Vevške tapete so praznovale 15. rojstni dan
Pred nekaj več kot 15.1eti, natančneje 21. junija 1974 so bili v Papimici Vevče narejeni prvi metri tapet, ki so bile trgu ponujene pod blagovno oznako Veta, kar pomeni Vevče tapete. Od takrat pa do danes je bilo izdelanih prek 40 milijonov rolic tapet, ki so »oblekle« približno 212 milijonov kvadratnih metrov sten, ali pove-dano drugače, okoli dva milijona srednje velikih stanovanj. V osmih kolekcijah, ki so jih izdali ta čas, so kupcem ponudili prek 700 vzorcev, ki so bili izbrani tako, da bi ustregli različnim okusom. Prav zato njihovo redno kolekcijo, ki jo pripravijo vsaki dve leti, v njej pa se ponovi del najbolj uspešnih vzorcev iz prejšnje, spremlja tudi poseben izvozni program.
V Papirnici Vevče, ki je ena sedmih tovarn te vrste v državi, delajo papirnate tapete, ki so lahko dvoslojne, kar pomeni, da so reliefne ali vtisnjene, in eno-slojne, ki so gladke in tanjše. Ne-kaj manj kot polovico vsega, kar naredijo, prodajo zunaj naših meja. Njihov največji kupec je sovjetska zveza, približno 20 od-stotkov pa izvozijo v države za-hodne Evrope. Ivan Bogovič, vo-dja obrata za proizvodnjo tapet v Papirnici Vevče, ki nam je pri-jazno postregel s podatki o proiz-vodnji in prodaji tapet, pravi, da je reklamiranje teh izdelkov pre-majhno, saj je njihova potrošnja v Jugoslaviji skromna; ni še prese-gla polovice rolice na prebivalca, medtem ko v Veliki Britaniji, Franciji, Zahodni Nemčiji in Ho-landiji znaša rolico in pol na prebi-valca.
Kaže, da poraba tapet v Jugo-slaviji tudi v prihodnje vse manjše kupne moči ne bo naraščala, mar-več se utegne celo zmanjševati. Nič kaj obetavne tudi niso možno-sti za prodajo na tujih trgih; evrop-sko tržišče je z njimi zasičeno, predvsem zaradi porasta produk-tivnosti, povečanja zmogljivosti in
tudi zaradi uvajanja trpežnejših stenskih oblog. Konkurenca je izredno huda. Zaradi novih pred-pisov se zmanjšuje tudi prodaja tapet v Sovjetsko zvezo. Največ tapet v tujino so prodali leta 1987.
• Bogat izbor tapet, ki imajo tudi nekoliko nižjo ceno kot drugje, je kupcem na voljo v indu-strijski prodajalni Papirnice na Vevčah, ki je odprta med delavni-kom od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Tu je mogoče kupiti tudi lepilo za tapete, pribor za njihovo polaganje, šolske zvezke in še marsikaj drugega.
Pred tremi leti so v Papirnici Vevče kupili nov tiskarski stroj in postavili novo modernejšo linijo za proizvodnjo tapet. Tudi za naprej imajo velike razvojne načrte, a se bojijo, da jih bo ob stalnem po-manjkanju denarja težko uresni-čiti. Predvsem bi si želeli nekatere zastarele stroje nadomestiti z no-vimi; tako bi povečali zmogljivost in kakovost. Glede na to, da so Vevški papirničarji veliki proizva-jalci specialnih premaznih papir-jev, bi v prihodnje svojo dejavnost
radi razširili še na druge vrste pre-delave papirja. Vendar nam aku-mulacija, ki je ob tako velikih režijskih stroških lastnega uprav-nega aparata, občinskih struktur in tja do federacije vedno manjša, ne daje nobene garancije za nadalj-nji razvoj, še manj pa se bomo na ta način lahko vključili v tržno gospodarstvo in mednarodno deli-tev dela,« je poudaril naš sogovor-nik Ivan Bogovič.
Ljudje imamo različen okus, zato ni čudno, da se nekateri raje odločajo za stene, prepleskane z barvo, drugi se bolj ogrevajo za steno, prelepljeno s tapeto. Odlo-čitev je prepuščena osebni presoji
Osnutek za tapeto se rodi v ate-ljeju; večina vzorcev ne nastane doma, marveč v zahodni Evropi. Na podlagi vzorčne risbe nare-dijo vzorčne valje, ki jih tudi no-čemo ali nismo sposobni izdelati doma, čeprav bi bil to primeren posel za zasebnika. Če je tapeta narejena v več barvah, mora vsaka imeti svoj vzorčni valj. Vzorec na papir odtisne tiskarski stroj. Rolica tapete je dolga 10,05 metra in široka 0,53 metra. Na našem posnetku je del nove linije za izdelavo tapet. (Foto: D. J.)