Leto 1807,
425
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dne 1. aprila 1897.
Vsebina: Št. (81—84.) 81. Zakon o podaljŠlii plačilnih rokov /.a naprejščine, dane vsled potresa obrtnikom in trgovcem na Kranjskem in Štajerskem. — 82. Ukaz o fakultativnem pripustu sodne zapore po sestavu Mengarini-jevem za vinske sode, uporabljane za prevažanje italijanskega vina na Avstrijsko-Ogrsko. — 83. Ukaz, s katerim se določa pristojnost odborov zadružnih zavez, ki sestavljajo obrtni pridodani svèt političnih okrajnih oblastev. — 84. Ukaz o pripustu ženskih oseb kot rednih ali izrednih slušateljic na modro-slovnih fakultetah c. k. vseučilišč.
81.
82.
Zakon z dne 5. marca 1897.1.
o podaljšbi povračilnih rokov za naprejščine, dane vsled potresa obrtnikom in trgovcem na Kranjskem in Štajerskem.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Finančni minister se pooblašča, podaljšati pričetek povračevanja naprejščin, dodeljenih z zakonom z dne 6. julija 1895. 1. (drž. zak. št. 94), §. 7., obrtnikom in trgovcem na Kranjskem in Šlajerskem, ki so postali vsled polresa pomoči potrebni, po meri potrebe do 1. dne januarja 1901. leta.
Člen II.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
V Gap Martinu, dne 5. marca 1897.
Franc Jožef s. r.
Itiideni s. r.	Mlinski s. r.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 8. marca
1897. 1.
o fakultativnem pripustu sodne zapore po sestavu Mengarini-jevem za vinske sode, uporabljane za prevažanje italijanskega vina na Avstrijsko-Ogrsko
V porazumu z vdeleženimi kraljevimi ogrskim, ministrstvi se daje na znanje, da se poleg tistega načina pečatenja sodov, rabljenih za prevažanje italijanskega vina na Avstrijsko-Ogrsko, kateri je naveden v prilogi G k okrožnemu razpisu kraljevega italijanskega ministrstva do kraljevih prefektur z dne 8. junija 1895.1., š . 886 (priloga 1. k ukazu z dne 8. junija 1895. 1., drž. zak. št. 71), fakultativno pripušča v nastopnem popisana zapora po zboljšanem sestavu Mengarini-jevem.
Ta zapora sestoji iz dveh malih, kovanih, po-kositrenih skob, kateri sta v svojem srednjem kosu na dveh mestih prevrtani. Te skobe je ž njunimi ostmi zabiti v doge, kolikor moči blizu vehe, a vzporedno z obroči.
Skozi doge prebite osti teh skob je na notranji strani dog zavihati v mer proti središču skob ter zakriti s troho stopljenega žvepla.
Skozi obé luknji skob se potegne preko vehe žičasta vrvca, katere konca se zvežeta s svinčenim pečatom med obema skobama, in to kolikor moči blizu ene teh skob. Ta svinčeni pečat mora ležati v globini vehe.
Zastran boljše obrambe svinčenega pečata se nabije med obema železnima skobama pločevinska pločica.
Za porušeno je šteti zaporo, ne samo, če se je pretrgala žičasta vrvca in porušila plomba sama, ampak tudi, če manjka kake izmed štirih zavihanih osti na skobah.
Ta ukaz zadobi moč takoj.
Biliiiski s. r.	Glanz s. r.
Ledebur s. r.
83.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari z dne 20. marca 1897. L,
s katerim se določa pristojnost odborov zadružnih zavez, ki sestavljajo obrtni pridodani svèt političnih okrajnih oblastev.
Na podstavi določila §. 114., zadnjega odstavka v zakonu z dne 23. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63) o izpremeinbi in dopolnitvi obrtnega reda se ukazuje tako-le:
§• L
Odbor zaveze, obsegajoče vse obrtne zadruge kakega političnega okraja in ustanovljene na podstavi §. 114., predzadnjega odstavka v zakonu z dne 23. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63), sestavlja pridodani svèt političnega okrajnega oblastva v tu spodaj oznamenjenih obrtnih stvaréh:
a)	v dodeljevanju oprostila zastran nastopa kakega
sorodnega rokodelskega obrta (§. 14., odstavek 6. obrtnega reda) ;
b)	v dodeljevanju oprostila od donosa učnega spričevala (§. 14., odstavek 7. obrtnega reda);
c)	o združbi dosedaj posebej obstoječih zadrug v eno zadrugo in o izločbi posameznih vrst iz kake obstoječe zadruge (§. 111. obrtnega reda) ;
d)	o preodkazu posameznih ohrtov h kaki zadrugi (§. 112. obrtnega reda);
e)	o potrjevanju sklepov kake zadruge glede ustanovitve v §. 114., odstavku 1. navedenega zakona omenjenih podjeteb in ljudomilih zavodov, dalje glede opravilne vdeležbe zadruge pri takih podjetbah ali zavodih, potem glede njih gmotnega pospeševanja iz sredstev zadruge (§. 115. a, odstavek 1. obrtnega reda).
§. 2.
Politično oblastvo sklicuje pridodani svèt po potrebi v seje, ki niso javne.
Zastran vodstva razprav in zastran sklepčnosti odbora zadružne zaveze, poslujočega kot pridodani svèt, so merodajna dotična določila zaveznih pravil.
Da daje morda potrebna pojasnila, mora biti pri razpravah pridodanega svéta navzočen uradnik političnega okrajnega oblastva, katerega določi v to tega oblastva predstojnik.
Pridodani svet oddaje svoje mnenje o predloženih mu prašanjih na podstavi sklepov, storjenih z navadno večino glasov navzočnih udov.
O razpravah se piše sklepni zapisnik.
§. 3.
V kolikor je to po stvari, o kateri bi se razpravljalo, pripustno ali pa želeti, se prepušča izpre-vidu političnega okrajnega oblastva, da opusti sklic pridodanega svéta v sejo in ga zasliši pismeno, v katerem primeru pak mora politično okrajno oblastvo dati pridodunemu svetu primeren rok, da odda svoje mnenje.
§. 4.
Ako pridodani svèt po dvakratnem oblastvenem oklicu ne poslane sklepčen, ali ako se n ; drži v §. 3.
danega roka, sme obrtno oblastvo vkreniti svoje odredbe, ki so bile povod sklicu, brez mnenja prido-danega sveta.
§• 5.
V primerih §. 1. lit. a) do c) mora politično okrajno oblastvo predložiti mnenje pridodanega svéta s svojo izjavo političnemu deželnemu oblastvu, da to vkrene sebi pristoječo odločbo.
§. 6.
Posel uda pridodanega svéta je častna služba; udje pridodanega sveta nimajo pravice do kake nagrade ali do povračila kakih stroškov.
§• 7.
Ta ukaz zadobi moč ob enem z zakonom z dne 23. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63).
Badeni s. r.	Glanz s. r.
S 4.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 23. marca 1897. 1.
0 pripustu ženskih oseb kot rednih ali izrednih slušateljic na modroslovnih fakultetah c. k. vse-
UClIlSC.
§• I-
Ženske osebe se smejo kot redne slušateljice na modroslovnih fakultetah vseučilišč pripustiti, ako izpolnijo nastopne pogoje:
§. 2.
Kandidatinja mora, da se pripusti k vpisu, dokazati :
a) avstrijsko državljanstvo;
°) dovršeno 18. leto življenja ali njega dovršbo v tistem koledarskem letu, v katerem prosi za vpis;
c) z vspehom prebilo, v ministrstvenem ukazu z dne 9. marca 1896. L, št. 1966, natančneje oznamenjeno preskušnjo (zrelostno preskušnjo) na kaki domači ali taki unanji državni gimnaziji, o kateri je spoznal minister za bogočastje in nauk, da je enake vrednosti.
§. 3.
O tem, ali je žensko osebo vzprejeti ali ne vzprejeti kot redno slušateljico, odloča dekan filozofske fakultete.
Ako se prositeljica za vzprejem ne pripusti k vpisu, ji je dopuščen rekurz do ministra za bogočastje in nauk.
§• 4.
Veljajoče predpise o vpisu in imatrikulaciji, o obiskovanju predavanj in o prostosti od koležnine, in pa veljajoče disciplinarne predpise je uporabljati zmisloma tudi na ženske kot redne vseučiliške slušateljice.
§. 5.
Kadar redna slušateljica modroslovne fakultete zapusti vseučilišče, ali ker je dokončala svoje študije, ali ker hoče ili na kako drugo vseučilišče, tedaj ji mora dali dekan odhodno spričevalo.
Brez takega vseučiliškega (odhodnega) spričevala ne sme biti ona vzprejeta na kakem drugem vseučilišču.
§. 6.
Kar se tiče pripuščanja rednih slušateljic k mo-droslovnim strogim preskušnjam (rigorozom), je uporabljati določila reda za modroslovne stroge pre-skušnje z dne 15. aprila 1872. 1., oziroma določila ministrskega ukaza z dne 11. februarja 1888. 1.
§- 7.
Ženske, katere dokažejo sicer pogoj §. 2., ne pa pogoja lit. c (prebite zrelostne preskušnjo), smejo biti vzprejete kot izredne slušateljice na modroslovnih fakultetah, ako so s vspehom dovršile vsaj učiteljsko izobraževališče ali kako tistih dekliških šol (viših dekliških šol, licejev, gimnazij), o kateri izreče minister za bogočastje in nauk za vsaki primer posebej, da je enake vrednosti.
Take izredne slušateljice pak se morajo vpisati vsaj za 10 ur predavanj na teden.
Dovolilo za obiskovanje posameznih predavanj sme profesorski zbor po predlogu dotičnega docenta dati ženskam samo izjemoma po zmislu ministrstve-nega ukaza z dne 6. maja 1878. 1.
§• 8.
Izredne slušateljice so prav tako kakor redne slušateljice dolžne, izpolnjevati akademične zakone in ukaze.
§. 9.
Pogoji o pripuščanju rednih ali izrednih sluša-teljic k preskušnjam za učiteljsko službo na viših dekliških šolah, eventualno dekliških srednjih šolah se vravnajo v posebnem ukazu.
§• 10.
Ta ukaz zadobi moč s šolskim letom 1897/98.
Gautsch s. r.