalcev je preskromno, kar pa je bolj ali manj posledica premalo organiziranega dela v klubih in preskromna finančna sredstva. Poglejte, olimpijski komite nudi le kritje stroškov šestih tekmovalcev od meseca januarja 1964 dalje!? Vse dosedanje priprave do vključno meseca decembra ' gredo na račun Smučarske zveze Jugoslavije. Slovenija je s svojimi sredstvi omogočila trening še nadaljnjim osmim tek-
OBISK PRI TELESNOVZGOJNIH ORGANIZACIJAH
Leto uspehov ObZTK Maribor - Tezno
SJZZSJTSSSJSZ «^U*SSS?5:
no ki združuje na območju svo- boru je najprej uspelo, da so ji- šol, najboljšim pa podelili zaslu- odpadlo ™ °J?ZTK °koh 24 mi-je občine športno društvo Novi- nančna sredstva posameznim žena priznanja.	lijonov dinarjev! S tcmt sred
nar, partizanska društva Tezno, društvom in organizacijam delili Vzporedno s šolskimi tekmo- stvi bi	!L“™ ob_
Podbrežje-MTT, Hoče, Slivnico, po njihovem predlogu, osnovali vanji pa s0 potekala tudi tekmo- športno politiko na svojcjn Raše fn Fram, občinsko zvezo so strokovni odbor, ki je že od vaJja športnih in partizanskih ^Znč^dsZšTvTgrSo tabornikov, občinski strelski od- vsega začetka največ pozornosti društev v plavanju, odbojki, ro- H^č^ sredstva se v izg J , bor in 'planinsko društvo, je bilo posvetil šolskim športnim dru- kometu, nogometu, atletiki in P™“™empavzarž vje doslej izgovorjenih le malo po-	štvom in prirejal občinska tek-	krosu> decembra pa se bodo	$P°ZJ tu ^am 2obe-
hvalnih besed. Nedelavnost po-	movanja v raznih športnih pano-	športniki pomerili še v televodbi	Pr“v>	fcl sedaJ tu
z«„ in del- gah. Pri „ liani odbor« na-	Prt Oblin-	m »n
stvo da je finančna sredstva raz-	leteli največkrat na nepremost-	skim sindikalnem svetu občine	™koj	vec koi seamimi.	muij
deljeval Upravni odbor sklada	Ijive ovire, saj v večini prime-	Tezno deluje tudi komisija za te-	™ so	jimoui letos na	voijo,
pri Občinski skupščini, sta vzrok, rov na posameznih šolah občine iesno vzgojo in šport, ki uspeš- mm mogoče izveš« do posamezna društva in orga- Tezno ne razpolagajo s strokov- no vodi športno dejavnost sin-	za/ctjuceK noj se poi ,
nizacije v tej občini vse do pred no usposobljenimi telesnovzgoj- dikalnih aktivov v podjetjih in ““
kratkim niso dojele resničnega nimi delavci- Telesna vzgoja je ustanovah.	^iTolčSh zvit TlnoTno
pomena ObZTK. Športniki obči- torej na šolah se vedno zaP° y letošnjem letu se je torej medobčinsko zvezo Menijo nam-ne Maribor-Tezno so večkrat	stavljena m pionirsko delo pri	teiesn0VZg0jna dejavnost	v tej	reč da takšna enotna zveza	ne
presenetil z izrednimi uspehi,	ustanavljanju solskih športnih	marn)orski	občini izredno	pope-	fokzmoala Vseh vroblemov in	da
med katerimi so uvrstitev »Par- društev in prirejanjem solskih	Prlzadevm člani obZTK
tizana« (Hoče) v zvezno odboj- tekmovanj je bilo povezano z ve pa SQ -ele na poj poti> kajti prj .	oraanizaciie na vasi
karsko ligo, afir^cija jiMov hfcl™ te2“In ohčinski zve. reševanju problema množične dMimo	® bi okon ustano-
Hauptmana m Žnidaršiča v ev- Kljuo temu na uocinsiu zve telesne kuiture jih čaka še veh-	f & f tanim n — sodeč
ropskem merilu, odlična uvrsti- zi za telesno kulturo Maribor- kQ dgla_ DejstV0t da nameravajo dosedaniih izkušnjah — pre-tev »Partizana« (Fram) v tekmo-	Tezno niso vrgli puške v koru-	v 7_letnem	perspektivnem	načr-	teklo mnoao vo nepotrebnem	iz-
vanju za pokal »Dela« ter uspe-	zo. Skhcuh so predstavnike po-	tu p0ve(ati	število aktivnih čla-	nubUonena časa Člani ObZTK
hi tabornikov in strelcev v repu- sameznih sol, izdelali skrbno nQV 0(J se^anjib ig.ooo do 68.000 Z:j:L	^nihnlišn rešitev v
bliškem in zveznem merilu, go- analizo in pričeli s tekr^vanjem (tukaj SQ „šteta tudi šolska	planiti mestnem
Prav s tem problemom so se	njo pestro športno dejavnost pa	predvsem strokovno-voditeljske-	prihodnosti	pa bodo potrdili
v začetku letošnjega leta 'no-	bodo zaključili s svečano akade-	ga kadra, prostorov, slej kot prej	upravičenost	ali neopravičenost
prijeli’ndvoizvoljeni člani ObZTK	mijo, na kateri bodo v sklopu	pa tudi finančnih sredstev. Re-	njegovega obstoja,
in odslej je telemovzgojna de-	pionirskih iger in ob sodelova-	sitev vidijo v tem, da slednjič	P. KANCLER
movalcem. Glede nastopov v Innsbrucku moram reči, da nismo niti preveliki niti premajhni optimisti ali pesimisti. Tako pričakujemo, da bi se člani in članice uvrstili nekako na 25. mesto, vse kar bi bilo bolje, bi bil velik uspeh!
Ko smo že pri vrhumskem smučanju, vemo, da je oprema zelo draga. Zanima nas, ali imamo pri nas dovolj kvalitetne opreme za vse one, ki kažejo večjo nadarjenost?
— Kvalitetne opreme, ki jo potrebuje vrhunski tekmovalec, je odločno premalo. Razen s kupljeno opremo iz inozemstva, bodo letos nastopili naši tekmovalci na vseh tekmovanjih v slalomu in veleslalomu z Elanovimi smučmi, ki so kvalitetno v zadnjem času mnogo boljše, ter skoraj enakovredne smučem znanih tujih tovarn. Seveda, ta oprema je draga in tekmovalci
dneh je nadaljeval priprave na Pokljuki. Kot kaže, spored priprav bi morali nadaljevati s treningom od 7. decembra v Planici na 80-metrski skakalnici. To naj bi bile hkrati tudi priprave za nastop naših skakalcev na nemško-avstrijski skakalni turneji (od 29. decembra do 6. januarja prihodnje leto), ki tudi sodi v okvir olimpijskih priprav. Za tem bi se skakalci pomerili še na mednarodnih tekmah v Ljubljani (9. januarja 1964), ko bodo tudi dokončno določeni reprezentanti za Innsbruck. Načrt je dobro zamišljen, vprašanje pa je, kako bo s snežnimi pogoji Za nastop na olimpijskih igrah se je treba dobro pripraviti, sicer lahko doživimo polom. Kakšen bo nastop naših v Innsbrucku tokrat ne bi govoril. Povem le to, da je treba do odhoda trdo delati, kar pa v glavnem za-visi od samih skakalcev.
Ob tej priložnosti bi radi slišali vaše mnenje o trenutnem .stanju skakalnega športa v Sloveniji?
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a a a ■
5
i

Olimpijski biltep
DOMA
Najresnejši kandidati v boksu za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu so Petrič, Vujin, Benedek in Vranješevič. Normo je do sedaj izpolnil le Petrič (osvojil je srebrno medaljo na evropskem prvenstvu), možnost za potovanje v -deželo vzhajajočega sonca« pa bodo imeli mimo zgoraj omenjenih tudi drugi mladi boksarji, ki se bodo izkazali na bližnjih mednarodnih nastopih.
V sredo so se vrnili iz Cervinije alpski smučarji, ki so trenirali pod vodstvom trenerja Magušarja 12 dni po znanih visokogorskih vzpenjačah. Zvedeli smo, da so naši tekmovalci opravili veliko delo saj imajo za seboj okrog 500 prevoženih kilometrov, po drugi strani pa so presenetili mnoge tuje poznavalce smučarske opreme s svojimi smučmi, ki jih je izdelala tovarna Elan. Prihodnji teden bodo nadaljevali s treningom na smučiščih ob Češki koči.
Naši smučarski skakalci bodo odpotovali v Seefeld v bližini Innsbrucka na večdnevni trening, ker pri nas primanjkuje snega v krg-jih kjer imamo skakalne naprave. Trenerja Gorjanc in strokovnjak iz NDR Hugo Peter trdita, da je skrajni čas, začeti s pripravami na večjih skakalnicah, ker sicer nima pomena nastopati na večjih prireditvah, kakor tudi na olimpijskih- igrah. Od treninga v Seefeldu si naši tekmovalci zelo veliko obetajo.
Zvezni kapetan za teke Gregor Klančnik in trener Janez Pavčič sta sestavila podroben načrt nadaljnjih priprav naših tekačev, ki bodo nadaljevali prihodnji teden s svojimi pripravami na Pokljuki, Zvedeli smo tudi, da je olimpijski komite poskrbel za zadovoljivo opremo naših reprezentantov.
NA TUJEM
Organizatorji v Innsbrucku so se 26. novembra oddahnili. Tedaj Je namreč pričelo snežiti tako v Lizumu, kakor tudi v Seefeldu. V Innsbrucku za sedaj še ni snega.
Francoski alpski smučarji se pripravljajo v Val d’Isere, kjer bodo imeli tudi prvo večje tekmovanje. Na ožjih pripravah so tekmovalci Perillat, Violat, Lacroijt. Stamos, Bonlieu. Killy, Mauduit, Perrot in Bozon ter tekmovalki Marielle in Christine Goitsčhel. Bochatay, Famose, Terraillon in Prince. V Innsbruck bo potovalo največ 6 moških in 5 žensk. Priprave so usmerjene skoraj izključno na smuk, ker francoski smučarski -papež- Bonnet. meni, da so preteklo sezono začeli s 500 km smuka premalo v nogah.
ZDA so odredile ožji krog kandidatov za olimpijske skakalne tekme takole: Balfanz, Goyen, Hicks, Kotlarek, Martin in Samuel-stuen.
Tudi Švedi so okvirno že določili ekipo, in sicer za vse panoge:
■	tek _ Anderson, Asp, Grahn, Jernberg, Larsson. Olsson, Persson.
■	Riinnlund. Stefansson, ženske — Gustafsson, Martinsson. Strand-
■	berg, skoki — ElimgS, Martinsson, Norberg, Sjoberg, kombinacija —
S Dahlquist, alpske panoge — Grahn, Lindstrom, Olsson, Rohlen, žen-
sicc i Frisk, AVsssdslil.
Avstralsko olimpijsko zastopstvo bo že 11. decembra priletelo
■	v Evropo in potem bodo še mesec in pol trenirali do iger. Polil ja -J jo le alpske smučarje, in sicer 3 moške in 2 ženski.
S Predstavniki močnejših hokejskih reprezentanc so pred igrami ! takole ocenili svoje možnosti za Innsbruck: Švedska — Optimisti.
■	Razlike med -velikimi« so majhne. CSSR — Prezgodaj za progno-! ze, zlasti Švedov in Kanadčanov v tej sezoni ne poznamo. Pujska — S Najprej nas čaka kvalifikacija proti Nemčiji. ZR Nemčija — Nai-! prej nas čaka srečanje z NDR. da sploh lahko_ nastopimo v Inns-
■	brucku, potem pa kvalifikacija proti Poljski. Sovjetska zveza — Upa-
■	mo na eno od medalj. NDR — Vse odvisno od srečanja z «RN. Nor-« veška — Upamo, da bomo igrali v A turnirju Kanada — Naše mož-a nosti so ugodne. ZDA — Umešali se bomo v borbo.
Prvi trije vsake panoge bodo razen zlate, srebrne oziroma brons-
■	ste medalje preielt tudi diplomo, ta pa bo na voljo tudi za mesta od S četrtega do šestega.
Proglasitev zmagovalcev bodo za klasične panoge vsak dan snroti ! v parku v Seefeldu, za vse ostale panoge pa na ledenem stadionu S v Innsbrucku.	« ,
Organizacijski komite iger v Innsbrucku ie razen in 5t»viik hii-! tena izdal že tudi vodič za igre. ki obsega konico zanimivih -edat-
■	jjov za aktivne in pasivne udeležence iger. Vodič stane 25 šilingov.
K
S*
H
:
■
a
a
n
i
■
H
n
a
n
E
1
0
!
Ef
B
a
1
B
5
i
K
a
a
a
a
B
B
■
5
S?
s
a
a
■
B
M
a
B
a
3
je ne morejo sami nabaviti. Upajmo, da bo tovarna Elan v prihodnje izdelovala kvalitetno opremo za vrhunske tekmovalce v večjih količinah!
Ob tej priložnosti bi rad povedal še tole: če hočemo vzgojiti večje število vrhunskih tekmovalcev, potem moramo imeti v klubih honorarno ali stalno nameščene trenerje. Klubi bi lahko posvetili večjo pozornost šolski mladini in tako bi imeli večjo izbiro pri vključevanju novega tekmovalnega kadra.
BOGO ŠRAMEL predsednik komisije za skoke
Kako si zamišljate pospešene priprave za nastop v Innsbrucku?
— Do nedavnega so potekale priprave kandidatov v osnovnih organizacijah pod vodstvom klubskih trenerjev. Bilo je tudi nekaj skupnih treningov na skakalnici iz umetne mase v Ljubljani. Pridobili smo trenerja — strokovnjaka iz NDR, Huga Petra, ki je prevzel trenerske posle že koncem oktobra. Prav v teb
— Kljub temu, da imamo nekaj kvalitetnih skakalcev, nas vrhunski skakalni šport stagnira! Ste začudeni, kajneda? Vedeti morate, da ni pritoka perspektivnih skakalcev, ki naj bi izpopolnili vrzeli, ki so nasiale Z odhodom starejših. To kaj čudno zveni, ker vemo, da je.naša mladina navdušena za smučarski skakalni šport. Toda tako je! Zadnja ugodna zima je precej pripomogla k razširitvi tega športa po vsej Sloveniji. Pri tem pa je zanimiva ugotovitev, da smo opazili najslabši napredek prav v krajih gornjesavske doline, ki je bila nekoč zibelka našega skakalnega športa. Po mojem prepričanju zavira razvoj pomanjkanje inštruktorjev in sposobnih trenerjev v osnovnih organizacijah! Če bi tam dobro zastavili, če bi klub dobro zaživel, verjemite, da bi se to številčno slabo stanje kaj kmalu bistveno popravilo. Zagovorniki nasprotnega mnenja niso prav nič storili, da bi ustvarili pogoje za vzgojo specializiranih inštruktorjev in trenerjev.
e
II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Za zaključek dvakrat 4:1
Maribor : Sparta 4:1 (1:0)

U. liga - vzhod
Maribor, 8. dec. — Nasuti v mrežo nasprotnika čimveč golov, je bila danes deviza nogometašev Maribora, ki so se v zgodnjih popoldanskih urah na s snegom pokritem igrišču v Ljudskem vrtu pomerili proti zad-njeplasirani Sparti iz Belega Manastira. Dogodki pred zaključkom jesenskega dela v II. zvezni ligi so se namreč zasukali tako, da so imeli »vijoličasti" realne možnosti za osvojitev 3. mesta na prvenstveni razpredelnici. Nasprotno si ljubitelji nogometa v obdravskem mestu od današnjega srečanja niso obetali posebnega nogometnega užitka, saj se je na obeh straneh igrišča zbralo samo okoli 2000 gledalcev. Tudi trener Simunič ie imel precej težav pri sestavi moštva, saj sta bila standardna igralca Prosen in Grubišič med tednom . suspendirana. Tako smo po daljšem času v moštvu Maribora ponovno videli Bogdana, prvič pa se je predstavil tudi novinec Rajačia, ki se je že opomogel od poškodbe v tekmi proti Kladi-varju.
TEŽAK TEREN
IN NAPAČNA TAKTIKA
Že takoj uvodoma lahko zapišemo, da je bilo s snegom pokrito igrišče tokrat izredno trd oreh vsem 22 igralcem. Čeprav so se vsi po vrsti izredno trudili, je žoga največkrat ubrala svojo pot in predvsem pred vrati Sparte je ostalo tako neizkoriščenih cel kup lepih priložnosti. Zanimivo pa je, da so domači igralci sprva na takš-
Maribor: Vabič, Jovanovič, Bolfek, Sizgoreo, Kreač, Čeh, Markovič, Rajačič, Ar-nejčič, Pirc, Bogdan (Klančnik).
Šparia: Matijačič, Beča-revič I, Kovač, Belič, Beča-revič II, Solič, Čordašič, Popovič, Bjelica, Vukičevič, Zivkovič.
Strelci: v 17. in 57. min. Markovič, v 72. Klančnik in v 89. Rajačič za Maribor, za Sparto pa v 87. minuti Vukičevič.
Sodnik: Selimovič (Sarajevo); mejna: Petrovič in da); gledalcev okoli 2000. Jovanovič (oba iz Beogra-
CII'
nem terenu igrali napačno, s kratkimi pasovi in spremenili način igre šele v sredini drugega polčasa, ko so dosegli tudi nadaljnje tri zadetke. Gostje so nasprotno že od vsega začetka igrali z dolgimi pasovi in večkrat prav nevarno prodrli pred domača vrata.
V prvem delu igre se je ponovila slika s tekem prejšnjih kol. Mariborčani so silovito napadali, gostje pa so z mnogo sreče in vsemi sredstvi izbijali žogo iz svojega kazenskega prostora. Igralci Sparte so šele v 7. minuti igre prvič prodrli pred Vabičeva vrata, pred tem pa bi se lahko rezultat na semaforju že nekajkrat spremenil v korist domačinov. Pri tem mislimo predvsem na priložnosti, ki sta jih v prvih minutah igre imela Arnejčič in Bogdan, v srečo gostov na so domači napadalci izsilili le nekaj kotov.
K sreči pa je Markovič že v 17. minuti igre kronal nekaj zaporednih napadov z zasluženim zadetkom, potem ko je . žogo, ki mu jo . je podal Arnejčič z glavo, s kakšnih 8 metrov strelial silovito v desni zgornji kot. Žal pa je v prvem polčasu ostalo samo pri tem zadetku, čeorav bi se domači napadalci lahko še nekajkrat vpisali v listo strelcev.
NEIZKORIŠČENA
ENAJSTMETROVKA
Največja priložnost se je domačemu srednjemu napadalcu nudila v 43. minuti igre. Pirca sta v nenevarnem prodoru hkrati ovirala vratar Matijačič in Bečarevič II in sodnik je nekoliko prestrogo dosodil 11-metrovko v korist Mariborčanov. Najtežjo kazen je izvedel Arnejčič, njegov slabo odmerjen strel pa je vratar gostov v padu gadržal.
Na nasprotni strani gostje v tem delu igre niso imeli izrazitih priložnosti. Njihov najnevarnejši napadalec je bil Bjelica, ki je nekajkrat poizkusil srečo s precejšnje daljave. Bili pa so to slabo odmerjeni streli, ki jih je Vabič brez težav ujel. Z nekaj ostrimi prostimi streli se je izkazal tudi robustni zvezni igralec Sparte Popovič, ki bi v 18. minuti zaradi malomarno postavljenega domačega zidu prav lahko zadel v črno.
Prvih 10 minut nadaljevanja smo bili priča slabi in medli igri. Domačinom v teh kritičnih minutah ničesar ni šlo od rok in gostje so postali nekoliko podjetnejši, kljub temu pa so domači napadalci tudi v tem delu imeli več zrelih priložnosti. V spominu nam je ostala 55. minuta igre, ko je Pirc nezadržno prodrl po levem krilu. Eden za drugim so branilci Sparte zaostajali za mariborskim napadalcem, slednjič pa je sledil krasen predložek v kazenski prostor. Uporabno žogo je Klančnik streljal v polnem teku. Vratar gostov pa je žogo v izredni paradi izbil v kot. Takoj za tem je Pirc v akrobatskem skoku z glavo ostro streljal in zadel vratnico.
DOMAČI NAPADALCI SO SJl RAZIGRALI
Gledalci so sedaj pričeli glasno vzpodbujati svoje ljubljence in v 57. minuti igre je danes zares odlični Markovič dosegel svoj drugi gol. Arnejčič je poslal dolg predložek Pircu, ta je žogo podaljšal z glavo Markoviču, ki je z ugodnega položaja premagal Matijačiča.
Sedaj pa je postala igra zanimivejša in vse vrste domačinov so v teh minutah delovale brezhibno. Tudi napadalci, ki se v zadnjem času niso preveč izkazali, so postali sila podjetni.in v 63. minuti igre smo videli izredno potezo Pirca, ki je z roba
16-metrskega prostora streljal iz volleya tako silovito, da vratar gostov sploh ni reagiral. Na njegovo srečo pa je ta strel zadržala vratnica...
Kar ni uspelo Pircu, je nekaj minut pozneje opravil Klančnik, ki je s položaja levega krila streljal tako močno, da je levi branilec gostov Kovač lahko samo še potrdil njegov zadetek. V 74. minuti igre je potem sledila bliskovita akcija po levi strani in branilci gostov so v kazenskem prostoru zrušili Pirca. To je bil očiten prekršek, sodnikova piščalka pa je ostala v tem primeru nema.
NESPRETNA VRATARJA
Ko je že kazalo, da se rezultat ne bo več spremenil, so napadalci obeh moštev prišli precej poceni do dveh zadetkov, katerima sta botrovala nespretna vratarja. Najprej je Zivkovič v 87. minuti igre izvajal kot z desne strani, Vabič je na gol črti hotel žogo zadržati, Vukičevič pa je v naletu potisnil mariborskega vratarja z žogo vred v mrežo. Domačini so sicer protestirali, vendar je bil zadetek po našem mnenju povsem regularen.
Samo minuto pred koncem igre se je Matijačič na nasprotni strani odkupil svojemu mariborskemu kolegu, potem ko je že ulovljeno žogo nespretno izpustil, tako da Rajačiču ni bilo težko zadeti prazne mreže.
Pri Mariborčanih je bil tokrat najboljši igralec Markovič, mimo njega pa velja posebej pohvaliti še Bolfeka, Sizgorea in Pirca. Sparta kljub visokemu porazu ni razočarala. Belič, Popovič in Bjelica so v tem moštvu najboljši posamezniki. Sodnik Selimovič iz Sarajeva se je tokrat prvič predstavil mariborskim gledalcem. S svojimi odločitvami pa ni zapustil vtisa zanesljivega arbitra.
P. Kancler
Trepča	15	9	4	2	35:21	22
Sutjeska	15	9	3	3	24:18	21
Bor	15	9	1	5	23:19	19
Proleter	15	7	4	4	32:20	18
Badnički B	15	6	6	3	26:18	18
Bačka	15	7	3	5	19:19	17
Budučnost	15	7	1	7	25:18	15
Pobeda	15	5	5	5	25:21	15
Priština	15	7	1	7	16:14	15
Borac	15	4	6	5	14:15	14
Srem	15	4	6	5	18:21	14
Željezničar	15	5	2	8	19:23	12
Jedinstvo	15	4	4	7	24:32	12
Subotica	15	5	1	9	16:26	11
Spartak	15	4	2	9	15:27	10
Radnička S	15	2	3 10		15:34	7
LESTVICA II. ZVEZNE			LIGE		- ZAHOD	
Zagreb	15	10	3	2	31:12	23
Borac	15	9	1	5	30:15	19
Olimpija	15	7	3	5	26:12	17
Maribor	15	7	3	5	29:15	17
Varteks	15	5	6	4	22:20	16
Čelik	15	6	4	5	18:17	16
Sloboda	15	7	2	6	29:28	16
Lokomotiva	15	6	4	5	17:18	16
Borovo	15	6	3	6	20:19	15
Bosna	15	4	6	5	13:20	14
BSK	15	5	3	7	17:18	13
Slavonija	15	5	3	7	24:27	13
Istra	15	6	1	8	17:26	13
Šibenik	15	4	4	7	15:22	12
Famos	15	4	4	7	16:32	12
Sparta	15	2	4	9	18:31	8
llllllllllllillIMMlIllllllllllllllllilllllltM
Olimpija : Borac 4:1 (1:1)
Ljubljana, 8. dec. — Čeprav je bilo vreme razmeroma hladno, se je na centralnem stadionu ob Titovi cesti zbralo več kot 7000 gledalcev, ki pa so prisostvovali eni najboljših tekem, kar jih je Olimpija odigrala letos na svojem igrišču in seveda zasluženo premagala moštvo, , ki je na lestvici pred njo.
Že uvodne poteze so kazale, da bo spet držala trditev, da Olimpija proti boljšemu nasprotniku zaigra mnogo bolje kot proti enajstoricam s spod-hjega dela lestvice. Vsi igralci domačega moštva so se zelo trudili, startali na prvo žogo in že v prvih minutah ustvarili premoč na igrišču.
Izredno razpoložen je bil danes Frančeškin na desnem krilu, kateremu ni bil kos noben obrambni igralec in vsak napad po desni strani je predstavljal resno nevarnost za vrata Borca.
Najprej so imeli pravzaprav priložnost gostje. V 4. min. je moral Erič s skrajnim naporom odbiti močno streljano žogo, ki je bila usmerjena v levi zgornji kot.
Sedma minuta je prinesla prvo priložnost za domače. Vratar gostov je zapustil vrata in Srbu se je znašel pred praznimi vrati, močno je streljal, vendar je obrambni igralec gostov z glavo odbil žogo na desno stran. Tam se je znašel More, ki je dvakrat podal žogo na sredo,
POMEMBNI SKLEPI
LETNA KONFERENCA ZVEZE ZA DRSANJE IN KOTALKANJE SLOVENIJE
Drsalcem in kotalkarjem več pomoči
Ljubljana, 8. dec. — Današnja redna letna konferenca Zveze za drsanje in kotalkanje Slovenije je pokazala vse dobre in slabe strani drsanja in kotalkanja v naši republiki. Predvsem moramo povedati, da je v enoletni mandatni dobi prejšnji odbor zastavil vse sile za to, da bi bilo delo tudi v tej organizaciji smotrno, strokovno in redno. Dosedanjemu sekretariatu je to dokaj uspelo, saj so vsa poročila bila sestavljena vestno, pregledno in tudi vsebinsko bogato. O tem so se prepričali delegati s terena, ki pa so kljub vsemu ugotovili,' da je treba v bodoče še bolj zavzeto pristopiti k delu in med funkcionarje vključiti ljudi, ki bodo strokovno dobro podkovani. Predvsem si moramo biti na jasnem, da kotalkanje ni več dopolnilni šport drsanju, ali morda privesek drsalcem na ledu, marveč samostojna športna zvrst, ki ima že v mednarodnem svetu svojo veljavo. Potrebujemo strokovnjakov! Takšnih strokovnjakov, ki bodo pozorni na sugestije delavcev s terena in ki bodo skrbeli ne samo za dva ali tri klube v naši republiki, marveč za vsestranski razvoj kotalkanja in seveda tudi drsanja, ki imata med mladino vedno več privržencev. Problematika te orga-
IV. KONGRES LJUDSKE
TEHNIKE SLOVENIJE
15.000 članov
Ljubljana, 8. decembra — Danes 'je v Festivalni dvorani pričel z delom IV. kongres Ljudske tehnike Slovenije, ki so se ga udeležili številni delegati .in predstavniki družbenih ter političnih organizacij. V prvem delu so delegati poslušali poročilo o delu in razvoju Ljudske tehnike Slovenije med III. in IV. kongresom. V nadaljevanju pa je imel predsednik Glavnega odbora Ljudske tehnike tovariš Milko Goršič referat o aktualnih nalogah te organizacije.
Ljudska tehnika Slovenije šteje zdaj 15.000 članov v trinajstih tehnično znanstvenih dejavnostih. Po novem konceptu bo vsaka stroka skrbela za svoje področje dela, posebno za strokovni razvoj. Ljudska tehnika pa bo usmerjala in vskla-jevala celotno delo in skupne naloge.
Kongres nadaljuje z delom.
nizaclje je obširna in ne kaže, da bi jo lahko v enem samem sestavku razložili, tako da bi bili zadovoljni vsi prizadeti. Zato je prav, kar so sklenili na današnji konferenci, da bodo v bodočem sestavu Izvršnega odbora ljudje, ki bodo posvetili tehničnim in kadrovskim problemom še večjo pozornost, kot v preteklem obdobju. Tehnična komisija je tista, ki je dolžna skrbeti ne samo za to, da bodo tekmovanja uspela, ali da bo zadoščeno zunanjemu formalističnemu videzu, temveč predvsem za to. da bodo klubi resnično občutili pomoč v takšnem ali drugačnem pomenu besede. Hočemo reči, da bosta morali komisiji za tehnično plat in za kadre sestaviti podroben načrt dela, saj se .na terenu pojavljajo nove osnovne organizacije, ki opravičeno pričakujejo sugestije in nasvete od telesa kot je republiška zveza.
Ni treba sestavljati obširnega programa. Ne, nasprotno, treba je pristopili h konkretnim nalogam kot npr. do sedaj nerešenim problemom okrog vzgoje strokovnih kadrov in če bo to vprašanje rešeno tako kot si želijo delavci na terenu, potem bo bodoči odbor nove zveze, ki mu želimo obilo uspeha, opravil veliko delo!
Ob koncu je spregovoril nekaj tehtnih misli delegat ZTKS tov. Rožman. Nekaj svojih želja o bodočem delu pa je povedal novi predsednik zveze, tov. Gačnik, ki je med drugim rekel:
— Vem, da je bilo za to panogo doslej premalo razumevanja na vseh merodajnih forumih, ker je prevladovalo zmotno mnenje, češ da sta drsanje in kotalkanje športni panogi za nekaj entuziastov, za katere ni potrebna tolikšna pozornost. Menim, da so bile take ugotovitve in takšna mnenja popolnoma zmotna, saj so naši tekmovalci doma in v tujini pokazali visoke kvalitetne dosežke. Cas je, da preidemo k pravemu organiziranemu delu in kot enakovredni občutimo vse pravice in podporo merodajnih športnih, političnih in oblastnih forumov!	M. L.
KONFERENCA ŠAHOVSKE ZVEZE SLOVENIJE.
Republiški center za napredek šaha
Ljubljana, S. decembra — Današnja redna konferenca republiške šahovske zveze je kritično ocenila dveletno delo in hkrati opozorila na nekatere najvažnejše naloge v neposredni prihodnosti. Tako se je zavzela za tesnejšo povezavo z osnovnimi šahovskimi organizacijami in (med)občinskimi šahovskimi odbori ter za čim večjo naslonitev nanje, nadalje za organizacijsko okrepitev, ki jo je razmah šahovske igre (množično šahiranje pionirjev in mladine ter delovnih ljudi) že prehitel ter za ustanovitev republiškega centra za napredek šaha, ki bo skrbel tako za kvaliteto in množičnost kakor tud i za nadaljnjo okrepitev organizatorskega in sodniškega kadra in tako »naprej. Vse te in še druge naloge za nadaljnji šahovski razvoj v Sloveniji je prevzel novoizvoljeni 14-članski odbor s članom ustanovnega sodišča SRS Jožetom Pavličičem kot predsednikom, prof. Ludvikom Gabrovškom, članom republiškega izvršnega sveta. kot podpredsednikom in Jožetom Šiško kot sekretarjem. Hkrati se je skupščina zahvalila dosedanjemu predsedniku Edu Turnherju za njegovo 17-letno delo v slovenski šahovski organizaciji in ga izvolila za častnega predsednika 2ZS. Zahvalila sta se mu še predsednik ZTKS Janez Zemljarič in delegat SZ J Milivoj Molerovič. Pohvaljeni pa so bili prof. Ludvik Vagaja za dolgoletno delo v šahovski organizaciji ter številni aktivni šahovski delavci na terenu. Novi predsednik Jože Pavličič je v zaključni besedi pozval vse delegate in prek njih vse šahovske odbore v Sloveniji k naj-
tesnejšemu sodelovanju, aktivni pomoči in podpori.
Seja 10 ZŠRI
Ljubljana, 8. dec. — Včeraj je bila v Ljubljani razširjena seja IO Zveze za šport in rekreacijo invalidov, na kateri so pregledali delo v letošnji sezoni in sprejeli program dela za prihodnje leto. Za letošnjo sezono lahko rečemo, da le bila zelo uspešna, tako v tekmovalnih uspehih kot v novih organizacijskih prijemih. Razen na vseh občinskih, okrajnih in republiških prvenstvih so invalidi sodelovali na številnih meddruštvenih tekmovanjih in tudi na svetovnem prvenstvu, kjer so dosegli izredne rezultate. Največji problem je letos predstavljalo pomanjkanje strokovnih kadrov, ki so jih občutili prav na vseh področjih dela. Dosegli so, da so nato začeli misliti tudi na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, svoje strokovne kadre pa bodo vzgojili tudi na različnih seminarjih. Razveseljivo je, da počasi nastajajo novi centri invalidskega športa, kot so Kamnik, Ponikve. Tržič itd. Cimprej pa bo treba misliti tudi na to. da k sodelovanju bolj pritegnejo delovne invalide. s katerimi še vedno ni prave ga stika.. Vprašanje zase pa je izraba invalidskih domov v Strunjanu in Mojstrani, ki sta še vedno v mr, tvi sezoni zelo slabo izkoriščena. IO je sprejel tudi koledar tekmovanj v prihodnjem letu in nov sistem točkovanja za tekmovanja invalidov.
vendar je bila vedno obramba gostov na mestu.
BORAC
ODLIČEN NASPROTNIK
Po prvih nervoznih napadih so gledalci lahko kmalu ugotovili, da ima Olimpija v Borcu izredno nevarnega nasprotnika, lahko bi celo rekli, enega najboljših, kar smo jih letos videli v Ljubljani. Napadi so se neprestano menjavali, igra pa je bila nadvse zanimiva.
Vendar so domači igralci vse-bolj prevzemali pobudo v svoje roke. Obramba gostov je imela vedno več dela, bila pa je vedno na mestu. Nekajkrat jih je pri tem spremljala tudi sreča, saj je v 13. min. na primer Zagorc zadel vratnico. Večkrat so obrambni igralci prav z gol črte odbijali žogo nazaj v polje in tako reševali kritične situacije.
KLJUB PREMOČI — 0:1
Ko smo vsi pričakovali, da bo končno napadalcem Olimpije le uspelo premagati vratarja gostov, pa smo doživeli neprijetno razočaranje. Igralec gostov Gombovič je prišel skoraj tik do vrat Friča in se znašel sam pred njim. Nekaj trenutkov prej je namreč skušal posredovati More, vendar mu je na zmrznjenem igrišču spodrsnilo in je padel. Res je, da je Gombovič prav zaradi tega dosegel gol, vendar smo pogrešali na tistem mestu takrat tudi ostale obrambne igralce. Treba je povedati še to, da je bila Olimpija v tem delu v očitni premoči in da je bil gol dosežen iz malo nevarnega protinapada. Po našem mnenju bi najhujše lahko preprečil tudi Frič, če ne bi ostal na golovi črti.
KONČNO VSAJ IZENAČENJE
Kljub prejetemu golu pa igralci Olimpije niso popustili. Vsi po vrsti so se trudili, mnogo streljali na vrata, vendar žoga ni in ni hotela v mrežo.
Končno pa smo dočakali vsaj to. V 25. min. je Frančeškin spet prodrl po desnem krilu, in žogo po tleh podal pred vrata. Eden napadalcev Olimpije jo je preskočil in ko je žoga prišla do Zagorca je ta brez oklevanja streljal ter izenačil rezultat na 1:1.
To je dalo še večjega poleta igralcem, pa tudi gledalcem, ki niso prenehali z navijanjem.
Olimpija: Frič, More (Jal-ševec), Jovičevič, Kokot, Kulenovič, Kapidjič, Frančeškin, Mladenovič, Srbu, Zagorc, Corn.
Borac: Krivokuča P., Jovanovič, Kulenovič, Krivokuča B., Gombovič, Tomlje-novič, Nalič, Alfirevič, Faz-lič, Klobučar, Spasojevič.
Strelci: v 22. min. Gombovič za Borac ter v 25., 64. in 77. min. Zagorc in v 75. min. Corn za Olimpijo.
Sodniki: Stankovič iz Beograda ter Količ in Tomi j e-novič iz Rijeke.
Gledalcev 7000.
®
Olimpija je ves čas napadala po krilu in vsak napad je predstavljal veliko nevarnost za nasprotnika. Čeprav so bili domači v tem delu v očitni premoči,. pa le niso mogli doseči vodstva. Morda je bil vzrok v tem, da so preveč preigravali in podajali in je imela tako ostra obramba gostov dovolj možnosti, da je pravočasno posredovala.
Sele zadnjih deset minut je tempo nekoliko popustil, čeprav
je bila pobuda še vedno v rokah Olimpije. Tik pred zaključkom polčasa je danes nekoliko slabšega Moreta zamenjal Jal-ševec.
Tudi v drugem delu je Olimpija nadaljevala v takšnem slogu kot v prvem polčasu. Vendar je napadalce domačih danes spremljala očitna smola, saj žoga ni in ni hotela v mrežo.
Večkrat je več igralcev poskušalo s streljanjem na vrata in tako se je zgodilo tudi v 71. min. Frančeškin je prodrl po desnem krilu in streljal pred vrata. Vratar je skočil za žogo, vendar mu jo je iz rok izbil njegov obrambni igralec. Do žoge se je dokopal Zagorc, močno streljal, vendar jo je vratar spet odbil, tokrat do Kokota, ki pa je streljal mimo vrat.
OBRAMBA GOSTOV POPUSTILA
Končno pa je morala tudi obramba gostov kapitulirati. V 74. min. je Corn dobil žogo na levem krilu in jo podal na sredo Zagorcu, ta pa je z močnim volej udarcem zadel mrežo. Udarec je bil zares močan, saj je šla žoga zelo blizu vratarja, vendar ta ni mogel posredovati. Zvrstilo se je še nekaj odličnih akcij domačega moštva, ki so bili boljši nasprotnik v vseh pogledih. Bili so hitrejši, startali so na prvo žogo, skratka nogometaši gostov so komaj kdaj prišli do žoge. Vse to pa je seveda moralo prinesti tudi višji rezultat. In v 75. min. se je med strelce vpisal napadalec Olimpije Corn. Komaj dve minuti zo tem pa je Zagorc dosegel danes že. tretji gol in obenem končni rezultat 4:1. Spet je začel akcijo odlični Frančeškin po desnem krilu, žogo je podal do Kapidji' ča, ta pa jo je z glavo usmeril do Zagorca, ki ni okleval in vratar Krivokuča je moral spet pobrati žogo iz mreže.
Gostje, ki so prišli v Ljubljano z namenom, da osvojijo vsaj točko, ali pa izgubijo z minimalnim rezultatom, seveda niso mogli prenesti tako visokega poraza in v zadnjih minutah igre je postala obramba vse ostrejša.
2e v uvodu smo omenili, da je Olimpija danes pokazala eno najboljših iger, kar smo jih ^ letošnji sezoni videli v Ljubljani. Danes prav lahko pohvalim0 vse igralce, posebej pa so se odlikovali Kapidjič, Frančeškin, Srbu, Zagorc in Corn. Za zaključek lahko rečemo le to, da je škoda da je konec jesenskega dela, saj bi s takšno igro Olim' pij a lahko še bolj utrdila svoj položaj pod vrhom lestvice.
Moštvo Borca je dobra enaj' storica, ki pa seveda ni mogla biti kos razigranim igralcem Olimpije. Posebno obramba j® v prvem delu igrala odlično, v drugem delu pa ni mogla zadržati dobro zamišljenih akcij Olimpije.
Marjan Gogala
Nogometni program 1964
Beograd, 8. dec. — Na današnjem sestanku IO NZJ so odločili, da se bo spomladanski dej nogometnega prvenstva pričet
1.	marca, končal pa 14. julij3. Prvo kolo naslednjega državnega prvenstva se bo pričelo prej kot običajno, 9. avgusta. Finaln3 tekma za pokal Jugoslavije bo 24. maja.
Državna reprezentanca h° predvidoma igrala štiri meddržavne tekme: z Madžarsko l®' maja, s CSSR 17. maja, z Avstrijo 27. septembra in s SZ ^ oktobra. Planirani sta tudi tekmi z Italijo (17. 6.) in s Francijo (4. 11.).
Olimpijsko moštvo bo imel® dve srečanji z ustrezno ekip0 Bolgarije, 18. marca in 1. april3' verjetno pa tudi z ekipo Romunije 27. septembra.

8. decembra 1963
toiet
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
SKLEPI PREDSTAVNIKOV LIGAŠKIH KLUBOV V KOŠARKI
Jesenski del: Zvezda, Beograd, Dinamo... zvIzna liga
Prvega marca se bo pričelo L kolo spomladanskega dela
Vardar : Rijeka 0:0
Skopje, 8. dec. — Igra ni bila Pa prvoligaški ravni. 8000 gledalcev skoraj ni videlo lepe in smiselne 1 ko.mbinacije. Skoraj ves čas tekme so igrali na sredini igrišča. Rečani so se branili z 9 igralci, napadali, pa skoraj niso. Vratar Jantoljak je bil najboljii igralec na današnjem srečanju.
Vardar: Cočkov, Hristovski, Moj-sov I, Spasovski, Dojčinovski, Po-' povski, Ilijevski, Dončevski, Sulin-čevski, Lakič, Kovačevski.
Rijeka: Jantoljak, Milevoj, Ra-bač, Radakovič, Brnjač, Vrankovič,
ZVEZNA LIGA V JUDU
Maribor : Željezničar (S) 35:0
Maribor, 8. dec. — V I. in II. kolu novoustanovljene zvezne lige v judu bi se morali danes v Mariboru pomeriti Študent iz Beograda, Željezničar iz Sarajeva in domači •Maribor. Nekaj sto gledalcev pa je bilo prikrajšanih za nastop judoistov ir Beograda, ki niso imeli potrebnih zdravniških potrdil in jih dežurni zdravnik ni pustil na blazino.
V edinem srečanju sta se tako Pomerila samo Maribor in sarajevski Željezničar. Mariborčani so odlično prestali svoj ognjeni krst v zveznem merilu in zmagali zasluženo z visokim rezultatom 35:0. Zapisati velja, da so propozicjje v tem tekmovanju nekoliko drugačne kot v republiškem merilu.
Rezultati (prvoimenovani so Mariborčani) — lahka:	Alavančič :
Mahmutugič 5:0, Hibi : Ešpek .l0:0, srednja — Gabrovec : Aliresovič 10:0, Legat : Rakonjae 10:0, težka — !ršič ; Nikolič 0:0, Govedič : Se-hič 0:0.
Športna napoved
1.	Vardar : Rijeka	0
2.	Dinamo	:	Velež	0
3.	Partizan	:	Sarajevo	0
Vojvodina : Radnički ,	1
5.	Željezničar : Crv. zvezda	1
6.	Hajduk	: Trešnjevka	1
7.	Spartak	:	Budučnost	2
8.	Trepča : Radnički (B)	0
9- Radnički (S) : Bor	2
10. Olimpija : Borac	1
H. BSK : Zagreb	2
12. Slavonija : Borovo	1 * 1 2 3 4 5 6
Lukarlč, Zadel, Veselica Naumovič, Vukoje.
Sodnik: Bajič iz bro).
(Gulin), Beograda (do-
Dinnmo : Velež 1:1 (0:0)
Zagreb, 8. dec. — Precej nezanimiva tekma, še posebno v prvem delu igre, v katerem pa so gostje zapustili prav dober vtis. Na obeh straneh je bilo več izfednlh priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Rauš je dosegel zadetek za domače (v 55. minuti), za goste pa nepričakovano Selimotič v 70. minuti.
Dinamo: Skorič, Belin, Braun, Perušič (Ramljak), Kasumovič, Ben-co, Kobeščak, Zambata, Rauš, Lam-za, Ribič.
Velež: Curkovič, Rodin, Račič, Selimotič, Handžič, Šestič, Cerkič, Oručevič, . Lazovič, Radiljevič, Z. Barbarič (Glavovič).
Sodnik dr. Gugič iz Beograda.
Partizan : Sarajevo 0:0
Beograd, 8. dec.. Da bi premagal svojega neposrednega tekmeca, so Partlzanovci prišli na igrišče v popolnem,. , sestavu, : nasprotno pa Sarajevčani brez svojega najboljšega strelca Ferhatoviča. Kljub temu so se Sarajevčani dobro upirali državnemu prvaku in' srečanje se je končalo brez zadetkov.
Papttzan:	Soškič, Mihailovič,
Hasanagič, Radovič, Jovanovič, Milutinovič, Vislavski, Galič, Bečejac, Kovačevič, Cebinae.
Sarajevo: Sirčo, Fazlagič, Vujovič, Crhogorac, Biogradlič, Prlja-ča, Arslanagič, Siljkut, Sehovič, Mušovič, Biaževič.
Sodnik:	Tešanič	iz Varaždina,
gledalcev 6000.
Hajduk : Trešnjevka 6:2 (2:0)
Split, 8. dec. — Predzadnji na lestvici je danes visoko premagal zadnjega. Strelci: Ankovič v 11. in 56., Hlevnjak v 43. in 67., Bjčgovič v 60. Džaja v 89. minuti za domačine ter Stamfelj v 85. in Jovičič v 87. (11 m) za Trešnjevko.
Hajduk:	Jurič, Džaja, Zuber,
Fulgozi, Papec, Kolnago, Hlevnjak, Kovačič, Ankovič, Kraljevič, Ferič (Bjegovič).	.
Trešnjevka:	Mutak (Nežmah),
Granič, Rukavina, Bradač, Miško-vič, Balent, Jovičič, Stamfelj, Jukič, Pintarič, Repar.
Sodnik: Šestič iz Mostarja: gledalcev 10.000.
Beograd : Novi Sad 6:2 (3:0)
Beograd, 8. dec. — To je bilo živo In na trenutke lepo srečanje, v katerem so igrali domači za spo-
znanje boljše in bolj učinkovito. Strelca za Beograd sta bila S. Ce-binac v 7., 73. in 78. minuti ter Sko-blar v 32., 37. (11 m) ih v 56. minuti (najboljša igralca ni tekmi). Za Novi Sad je dosegel oba zadetka iz 11-metrovke Mijatovič v 50. in 66. minuti (Mijatovič je streljal tudi tretjo 11-metrovko, zadel pa je le vratnico).
Beograd: Vidinič, Milovanovič, Gavrič, Marič, Krivokuča, Gugleta, Samardžič, Milošev, Cebinae, Sko-blar.
Novi Sad: Dražič, Stojanovič, Tojagič, Lemič, Brzič, Cuk, Marin. Vrbica, Pirmajer, Rašič.
'Sodnik: Petrošič iz Splita (dobro).
Vojvodina : Radnički 2:0 (P:Q)
Novi Sad, 8. dec. Slaba in nezanimiva tekma! Obe moštvi sta igrali brez vsakega sistema, nepotrebno kombinirali, streljali pa le poredkoma. Vojvodina je bila boljša v prvem, Radnički pa v drugein delu igre. Pri domačih je bil najboljši Dugandžija, pri gostih pa Ostojič. Strelca: Verner v 70. in Pavlič v 81. min.
Vojvodina: Pantelič, Svinjarevič, Vučinič, Sentin, Jerkič, Nešticki, Viček (Verner), Sekereš, Pavlič, Milič, Dugandžija.
Radnički: Kneževič, Jovanovski, Dimovski, Nikolič, Grbič, Joctč, Holcer, Ostojič, Radivojevič, Ceklč, Jeremič.
Sodnik:	Zečevič iz Beograda:
gledalcev 4000.
Željezničar: Crv. zvezda 3:2 (1:0)
Sarajevo, 8. dec. Zvezda je danes doživela svoj prvi poraz na letošnjem prvenstvu. Premagala jo je ekipa, ki igra zelo hitro in učinkovito. Vse vrste domačinov, čeprav brez Duspare in Gašiča, so dobro delovale. Kljub porazu pa so Beograjčani tudi igrali dobro, saj so si ustvarili niz izvrstnih situacij pred domačimi vrati. Zanimivo, da so Beograjčani prejeli tretji gol v zadnji minuti, ko so bili že prepričani, da bodo tudi v tem srečanju odnesli točko. Strelci: Osim v 21., • M. Smailovič v 70. in Dizdarevič v 90. minuti za Željezničar in Stipič y 51, ter Popovič v 75. minuti za goste.
Željezničar:	Radovič, Staka,
Kranjc, Matič, Kulovič, Zeroko, Bračulj, Dizdarevič, Smajlovič, Osim, Azabagič.
Crvena zvezda: Stojanovič, Dur-kovič, Popovič, Mitič (Djurica), Cop, Vasovič, Stipič, gkrbič, Prljinčevič, Kostič, Melič.
. Sodnik: Varaždinae iz Zagreba: gledalcev 30.000 (rekord).
L zvezna liga

RAZPIS
POHODA »PO POTEH PARTIZANSKE UUBUANE« ZA LETO 1964
Pohod »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« za leto 1946
Prireditev ima manifestativnl
in tekmovalni značaj
DATUM PRIREDITVE
Prireditev bo dne 10. maja 1964 TEKMOVALNE KATEGORIJE
1.	manifestativnl pohod za ino-“ke, ženske in mešane ekipe na 15 km dolgi progi;
2.	tekmovalni pohod za moške ekipe na 25 km dolgi progi;
3.	tekmovalni pphod za ženske ekipe na 10 km dolgi progi;
4.	štafeta 3 X 5.000 m za moške ekipe;
5.	štafeta 3 X 1.000 m za ženske ekipe;
6.	štafeta 5 X 1.000 m za moške ekipe.
PRAVICA UDELEŽBE
, Pravico nastopa v posameznih kategorijah imajo:
1. v manifestativnem pohodu osnovne družbene, strokovne in poetične organizacije, šole, ustanove, tavodi in podjetja, odredi predvo-laške vzgoje, osnovne enote Jugo-elovanske ljudske armade in Ljudje milice (v nadaljnjem besedilu 0rganizacije) s tekmovalci oziroma tekmovalkami rojenimi leta 1954 in Brej;
_	2. v tekmovalnem pohodu za
moške ekipe organizacije s tekmo-valcl rojenimi leta 1945 in prej:
,	3. v tekmovalnem pohodu za
*enske ekipe organizacije s tekmo-valkaml rojenimi leta 1946 in prej;
4.	v štafeti 5 X 5.000 m mestne, ?b«lnske in krajevne reprezentance 'v nadaljnjem besedilu reprezentance), ki jih prijavijo občinske ~veze za telesno kulturo s tekmo-valci rojenimi leta 1944 In prej;
5.	v štafeti 3 X 1.000 m mestne, °bčinske in krajevne reprezentan-
ki jih prijavijo občinske zveze ‘a telesno kulturo s tekmovalkami r°lenimi leta 1945 in prej;
6.	V štafeti 5 X 1.000 m moške
srednjih in vajenskih šol, ki "h prijavijo vodstva zavodov iz ,.rst rednih dijakov rojenih leta 1847 in kasneje.
TEKMOVALNI POGOJI
. Tekmovanje v manifestativnem S tekmovalnem pohodu je ekipno. ‘•MPo sestavlja 5 tekmovalcev ozi-fnnia tekmovalk, ki morajo prispe-v cilj istočasno, sicer se plasman {n, rezpltat, oziroma uspešen ttjuček' tekmovanja , Za vse tekmovalce in tekmoval-Prijavljene za tekmovalne poho-in štafete — razen za registri-f?he atlete srednje in dolgoprogaše smučarje tekače — je potrebno travniško potrdilo o prefiledu, ki mora biti priloženo prijavi.
_ Zdravniška potrdila za obe kate-fmrji tekmovalnega pohoda lahko -7.aa3ajo vse vojne, obratne in šol-K® ambulante ter ambulante zdrav-‘Venlh domov. Zdravniška potrdila . udeležence v štafetah lahko iz-•laio izključno športne ambulante. Iz zdravniških potrdil mora biti
:-a-
ne upoštevata.
razvidno, da so tekmovalci oziroma tekmovalke sposobni za tekmovanje v prijavljeni kategoriji.
Za udeležence tekmovanja v manifestativnem pohodu ni potrebno zdravniško potrdilo.
TEKMOVALNE PROGE
Proge za vse kategorije potekajo po cestah in mestnih ulicah, proge za manifestativnl in tekmovalni pohod pa tudi pb kolovoznih in poljskih poteh.
Tekmovalna komisija bo objavila opis prog z navedbo višinskih razlik za posamezne kategorije najkasneje do 5. maja 1964.
Tekmovalna komisija si v primeru izredno slabega vremena pridržuje pravico do spremembe posameznih delov proge še tik pred samim tekmovanjem s tem, da bo vse udeležence tekmovanja vidno opozorila na nastale spremembe.
PRIČETEK TEKMOVANJA
Ura pričetka tekmovanja za' posamezne kategorije bo objavljena najkasneje do 5, maja 1964.
PRIJAVE
Prijave, ki morajo vsebovati priimek, ime1 in letnico rojstva tekmovalcev oziroma tekmovalk se pošljejo na naslov Odbor za proslavo praznika osvoboditve Ljubljane — Ljubljana, Komenskega ulica 7.
Prijavitelji morajo v primeru, da prijavijo več ekip oziroma reprezentanc, prijaviti vsako ekipo oziroma reprezeptaneo s posebno prijavo.
Odbor bo sprejemal prijave do 36. aprila 1964 do 12. ure. Dokončno prijavo za štefete, iz katere bo razviden vrstni red tekmovalcev oziroma tekmovalk v štafeti, mora oddati vodja ekipe na startu.
NAGRADE
Zmagovalne ekipe v obeh kategorijah tekmovalnega pohoda, pr-voplasirane ekipe Združenja borcev NOV v obeh kategorijah tekmovalnega pohoda in zmagovalne ekipe v štafetah prejmejo naslov: Zmagovalec pohoda »PO POTEH PAR-TIZA1" :e LJUBLJANE« za leto 1964 ter plaketo zmagovalca v trajno last. Člani prvoplasiranih ekip oziroma reprezentanc prejmejo zlate, drugoplasiranih ekip srebrne in tretjeplasiranih ekip bronaste plakete.
Vsi udeleženci prireditve prejmejo spominsko značko pohod* »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«.
Nagrade lahko razpišejo tudi druge zainteresirane organizacije.
PRITOŽBE
Morebitne pritožbe vlagajo vodje ekip oziroma reprezentanc pismeno pritožbeni komisiji. Cas in kraj zasedanja pritožbene komisije bo objavljen v navodilih udeležencem tekmovanja,
OBJAVA REZULTATOV
Po tekmovanju dne 10. maja 1964 bo ob IT. url zbor vseh udele-
1.	(1.) Crv. zvezda
2.	(2.) Beograd
3.	(3.) Dinamo
4.	(4.) Sarajevo
5.	(5.) Željezničar
6.	(6.) Partizan
7.	(10.) Vojvodina
8.	(8.) Vardar
9.	(ll.) Velež
10.	(7.) Radnički
11.	(12.) Rijeka
12.	(9.) Novi Sad
13.	(13.) Hajduk
14.	(14.) Trešnjevka
13 7 5 1 20:12 19 13 6 5 2 27:14 17 13 6 4 3 16:10 16 13 6 4 3 23:16 16 13 6 3 4 21:20 15 13 5 3 5 23:13 13 13 5 2 6 19:18 12 13 4 4 5 16:18 12 13 2 7 4 14:17 11 13 4 3 6 13:16 11 13 2 7 4 14:21 11 13 3 5 5 13:23 11 13 3 4 6 19:20 10 13 3 2 8 18:38 8
Strelci jesenskega dela
12 golov — Kovačevič (P)
11 golov — Ferhatovlč (Sa)
8 golov — Kostič (C. z.) in Sko-blar (Bgd)
7 golov — Samardžič (Bgd) in Smajlovič (Zeij)
6 golov — Hlevnjak (Haj)
5 golov — Ostojič (Rad.), Don-čevski, Sulinčevski (oba Vardar), Skobiar, S; Cebinae (oba Bgd), Prljinčevič (CZ), Pavlič (Voj) in Jovičič (Treš)
Beograd, 8. dec. — Danes je
bil izredno pomemben sestanek predstavnikov ligaških klubov zvezne košarkarske lige, kjer so se delegati temeljito pogovorili o prihodnjem tekmovalnem sistemu. Kakor je znano, sta obstajala dva predloga za tekmovanje v prihodnji sezoni: predlog KZJ, da bi bila zvezna liga razdeljena na dve skupini in predlog ljubljanske Olimpije, naj i še naprej ostane enotna zvezna liga. Preden so se pogovorili o tem pomembnem vprašanju, je bilo vse polno žolča na račun Tekmovalne komisije in sekretariata KZJ, ki nista v celoti zadovoljla svojo nalogo. Ko so glasovali o tem, kakšno naj bo tekmovanje v prihodnji sd-zoni in kateri od obeh predlogov naj obvelja, je bilo sklenjeno s 7:3 glasovi, da ostane pri predlogu Olimpije. Zatorej bo v prihodnji , sezoni enotna zvezna moška in tudi enotna zvezna ženska liga. Proti predlogu so glasovali: Beograd, Par-
tizan in Radnički, j ' predlog Olimpije pa vsi klub: iz Hrvat-ske in Crvena zvezda. Prihodnje leto se bo začela liga 5. aprila in v prvem kolu se bosta srečala Olimpija in Slovan. Po sporazumu bodo klubi lahko odigrali prve tekme tudi v dvorani. V sezoni 1964/65 pa bodo košarkarji začeli igrati v dvoranah s tako imenovano zimsko sezdno. Omenimo naj, da bo v sezoni 1964/65 nastopalo 12 klubov in tako bosta zadnja dva s prvenstvene lestvice nosilca skupine kvalifikacijskih turnirjev. Zato so možnosti Slovana velike, da se bo kot novinec vendarle obdržal v družbi najboljših tudi v prihodnji sezoni.
Članice Slovana bodo imele kvalifikacijsko srečanje z Mladostjo v Zagrebu 5. aprila, naslednjo nedeljo, pa v Ljubljani.
Omenimo naj tudi, da bodo v bodoče igrali tekme le z gumijastimi žogami.
V. M.
DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU
Težke ure za Olimpijo
žencev v dvorani Slovenske filharmonije na Trgu revolucij«, kjer bo svečan zaključek s proglasitvijo zmagovalcev v tekmovalnem pohodu in štafetah.
stroški tekmovanja
Stroške udeležbe nosijo tekmovalci oziroma njihovi prijavitelji, stroške organizaglje prireditve pa Odbor za proslavo praznika osvoboditve Ljubljane.
PRENOČIŠČA
Organizacije, ki potrebujejo za svoje tekmovalce oziroma tekmovalke prenočišča na predvečer prireditve, morajo svoje potrebe po prenočiščih Javiti hkrati s prijavo.
INFORMACIJE
Vsa pojasnila v zvezi z razpisom in organizacijo tekmovanja daje pisarna Odbora za proslavo praznika osvoboditve Ljubljane — Ljubljana, Komenskega ulica 7.
PRAVILA
Za tekmovanje v manifestativ-nem in tekmovalnem pohodu veljajo tekmovalna pravila pohoda »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« za tekmovanje v štafetah pa pravila Mednarodne atletske zveze (IAAF).
TOLMAČENJE RAZPISA
Razpis tolmači tekmovalna komisija Odbora za organizacijo pohoda »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«. * V
MARIBOR
Streljanje — Okrajni strelski odbor je priredil zanimivo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Nastopilo je pet ekip iz treh mariborskih občin. Največ priznanja so poželi pionirji iz Ruš, ki so nastopili za »I. pohorski bataljon«. Rezultati: L »Boris Kidrič« 1647 krogov, 2. Himo 1599, 3. »I. pohorski bataljon« (Ruše) 1593,	4, Gozdar
(Ruše) 1547, S. Zveza rezervnih oii-cirjev (Studenci) 1512. Med posamezniki sta bila najuspešnejša Postružnik (»Bprls Kidrič«) 180 in Rumpf (Hlmo) s 171 krogi.
Smučanje — Alpski smučarji Branika se letos izredno skrbno pripravljajo za novo sezono. Prvi letošnji sneg 'na Ribniški koči so izkoristili za trodnevnl trening, katerega se je udeležilo 15 smučarjev. Ob istem času je deset tekmovalcev treniralo pod vodstvom trenerja Rotarja na Češki koči pod Grintovcem.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vse do tega trenutka, ko poročamo o srečanjih II. kola, ne moremo govoriti o tem, kako je z ostalimi člani zvezne lige. Državni prvak Jesenice, nastopa danes zvečer v prijateljskem srečanju proti izredno močnemu KAC iz Celovca. Celovčani imajo, kot vemo, v svojih vrstah tri odlične Kanadčane. Za Jeseničane so vselej trdovraten in
NAMIZNOTENIŠKO
LJUBLJANSKO
PRVENSTVO
Grlntol jn Virantova prvaka
Ljubljana, 8. dec. — V mali dvorani TVD Partizana Trnovo je bilo danes dopoldne odigrano' ljubljansko namiznoteniško prvenstvo za člane. Kljub odsotnosti reprezentantov se je okoli 50 tekmovalcev v, zagrizenih in lepih borbah pomerilo za najvišje naslove. Po hudih borbah je v članski konkurenci zmagal Grintal, pri čemer velja poudariti delen neuspeh reprezentanta Kerna. Do največjega presenečenja je prišlo med članicami, kjer je Virantova zasluženo porazila reprezentantko Kokaljevo. V disciplini članov B, kjer zvezni Igralci ne nastopajo, se Je na prvo mesto zavihtel Usenik, ki Je nastopil bolan.
Člani; — 1. Grintal, 2. Jazvič, 3. Kern (vsi Ol), 4. Sazonov (LJ) — Članice: — 1. Virantova (LJ), 2. Kokalj (Ol), 3. Kralj (Lj), 4. Škerlj (Ol) — člani B — ). Usenik (Ol) 2. Kastelic (LJ), 3.-4, Miklavc (II) in Koman (Ol).	sj
DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠAHU
Parma in Kržišnik v zgornji polovici
Parma Jn Kržišnik vztrajata — Na državnem šahovskem prvenstvu v Zenici so absolvlrali doslej deset kol. Rezultati slovenskih igralcev:
Parma: Udovčič Vi, Bertok 1, Kržišnik Vi, Lutovac Vi, Nikolič 1 in Marovič 'It.
Kržišnik: Bukič 1, Čirič 'It, Parma Vi, Bertok 'It, Udovčič 6 In Lutovac 1.
Pirc: Damjanovič Vi, Mašlč 0, Gojak 1, Velimirovič Vi, ■ Ivkov 0 In Meštrovlč 0.
Parma ih Kržišnik vztrajata, pri čemer juriša Parma na eno najviš-jih mest in Kržišnik na mojstrski naslov (norma 11 točk!), vtem ko je Pire v zadnjih dveh kolih močno popustil.
Vrstni red: Ivkov 7 (1), Matulo-vič In Udovčič 7, Bradvarevič 6,5 (1), Clrlč, Kržišnik, Parma in Trifunovič 6,5, Bertok, Damjanovič in Marovič 5,5 itd.
Presenečenje v floretu
Maribor, 8. dec. V Mariboru je bilo danes republiško prvenstvo v sabljanju, ki je bilo zelo slabo obiskano. Pri moških so nastopili le tekmovalci Branika in Odreda, pri ženskah pa samo domačinke. Največje presenečenje smo doživeli v floretu, kjer je zmagal domačin Vogrinec s štirimi zmagami pred Mesgolitzem (0) s tremi zmagami, Rebertom (B), Dovečarjem (Br), Funklom (O), Matkom (Br) itd. Mesgolltz je doslej že štiri leta premočno osvajal naslov republiškega prvaka. V borbah z mečem je med osmimi tekmovalci zmagal Funki pred Mesgelitzo In Matkom. Med ženskami Je v floretu zmagala Ma-jerovičeva (Br), medtem ko borbe v sablji med moškimi v času poročanja še trajajo.	P. K.
prestižpi nasprotnik. V torek se bosta pomerila v gorenjskem derbyju Kranjska gora in Jesenice, 6 izidu menda ni treba posebej razpravljati.
Porov pokol
Ljubljana, 8. decembra — Na tradicionalnem tekmovanju za prehodni pokal »Franja Pera«, bivšega reprezentanta in rekorderja v streljanju s pištolo, ki je 13. decembra 1944 padel v NOB, je med članskimi ekipami zmagal Tržič, ki je zbral 2,48 točk (64 krogov). Druga je bila ekipa Protiavionca I, tretji pa Protiavionac II.
ROKOMET
moški:
Jugoslavija: Z. Nemčija 25:17 (11:7) ženske:
Jugoslavija: Z. Nemčija 11:8
Mednarodne vesti
MADRID — I. kolo košarkarskega tekmovanja za pokal evropskih prvakov za ženske: HTV 1846 (Zah. Nem.) : Greff (Sp) 57:42 (26:20).
ISTAMBUL — V prvi tekmi I, kola tekmovanja ženskih košarkarskih ekip za pokal Evrope, je beograjska Crvena zvezda premagala ekipo Galatasaraj' s 3:2.
Hokej na ledu Jesenice : KAC 2:2
II. kolo je precej obširno in se bo zaključilo 26. decembra s srečanjem beograjskih rivalov Crvene zvezde in Partizana. No, pri vsem tem pa to ni niti toliko pomembno kot druga ugotovitev, da bomo lahko po II. kolu že v glavnem zarisali obris prvenstvene lestvice, kar 'pomeni, da bomo pobliže spoznali glavne favorite v velikem boju za osvojitev drugega mesta. Borba za drugo mesto je namreč edina večja privlačnost letošnjega prvenstva.
Rezultati II. kola: Crvena zvezda : Olimpija 3:2 (2:0, 1:2, 0:0); Partizan : Olimpija 5:2 (3:0, 1:0, 1:2).
LESTVICA:
Partizan	5	4	0	1	18:20	8
Medveščak	2	2	0	0	21:3	4
C.zvezda	3	2	0	1	11:7	4
Jesenice	1	1	0	0	24:0	2
K. gora	2	X	0	X	13:6	2
Beograd	1	1	0	0	4:2	2
Olimpija	4	1	0	3	15:12	2
Spartak	6	0	0	6	5:61	0
V lestvici- nista vračunani današnji tekmi Medveščak : K. gora in Beograd : Partizan.
Medveščak : Kranjska gora . 7:2 (1:0, 2:1, 4:1)
ODBOJKA
Triglav novi član iigfe
Kranj, 8. dec. V organizaciji Triglava je bil danes v gimnazijski telovadnici kvalifikacijski turnir za vstop v I. republiško moško ligo. Ta turnir je bil zanimiv zaradi tega, ker sta se v letošnjem letu dve moštvi plasirali v zvezno ligo. Pravico sodelovanja na kvalifikacijah sta imeli zadnji -dve moštvi republiške lige — Mežica in Črnuče ter drugo uvrščeni iz obeh conskih republiških lig — Triglav in Ljutomer. Moštvo Ljutomera pa se za turnir ni prijavilo. Triglav je pokazal najboljšo Igro ter premagal oba bivša člana republiške lige. po dolgih letih so postali gorenjski odbojkarji člani republiške odbojkarske lige.
Rezultati: Triglav : Črnuče 3:0, Triglav : Mežica 3:2, Črnuče : Mežica 3:1. Vrstni red: Triglav 4, Črnuče 2, Mežica 0 točke.
Javornik
5LOV6NI7A5PORT
VAM NUDI ZA POUK TELESNE VZGOUE IN ZA ORGANIZACIJO POČITNIŠKE DEJAVNOSTI NAJKVALITETNEJŠE T E LOVADNO ORODJE VSE VKSTE Športnih rekvizitov VSE VRSTE
Športnih oblačil vso zimsko Športno opremo
0	premo
ZA OTROŠKA
1	O R15ČA • LT.D.
Nedeljske športne brzojavke
ROGATEC
V Rogatcu so pri Svobodi znova ustanovili šahovsko sekcijo »Dr. Milan Vidmar-. Pobudo so dah študentje tega kraja. V počastitev dneva republike so odigrali prvi dvoboj s šahovsko sekcijo Rog. Slatina. Dvoboj na osmih deskah se je končal z zmago sekcije »Dr. Milan Vidmar« z rezultatom 4,5:S,5.
Študentje Iz Logatca so v Ljubljani ustanovili svoj študentski športni klub »Rogačan«. V okviru kluba študentov šmarske občine z
namenom, da bi v domačem kraju poživili športno dejavnost, ki zadnja leta zamira. Kot prvo akcijo je -Rogačan- organiziral v počastitev dneva republike nogometno tekmo z NK Bratstvo Iz Rogatca. Zmagali so študentje z rezultatom 8:3 (6:1).
CELJE
Celje, 8. dee. — Nad }000 gledalcev se je zbralo danes na Igrišču na Glaziji, kjer je bila na sporedu zanimiva tekma najboljših celjskih nogometašev. Srečanje je
imelo namen, da zbliža celjske nogometaše, da poveča sodelovanje med njimi in da ustvari tovariške odnose med tremi celjskimi Ugasi.
V	Celju se Je pred dnevi sestal
Izvršni odbor vseh treh nogometnih klubov z edinim namenom, da bi izboljšal sodelovanje In kvaliteto celjskega nogometa,	/
V	moštvu »Plavih« so igrali večinoma igralci Kladivarja okrepljeni Z najboljšimi Igralci Celja. Moštvo »Belih« pa je bilo sestavljeno
iz igralcev Celja, Olimpa in dela Kladivarja. Piavi so bili bčljši v prvem polčasu, saj so dosegli kar 3 gola, v drugem polčasu pa je bila tekma enakovredna. Ne bi mogli reči, da Je bila Igra na posebni višini, ker je manjkalo med igralci povezave, videli pa smo nekaj lepih akcij napadalcev »Plavih«, pri katerih je bil udarna moč Devčjč.
Najuspešnejši strelci Devčič, Dvornik po 2 ter za »Plave«,
»Bele«.
so bili: po 2 ter Binkovski ter Žavski In Cater za Jug
Sezona reprezentančnih tekem gre počasi h kon-
cn, zato pa so že v polnem teku tako tekmovanja »a pokal evropskih prvakov, pokalnih zmagovalcev in velesejemskih mest, kakor večina državnih prvenstev. Pred pričetkom polne sezone v smučanju in hokeju na ledu jo torej če vedno nogomet Bata panoga, ki privlačuje največje število gledalcev na Igrižča, k teievizifskiin sprejemnikom in k Športnim stranem časopisov. Is bogate nogometne zakladnice smo izbrali nekaj zanimivosti, razen tega pa vos ioMmo seznaniti tildi s stanjem v različnih, že prej omenjenih tekmovanjih. Pojdimo z ogroglim usnjem na pot po sveta!
Od a vtomobila do žarometa — na kratko
NOGOMETNO
POTOVANJE
IZ EVROPE DO
JUŽNE AMERIKE
Kako povečaš nogometaševe storitve? Kaže, da ima recept mecen Internazionala, iz Milana, petrolejski magnat, Angelo Moratti; Ta mož ima zelo rad hitre avtomobile najnovejših tipov. Po nekaj tednov ima novo vozilo v uporabi, pa je zanj že zastarelo in postane odlična priložnost za kakega od boljših Internazionalovih igralcev, ki ga dobi od »šefa« za majhno odškodnino. Avtomobili ' so najboljši doping - vsaj pri Interju - pravijo igralci.
Gledalci pristaši turškega prvaka Galatasaraj iz Carigrada uporabljajo originalen bojni krik za vzpodbujanje svojih ljubljencev. Re-re-re-ra-ra-ra Galatasaraj, Galatasaraj, čim bom bom ,se razlega po carigrajskem stadionu.
Pokrivanje velikih nogometnih stadionov je v precejšnji modi. Res pa gre pri večini primerov le; za pokrivanje dela prostorov za gledalce kot npr. na Marracani v Mo de Janeiru. Wembleyu v Londonu in po- najnovejših vesteh; RasUndi v Stockholmu.
V	Angliji se iz dneva v dan vedno bolj pritožujejo nad divjaki med nogometaši in nogometnimi gledalci. Predlagajo, morda malo ne-preračunano, da bi na različne načine stimulirali in povečali- obisk žensk na nogometnih tekmah, češ, pred damami se niti igralci niti gledalci ne bodo več tako pobalinsko vedli.
Nek portugalski pastir je dobil na nogometni stavi okroglo vsotico približno 60 milijonov dinarjev, čeprav še nikoli v življenju ni' videl niti nogometne tekme,' še manj'pa prebral kakršnokoli vest o tem ali onem rezultatu.
V	Španiji bodo v prihodnjem letu snemali film o življenju znanega nogometnega trenerja Helenia Herrere. Film bo nosil isti značilni naslov kot knjiga, po kateri so povzeli dogajanje »Jaz«.
Finski nogometni reprezentant, Kai Pahlman, je bil od zveze kaznovan ž letom in pol prepovedi igranja, ker je dajal napačne podatke pri registraciji. Pa ni bil preveč jezen. »Dokler mi ‘nihče ne prepove igrati na »klavir; bo še kar šib;« Pahlman je namreč znan tudi kot zelo soliden pianist.
Eden najboljših evropskih nogometašev, črni napadalec lizbonske Renfice, Eušebio, je moral oditi k vojakom. Pravijo, da mu ni hudega, saj dobiva poseben dopust, pa tudi rod vojske mu ustreza. Dodeljen je k protiletalskemu te --bštvu.
Fulvio Bernardini, trem tali-janškega kluba Bologna:	»Prven-
stvene tekme pod reflektorji so'zločini Te tekme sodijo na dnevno svetlobo. Proti -uvajanju nočnih prvenstvenih tekem se bomo borili do konca.« Čigavega?
Poplava
pokalov
DANES SMO SE LOTILI TEŽKEGA DELA: OBDELATž' VSA EVROPSKA MEDNARODNA PRVENSTVA V NOGOMETU. POKAL EVROPSKIH NARODOV, POKAL EVROPSKIH PRVAKOV, POKAL POKALNIH PRVAKOV, POKAL SEJEMSKIH MEST IN SE" CELA VRSTA SLIČNIH TEKMOVANJ JE, TAKO DA SE V ŠTEVILNIH TEKMAH IZGUBI TUDI SE TAK NOGOMETNI STROKOVNJAK. TRENUTNA ZNAČILNOST TEH PRVENSTEV JE, DA SO REPREZENTANCE IN KLUBI SKORAJ POVSOD PRILEZLI DO ČETRTFINALA, ZA NAS PA JE ZANIMIVO, KAKO SE DRŽE NASE ENAJSTO-RICE. V POKALU EVROPSKIH NARODOV SO BILI NASI LANI FINALISTI, LETOS PA SO NESLAVNO KONČALI ZE V S. KOLU PROTI ŠVEDOM. V POKALU EVROPSKIH PRVAKOV jE PARTIZAN PRESTAL TEŽKO PREIZKUŠNJO. PREMAGATI JE MORAL JEUNES-SE, POTEM KO SO LUKSEMBURŽANI DOMA ZMAGALI S 3:1. ZAGREBŠKI DINAMO SODELUJE KOT POKALNI PRVAK V USTREZNEM EVROPSKEM TEKMOVANJU IN IMA VELIKO TEŽAV. V PRVEM KOLU JE »PREMAGAL« AVSTRIJSKI LASK SELE Z ŽREBOM, V OSMINI FINALA PA ZE IZGUBIL Z GLASGOW RANGER-SOM z 0:3 (POVRATNA TEKMA BO 11. DEC. V ZAGREBU. V KONKURENCI ZA POKAL SEJEMSKIH MEST JE JUVENTUS V TRETJI TEKMI IZLOČIL OFK BEOGRAD.
POKAL EVROPSKIH NARODOV - n. kolo: SZ : Italija 2:0 in 1:1, Madžarska : NDR 3:3 in 2:1, Iraka : Avstrija 3:2 in 0:0, Francija : Bolgarija 0:1 in 3:1. Španija : Sev. Irska 1:1 in 1:0. Danska : Albanija *:» ir> o:l. Luksemburg : Nizozem-
ska 1:1 in . 2:1, Švedska : Jugoslavi- . ja 0:0 in 3:2.
Srečanja v četrfinalu:' SZ : Švedska, Francija : Madžarska, Španija : Irska, ih Luksemburg : Danska 3:3 (povratna tekma 10. decembra).
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
—	Rezultati osmine finala - Benff-
ca (Port) : Borussla (ZN) 2:1 in 0:V (!), Spartak (Bolg) :	Eindhoven
(Niz) 0:1 ih 0:0. Ziirich (Švica)- : Galatasaray (Turč) 2:0 in 0:2*, Norrkbpping (Šved) : Milan (It) 1:1 in 2:5, Gornik (Polj) : Dokla (CSSR) 2:0 in l:i. Dinamo (Rom) : Real Madrid (Sp) 1:3 in 18. dec., Jeunes-se (Lux) : Partizan (Jug) 2:1 in 2:6, Inter (It) : Monaco (Fr) 1:0 in 3:1,
* potrebna je še tretja tekma.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
-	II. kolo,: Hamburg : Barcelona 4:4 (povratn tekma bo 11. deč. v Barceloni); Tottenham : Manchester U. ‘ 2:0, Motor : mTK-1;0, Fenčrbač-ke : Linfiefd'4:1, Celtic : Dinamo 3:0, Slovan : Borough United igrata 11; in IS., decembra, Sportihg :-Ha-poel ‘16:1 in 2:0. Olympique' : Olympiakos'4:1 in 1:2.
POKAL- SEJEMSKIH MEST - — osmina finala: Kčln :• Sheffield : Wednesday 3:2 In 2:1, Patrick Thist-le : Spartak Brno 3:2 in 0:4, Arsenal (London) : Liege 1:1, Lausanne : Real (Saragoza) 1:2 in 0:3, Rapid : Valencia 0:0 in 2:3. Roma : Belenses 3:1. Ujpest : Lokomotiv. 0:0 in 3:1, Atletico : Juventus (še ni določen termin).
Omeniti 'moramo tudi takoime-novano mednarodno letno prvenstvo (Rappan pokal), ki še tudi ni končano, saj še niso bila na sporedu niti četrfinalna srečahja. Prišlo je tudi do večjega spora med Modeno in čeških Slovnaftom. Mednarodni komite tega prvenstva je odločil, da -uvrsti oba »prepirljivca« v četrtfinale, osma enajsterica pa . bo tista, ki ima- najboljši količnik golov v skupinah. Do 31. marca morajo biti odigrane tele tekme: Slovnaft : Modena, Slovan : Odra, Rouen : LUttich, Polonia : (naknadno uvrščeno moštvo).
Pričakovali bi, da je zanimanje za »letno prvenstvo« pri tolikih ostalih tekmovanjih upadlo. Kako bi se zmotili! Za sodelovanje na letnem prvenstvu 1964 se zanima nič manj kot 16 dežel:	Belgija,
Franclja, NDR, Zah. Nemčija, Nizozemska, Anglija, Švica. Norveška, Švedska, Poljska, CSSR, Bolgarija, Turčija, Italija, Portugalska in Jugoslavija!
Ne smete misliti, dragi bralcL da smo obdelali vsa evropska mednarodna tekmovanja. Tu so še: skandinavsko nogometno prvenstvo, tekmovanje za alpski pokal, inter-britansko prvenstvo..., pa če hočete tudi prvenstvo ža pokal Atlantika: kjer sodelujejo posadke s prekooceanskih ladij, ki se srečajo na nogometnih igriščih v pristaniščih ...

Najbolj dramatičen trenutek v nogometni igri, za vratarja, za strelca, za vse igralce, za
vse gledalce — kazenski strel zlim
Doping vBrazUiji-da, ne, da,ne...
Škandal v zvezi z dopingom v vrstah brazilskih nogometašev se vedno bolj razširja. Glavni tožilec je bivši reprezentant in trener Botafoga, Joae Saladanha, ki vztraja pri svojih obtožbah. Med ostalini trdi, da so mu potem, ko je objavil prve podatke o dopingu, že ponovno grozili in to z nič manj kot s smrtjo. Ne glede na to pa ostaja pri svojih obtožbah, ker meni, da {»staja doping v Braziliji že prava nevarnost za mlade nogometaše. Saldanha, ki sedaj dela kot-novinar, pravi, da jemlje nedovoljena sredstva večina vrhunskih brazilskih nogometašev. Kot posebno nevarno omenja dejstvo, da se doping širi tudi med mladimi igralci, in da jemljejo razna, preveč poživljajoča sredstva, brez zdravniške kontrole in bolj v okviru nekakšne čarovniške dejavnosti, kjer se meša modemi doping z starim kultom Macumbe.
Javnost je na Saldanhove trditve reagirala ostro, v glavnem njemu v prid, seveda z zahtevo, da svoje obtožbe tudi dokaže, preden bi zahteval odločno akcijo proti odgovornim. Časopis »Diario« je zapisal: »Nekaj je gnilega v naši nogometni deželi. To smo že dolgo domnevali. Ce je le del trditev Saldanhe resničen, smrdi ta škandal do neba in čez Atlantik in Pacifik!«
Za Saldanho se je takoj potegnil športni zdravnik dr. Ga-
spar iz Sao Paola, ki je zatrdil, da so postale injekcijske igle važen sestavni del nogometne opreme. Pri tem pa večina tistih, ki doping uporablja in tistih, ki ga jim priporoča, ne ve za daleko-sežne posledice teh strupov. Dr. Gaspar pravi, da so v zadnjem času namesto injekcij vedno bolj v modi razne tablete, ki jih nekateri igralci jemljejo kar med tekmo, saj nimajo niti pojma o načinu njihovega, delovanja.
V nogometnih krogih so ob-
tožbe odjeknile kot atomska bomba. Na vse načine poskušajo zmanjšati pomen vsega. Pele je takole govoril: »Govorim samo zase; nikoli nisem jemal takih sredstev in jih tudi ne mislim. Ce je vse res, bi bilo treba energično nastopiti. Mislim pa, da ni vse tako hudo!«
Nekateri so že mislili, da se bo vihar polegel, ko se je oglasil bivši predsednik kluba Ban-gu, de Almeida. Njegove obtožbe so bile v prvi vrsti naperjene proti dr. Goslingu, zdravniku brazilske reprezentance. V tej fazi zadeve ni bilo mogoče več potlačiti. Sestavili so komisijo, ki ji pripadajo nogometni funkcionarji ter medicinske kapacitete.
Pred to komisijo je dr. Gos-ling negiral vse obtožbe, pač pa je rekel, da je klub Bangu zapustil prav zato, ker je prej omenjeni de Almeida zahteval jemanje dopinga. Na letošnji evropski turneji Brazilcev je vodja
reprezentance od njega sicer zahteval, da da v prometni nezgodi poškodovanemu Peleju injekcijo riovocaina, Vendar je tudi to odklonil. Dr. Gosling namerava tožiti de Almeido, slednji pa doslej ni predložil še nobenih dokazov za svoje trditve. Menijo, da mu je podatke o morebitnem dopingu dal bivši reprezentant in igralec Banguja, Zizinho.
Pred komisijo je nastopil tudi urednik velikega športnega časopisa »0’Globo«, de Šerran, ki je odločno zanikal trditve o dopingu, istočasno pa obtožil Evropo za isti greh. Kot primer je naštel zahodnonemško reprezentanco, ki je osvojila svetovno prvenstvo 1954 in enajsterico Belgije, ki je letos preesenetlji-vo premagala Brazilijo s 5:1, češ da so bili Belgijci nenavadno hitri.
Brazilska javnost z zanimanjem pričakuje razvoj dogodkov ...
FC Santos svetovju prvak, na prvenstvu Sao Paola šele tretji
72 ur po velikem triumfu v medcelinskem pokalu je moral* Pelejeva enajsterica (brez Pe* leja) igrati zelo pomembno tek' mo ria prvenstvu države Sao Paolo. Tri težke tekme v šestih dneh! To je bilo tudi za najsi' jajnejšo enajsterico zadnjih le* preveč. Ni toliko odpovedal* zaradi telesne utrujenosti, ko* zaradi zrahljanih živcev, ki niso hoteli več reagirati, kot je treba-
V tekmi proti Palmeirasu s« je svetovni klubski prvak 90 mi' nut le branili Sveži in razigrani igralci Palmeiraša so tako oble' gali Santosova vrata, da je 75.000 gledalcev v razprodanem stadionu Paecambu skozi vso tekmo stalo na nogah od napetosti, pri tem pa 10 do 15-krat že zabučalo misleč, da so tovariši Djalme Santosa (Pal.) dosegli gol. Pa ne, kajti v vratih je stal, letel, ležal, fantastični Gylmar, ki ni dovolil, da bi priljubljeno okroglo usnje potreslo njegovo mrežo. Več kot petnajstkrat s° ga presrečni soigralci prišli objemat, ko je »božanski« spe* napravil čudež.
Napadalno petorko moštv* Palmeiraša je vodil slavni Vava, ki pa je bil po mnenju komentatorjev od vseh petih najslabši-Kar naprej pa je bij v središču pozornosti plavolasi napadalec, z za Brazilce pomembnim ih značilnim imenom:	A d e m ir-
Ta Ademir je bil tisti, ki 3* v 87. minuti premagal Gjdmarj* in dosegel »zlati« gol ter prizadejal Santosu že peti poraz n* letošnjem prvenstvu države Sao Paolo. Pomnite: plavolasi Ademir — nova zvezda na brazilskem nogometnem nebu!
Na lestvici vodi Palmeiras, pred Sao Paolom, svetovni klubski prvak pa ima 6 točk mani in je tako brez možnosti 2* osvojitev prvega mesta!
V RIU-BANGU
Kateri klub vzbuja največ zanimanja in povzroča presenečenja na letošnjem brazilskem prvenstvu? To ni dvakratni svetovni prvak Santos, niti »milijonarska« moštva kot so Botafogo, Fluminense, Flamengo, Vasco, Sao Paolo, marveč majhen zakoten klub, ki je, životaril 30 le*> da je prišel do besede..
To je Bangu, klub, ki ni mogel postati zadosti velik, ker 3e moral večno prodajati svoje najboljše igralce »velikim«, da s* je lahko obdržal pri življenju-
Zožimo, najbolj črn med črnimi igralci na svetovnem prvenstvu v Čilu, je vodja te enajsterice. Zbral je mlade (povprečje 22 let) umetnike z žogo in začeli so nizati zmago z3 zmago. Zožimo je odlično organiziral obrambo, v vrata pa 3e postavil »vzmet« Ubirajaro.
18 ur po tekmi Santos : Milan je bila na stadionu Maraca' ha važna odločilna tekma za prvenstvo Rio de Janeira, Bangu : Botafogo. Iz 130 km oddaljenega Banguja je že prejšnji dan priromalo 20.000 nogometnih fanatikov. Eh dan prej so prišli, ha bi si ogledali triumf Santosa ih kako bodo odšli poraženi z igri' šča Italijani! V celonočnem plesu ob zvokih sambe so se pri' družili rajanju vseh Brazilce^ ob osvojenem pokalu. Prihodnji dan so dopoldne prespali (sa' njali so o nogometu!) kar na stadionu, vendar verjemite, da s0 se zbudili dovolj zgodaj, da s° začeli spodbujati svoje moštvo-Pri tem so si pomagali kar * domačim orkestrom in velikanskimi napisi: Bangu bo brazilsk1 prvak!; da močnih grl in raznih ropotuljic niti ne omenjamo.
Bangu je zmagal z 2:1 in o*' kester je pričel igrati sambe.••
SEPP JE »UMRL«, NAJ ŽIVI HELMUT!
Kocka je padla. Najvatrajnej*! med vztrajnimi ne vztraja ved! Nogometni »profesor« Sepp Herber-ger se je dokončno odločil, da odlaga težko breme akrbi za zahod-nonemiko državno repreaentaneo, s katero Je osvojil svetovno prvenstvo In dolgo vrsto pomembnih zmag. Morda kdaj prihodnjič kaj več o tem velikem nogometnem strategu in taktiku, danes pa je bolj zanimive vprašanje - zakaj Je 67-letni zvezni Sepp, kot so mu pravtu, odlaga taktirico. ko je telesno že dovolj Dii močeh?
Videli bomo. da odgovor sicer ni stoodstotno zanesljiv, zato pa tem bolj značilen, najbrž ne samo za ZR Nemčijo. Državni trener z najdaljšim »delovnim« stažem je po mnenju strokovnjakov nepričakovano položil orožje zato, ker mu je dovolj tega, da se mora vedno bolj boriti za pomembnost državne reprezentance v primerjavi s klubi. Enotna zvezna liga, ki jo imajo v novi sezoni prvič, je tisto, kar najbolj negativno deluje na možnost pripravljanja ustrezne državne reprezentance, ki je doslej imela
prednost, sedaj pa je v nevarnosti, da to prednost izgubi. »Klubi in to vedno isti, so mi pričeli res tako presedati, da nimam več pravega veselja,« pravi Herberger sam. Stari vojskovodja nemškega nogometa bi sicer lahko večkrat tudi kaj izsilil od klubov, toda dobro ve, da ta taktika ni dobra in ne vodi nikamor.
Kaže, da. je sodu izbilo dno dogajanje pred tekmo ZR Nemčija proti Švedski v Stockholmu, kjer je moral Herberger izločiti iz ekipe nekaj najboljših, ker so bili pred
»važnejšimi« tekmami v nižjeraz-rednih ligah ali pokalu evropskih prvakov.
Sicer pa, kdo bi zameril igralcem, saj je njihov glavni zaslužek vendarle v klubih. V ZR Nemčiji lahko najboljši igralec mesečno zasluži tudi do 5000 mark. Kdo bi ob tem še rad igral in to igral z vsem srcem za reprezentanco, kjer so nagrade popolnoma simbolične?
Herbergerjev že dolgo izbrani naslednik Helmut Schon bo moral vedno znova obnavljati svojo državno enajstorico, kajti tudi pušča-
nje krvi s strani italijanskih klubo'' ni od muh. Poglejte: SchnelUng®*’ Szymaniak, Briills, Haller, Schiit?-Predstavimo na kratko še S etična. 46-letni športni trener je * vrsto let zaposlen pri zahodnonem' ški nogometni zvezi kot ^eneL Začel je pri mladincih in poteJr preko mladih in rezerv počasi »Pr‘j treniral« do A reprezentance. pre,„ vojno je Igral pri Dresdner SC s tem klubom dvakrat osvojil prvenstvo Nemčije in dvakrat Za reprezentanco je Igral 16 tek«1” In dosegel 17 golov.