2 ^gf februar
Kazalo
Taborniške novice 3 Karikatura 4
5 IGRA
Faca 10 Kviz 11 Avantura 12 SOS 14
Ko bom velik, bom ... 15
16 Obvestila, razpisi 17 Intervju 20 Tabor na obisku
Kosobrinovi pripravki 22 Kemija v tabornistvu 22 Astronomija 23 Potepanja 24
26 Kaj dobim jaz?
27 Psihologija 28 Imeti vod GG
Kolumni 29 Tema meseca 30 Plazovi 33 V spomin 34
35 Iz taborniške pesmarice
35	Stric volk
36	Križanka 36 Kolofon
37 Zadnja plat 38 Bine in Dane
Naj bo se tko huda zima, v prijateljskem objemu, klima je prav prima!
Foto: SiNi.
Uvodnik
Že druga številka Tabora vsem članom!
Pred Vami je že druga letošnja številka naše revije. S to drugo smo obiskali še večji krog naših članov, ki se na ta način prvič srečujejo s Taborom. Žal je še vedno nekaj takšnih, ki jih zaradi neupoštevanja pravil v organizaciji, Tabor še ne doseže. Vsi skupaj držimo pesti, da bo številka, ki izide drugi petek v marcu prišla tudi do njih. Zato še enkrat pozivamo vse rodove tajnike, da uredijo evidence svojih članov in da hkrati poravnajo odvode članarine za njih, ker le v tem primeru je zagotovljeno, da vas obišče Tabor vsak mesec.
To drugo številko niso dobili stari naročniki, ki niso poravnali naročnine do 4. februarja, ko je bil rok za to dejanje. Naslovnik smo naredili v četrtek tako, da smo vključili vanj tudi nekaj zamudnikov. Tabor pa bomo poslali še vsem tistim, ki bodo naročnino poslali v prihodnjih dneh.
Kar nekaj klicov in pisem smo prejeli iz družin, ki želijo namesto dveh, treh... izvodov prejemati le enega. To smo upoštevali. Tako, da bi morali od danes prejeti v te sredine le po enega, oziroma toliko kot ste jih želeli. Če temu ni tako, nam sporočite.
Hvala vsem tistim, ki ste odvečni Tabor podarili sosedu in prijateljem. Tudi na ta način se širi naša ideja skavtizma. To storite tudi sedaj ali pa nam preprosto sporočite, da ga ne potrebujete in od prihodnje številke jih bo prišlo le toliko, kolikor jih potrebujete.
In na koncu še opozorilo! Preverite pravilnost zapisanega naslova. Če ni pravi to sporoči svojemu vodniku, vodnici, ta rodovemu tajniku, ki naj čim prej popravi evidenco članov. Le tako bo imel poštar lahko delo pri iskanju tvojega nabiralnika v katerega vsak mesec vrže tvoj izvod Tabora.
Frane Merela
Podpisan letni načrt sodelovanja s slovensko vojsko
Konec januarja sta Mitja Lamut, starešina Zveze tabornikov Slovenije in kapitan Renato Petric, poveljnik sil Slovenske vojske, podpisala na manjši slovesnosti v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki letni nacrt sodelovanja za letošnje leto. V njem je predvideno kar 25 aktivnosti Zveze tabornikov Slovenije na katerih bo sodelovala tudi Slovenska vojska. Še posebno pa bodo zanimiva sodelovanja na orientacijskih tekmovanjih kot sta NOT in ROT.
Ob tej priliki so predstavili tudi urnik dnevov odprtih vrat vojašnic SV.
F. M.
Foto: Petra Peunik
V času vitezov, kraljev, zmajev in čarodejev!
S svojim obiskom nas je počastil sam kralj Feliks, s svojimi vitezi in spletičnami. Prav posebna čajanka je bila tokrat. Kralj Feliks in njegovi vitezi so nas naučili viteških spretnosti, kraljeve spletične pa umetnosti risanja na blago. Manjkal ni niti kraljevi ples in prava viteška pojedina.
Vsi novo nastali vitezi in spletične bodo kmalu vpoklicani, da služijo svojemu kralju © .Tako se je čajanka zaključila in vsi taborniki, ki so se je udeležili (bilo nas je več kot 80 vseh starosti), so bili navdušeni in so nasmejanih lic odšli domov.
SiNi
Zamejski jamboree
Več informacij: 5_jamboree@yahoo.it.
Termini: od 27. julija do 6. avgusta 2006 za vejo izvidnikov in vodnic, od 29. julija do 6. avgusta za vejo roverjev in popotnic, in od 31. julija do 6. avgusta za vejo volčičev in vol-kuljic.
Odmev - To bi bilo odlično!
V	prejšnji številki Tabora smo lahko v doživljajih z ZNOT-a prebirali kolumno, katere avtor je namignil (pozdravljen, Avtor ©) na konkurenčni dvoboj med dvema nočnima orientacijskima tekmovanjema, enim zimskim in enim marčevskim.
"Le kaj še ostane velikim?" po tako dobri organizaciji, nagradah, konkurenčni ceni in veliki udeležbi, se je glasil poziv, zapisan na beli rokavici. Tekmovalci po obeh tekmovanjih povedo, da je bila dobra tekma - odlična proga in organizacija. Ne moreta biti dve tekmovanji najboljši? Ali je sploh važno, katero izmed obeh tekmovanj je boljše? Ali ni ravno to cilj organizatorjev, da ponudijo svojim sotaborni-kom možnost udeležbe na odličnem tekmovanju (-ih), možnost umskega in telesnega izziva, zabave, sprostitve in navdiha? Ali ni, končno, cilj celotne slovenske taborniške skupnosti imeti čim več dobrih (ne - odličnih!) tekmovanj?
NOT pripravljamo Močvirski tulipani že preko 28 let. Iz leta v leto se trudimo po svojih najboljših močeh ustreči čim večjemu številu želja in ugoditi potrebam tako nas, kot vas.
Sedaj smo na odru: v luči pričakovanj in pogledov. Majhno odstopanje pomeni takojšnjo kritiko in negodovanje - in po svoje nas veseli, da je tako. Kajti edino s pomočjo vas, dragi bralci in taborniki, bi lahko smer naše barke, če bi slučajno zavili s poti, zopet popravili. Skupaj z vami vam lahko zopet ponudimo najboljše (razen vremena©).
Zakaj je NOT že nekaj let zapovrstjo eno izmed najbolj obiskanih taborniških tekmovanj v Sloveniji? Zakaj se vedno znova srečujemo v šolah in sredi gozda - eni v spalkah, drugi z nahrbtniki? Bo ZNOTkmalu prerasel v kaj več? NAJ! Kaj pa bi bilo lepšega, kot imeti dve totalno nori nočni orientacijski tekmovanji?
A vendar - vsak ima svoje prednosti in draže: eno je zimsko, drugo zgodnje spomladansko (majhen dvig v temperaturi verjetno privabi tudi tiste z malo starejšimi kostmi? ©, na enega greš, da "glisiraš" po snegu in lužah, na drugega, da vijugaš med mačicami, zgodnjimi žafrani in blatom; na enega na "makaronflajš", na drugega na juho. Pri zaspanih kontrolorjih pa verjetno na obeh dobite nasmeške, napolitanke in čaj.
Ampak na NOT-u vedno veste, kaj boste dobili: imamo stas in staž. Nagrade so vedno mamljive. Pršut (skoraj) vedno odličen, pokali pa kar se da domiselni in kreativni.
Veseli nas, da z nami primerjajo tekmovanja, ki pridobivajo na kakovosti. Očitno vseeno še nismo za staro šaro. Na vprašanje, kako noro in dobro pa bo letos, kakšni bodo testi in proga, kako lepe tekmovalke in tekmovalci, pa si odgovorite sami - s 25. na 26. marec v okolici Ljubljane!
V	naravi, po travi, ponoči in v goščavi - NOT 2006.
Aljaž Gabersek
18. marec 25. in 26. marec
Dan ustanovitelja (Founders's day) in za ideje vtipkaj v iskalnik ključne besede = Thinking day (WAGGGS)
DanKo (kopr.rutka.net) NOT (not.rutka.net)
31. marec in 1. april Skupščina ZTS (volilna)
4 ^gf februar
Odmev na januarski Uvodnik
Spoštovani urednik ALEŠ!
Prezir je beseda, ki prav gotovo ne sodi v uvodnik.
Namerno se ne bom opredelila o nobeni veri. Moje vnuke učim in učimo, da drugače misleči in drugače usmerjeni ali obarvani sodijo tudi v naš krog. Spoštovanje in strpnost (to naj bi bilo tudi pri tabornikih) je največja vrlina v današnji družbi.
Zdaj pa k vprašanju. Zakaj prezir, če ste se pridružili SKAVTOM, ki za LUČ MIRU že zelo dolgo pobirajo prispevek za KARITAS?
Nestrpnost ima v bližini anarhizem.
Prisrčen pozdrav
Domžale, 26. 1. 06 Upokojena babica Mija
Zelo me veseli, babica Mija, da ste se oglasili in sporočili svoje mnenje na januarski Uvodnik. Namerno zapišem provokativne uvodnike, kadar je le kakšna kost za glodanje in poskušam vzpodbuditi izmenjavo mnenj in širšo obravnavo določene problematike na Taborovih straneh. Slednjega namreč primanjkuje.
Da ne bi kakšen bralec slučajno dobil napačnega vtisa, želim poudariti, da v svoji kolumni (uvodniku) nisem govoril o veri. Govoril sem o prodajanju simbolike miru. Mir (niti simbolika miru) ni nekaj, kar bi bilo naprodaj. Ker sta spoštovanje in strpnost vrednoti, ki ju imam umeščeni prav pri vrhu, res ne bi bilo spoštljivo, da vse vpletene subjekte trepljam po rami, in delim komplimente, če tako ne mislim. S tem, da jim izrečem konstruktivno kritiko, pokažem, da jih spoštujem. In še o (ne)strpnosti do drugače mislečih (kot ste zapisali); ne "preziram" tabornikov in katoliških skavtov, ampak dejanje - prodajanje miru.
Lep pozdrav in prijetno branje Tabora.
Aleš Cipot, urednik
ESE 5
^ SE je pKtr> I^TKIM ff^DKU^IL VODU^O^ KJER JE SPOZNAL jj^j.^JE IMELA TAKO UEPE HODRE^^lH SE JE CPLOCTL, X>h &0 OSVOJIL NJENO.^JAJPfcEJ JE W*EL SVOJE^ ^ |N ¿¿0 TEK Jo POVABILfi/ ^ JE ZMAJALA Z IM fOVET^ALA,t>A NE	SE
JE fcAZOČAKAN VpNIL A JE V n^j^A^LE^AL SVOJE
POVABI L
NA NASLEDNJEM SESTANKU JE**;
?a tudi (u ne^saj je imela
VENDAR^NI IMELA
TRUATEUICA^^	^ je DoUjO FAZ Miš Lj A L
in NATO ¿B mu JE ftASBL	in „
POVABIL NA/A # TMI ¿TA TOPILA Q IN pojeola
5 Nato pa se
v dolino.
(!\
bi L A Z&uf^ 3 NA^J^STA Si IN 0D6LA
IN^J ^TA
pomagaj najti smKE [
V zimskem času je zasnežen gozd prepleten z različnimi drobnimi stopinjami. To so stopinje tistih živali, ki pozimi ostanejo v gozdovih in na travnikih ter poskušajo tudi v globokem snegu najti kaj za pod zob. Pogosto kopljejo po tleh, da bi našle jesenske plodove ter obirajo lubje. Živali, ki vztrajajo tudi v hudem mrazu, so na primer srne, jeleni, zajci in tudi veliko ptic stalnic. Nekatere živali se selijo v toplejše kraje, na jug. Najbolje med njimi poznamo ptice selivke, kot so recimo
lastovke, kukavice. Živali, ki živijo v visokogorju, se zaradi snega pogosto umaknejo iz gora nižje, v gozdove. Nekatere živali so prav taborniško iznajdljive in se preselijo kar na toplo v naše domove. Veliko živali pa se umakne pod zemljo, v svoje brloge in rove ter tam zimo preprosto prespi. Jeseni, ko je hrane na pretek te živali jedo precej več kot ponavadi ter si tako naredijo maščobne zaloge za dolge mesece počitka. Nato postanejo zimski zaspanci lenobni in nato zaspijo. Med zimskim spanjem je njihovo dihanje počasno, srčni utrip prav tako, telesna temperatura pa se močno zniža. Nekatere živali se pozimi zbujajo in si poiščejo hrano ter obnovijo zaloge maščevja. Takšni so recimo medvedje, polhi, veverice. Druge pa jeseni zaspijo in otrpnejo ter se zbudijo šele spomladi, ko je zopet bolj toplo. Takšni pa so ježi, kače, žabe in močeradi.
ITčT-fl 7
Ptičje krmilnice
??????
Kadar nastopi huda zima ljudje živalim tudi pomagamo. Za divjad, medvede in ostale zveri skrbijo lovci, ki jih hranijo v krmilnicah. Za nekatere pa lahko poskrbimo prav vsi, tudi ti. To je pisana druščina siničk, taščic, kalinov, detlov, vrabcev, kosov, dleskov in ostalih ptic stalnic, ki z veseljem pobirajo semena iz nastavljenih krmil-nic.
Vsi poznamo običajne ptičje krmilnice, tukaj pa lahko dobiš nekaj idej, kako narediti preproste in zanimive poslastice za ptice, ki jih obesiš nekam, kjer boš lahko brez težav opazoval pisano druščino.
Za izdelavo boš potreboval kuhinjsko mast, ovsene kosmiče, ostanke kuhane zelenjave, semena za ptice, nariban sir, razna jedrca (mandlji, lešniki, arašidi, orehi), lahko tudi drobtine črnega kruha in kuhan riž. Potreboval boš tudi veliko iglo, storž, jogurtov lonček, kokosov oreh ali cvetlični lonček in posodo za mešanje.
1. PTIČJI ZVONEC

O
v posodi zmešaš vse kuhinjske ostanke, prihraniš pa nekaj semen
mast raztopiš na slabem ognju, jo priliješ k ostankom in zmešaš
pogačo nadevaš v jogurtov lonček, vtakneš vanjo vejico in počakaš, da se shladi
ohlajeno potegneš iz jogurtovega lončka in jo povaljaš v semenih
na vejico priveži vrvico in jo obesi na drevo
3. KOKOSOV OREH ali CVETLIČNI LONČEK
-	polovico kokosovega oreha ali glinen cvetlični lonček napolniš z maso za pogačo
-	ko se masa strdi obrneš oreh ali lonček na glavo in privežeš vrvico
-	na drevo obesiš z odprtino navzdol
2. BOROV STORŽ
narediš enako maso kot za pogačo
maso nato nadevaj v vrzeli med razprtimi luskami borovega storža
4. KIKIRIKIJEVO NABODALO
-	z veliko iglo naredi luknje v kikirikije in ostala jedrca
-	jedrca nato nanizaj na vrvico, kot da bi delal ogrlico
-	vrvico obesi na drevo
8 ^fep februar
V jasnih zimskih nočeh lahko na nebu opazujete ozvezdje Oriona. S pomočjo domišljije lahko prepoznate človeka z lokom, lepega lovca iz grških mitov.
Pravijo, da je bil Orion močan in spreten lovec, ki je s psom Sirijem lovil divje živali na grškem
ZVEZDOGLEDI
otoku losu. Čeprav je stopil na najglobje dno oceana, je imel glavo še vedno na površju, tako je bil velik. In kaj dela med zvezdami? Tja ga je poslala boginja Artemida, da bi lahko večno gledala njegovo lepoto. Zvestega psa - zvezdo Sirij - pa je postavila k Orionovim nogam.
Pravi taborniki se znajo po Orionu tudi orientirati. Ozvezdje namreč skozi nočno nebo potuje od jugovzhoda proti jugozahodu in nam lepo kaže proti smeri "jug".
^ei/ST^ASNI ~ rte
KAJ VE MEDVEDEK?
Jaz vem da...
se sloni na več kilometrov sporazumevajo s cepetanjem. nekatere ribe, ki živijo na Aljaski lahko zdržijo pol ure pri temperatur -30°C.
rdeča lisica uroči žrtev z vrtenjem v krogu, pri tem pa ima rep v gobcu. samci ptic imenovanih svileni utičarji okrasijo utico s staklenimi in drugimi okraski, nato pa jo še prepleskajo z mešanico soka iz jagod in sline. Barvo nanesejo s paličico, ki jo držijo v kljunu.
nekateri netopirji med zimskim spanjem vdihnejo le enkrat na dve uri. polarna čigra preleti največjo razdaljo med živalmi, saj potuje s severnega tečaja na južnega in nazaj, kar je pot dolga več kot 40000 kilometrov žirafe niso neme, temveč se sporazumevajo z infrazvokom, ki je za plenilce in za ljudi neslišen.
muha najprej poskusi hrano z nogami, šele nato z obustnimi deli. čebele ko se vrnejo v panj, plešejo ples v obliki osmice in tako drugim povedo kje bodo našle medičino.
električna jegulja lahko iz repa spusti sunek elektrike z napetostjo 550V, kar je skoraj trikrat toliko kot v naših vtičnicah. netopirju bije srce med letom 1000 utripov na minuto, med zimskim spanjem pa samo 25 utripov na minuto.

IGRA 9
%e za ZIMOVANJE - ste poskusili že vse?
Izginil brez sledil
V vodu izberemo "Nevidnega", ki ima tri minute časa, da skrije rdečo rutico v gozdu. Ko se vrne, stečejo rutico iskat "Stezosledci". Zmaga tisti, ki rutko prvi prinese do vodnika. Dlje iščejo rutice, boljši je bil "Nevidni". Seveda pa se rutke ne sme zakopati v sneg.
In kako ste čim bolj nevidni? Pazite na sledi v snegu, naredite krog in se vrnite z druge strani, hodite po tršem snegu, ki se manj ugreza, del poti lahko hodite nazaj, naredite križišče stopinj in še in še!
na zaklad zimske kraljic
Zemljevid, ki vodi do zaklada, je kraljica raztrgala na šest kosov in jih skrila v različne balone. Te in še mnoge prazne je potem poskrila po koči - pod odeje, v predale in celo v čevlje. Ko najdete vse, lahko sestavite zemljevid. Le še kapo na glavo in v lov na zaklad!
Po tvoji poti
Najboljše pri tej igri je, da vodnik prinese nekaj sladkarij!
A zanje se je treba potruditi. V parih se ločeno odpravimo na krajšo pot (10 minut) in skrijemo sladki zaklad. Do tega mesta nato napišemo čim boljši opis poti ali celo narišemo zemljevid. Ko se vrnemo h koči, si pari izmenjajo listke z navodili.
Če ste nalogo dobro opravili, bodo prijatelji zaklad brez težav odkrili
fcMEKA
PA P¿>C>iM£?	7
Tofol^ ZEAlUČVtP
10 februar
Med kopico nadobudnih GG-jev je res težko izločiti nekoga, ki bi izstopal na nek poseben način. Dovolj poseben, da bi lahko bil faca v naslednji številki revije Tabor. Na Glasu Jelovice sem pa naletel na prav posebnega fantiča, ki me je spomnil na nekoga, ki sem ga poznal, ko sem bil jaz v njegovih letih ©. Svit (res zanimivo ime kajne) je 10 leten fantič, kot vsak GG poln energije in nasmejan do ušes. Vsi njegovi prijatelji iz voda so na vprašanje: "Kaj meniš o Svitu?", takoj kot iz topa izstrelili odgovor: "Svit je kmet", in planili v smeh. Svit pa se je ob tej besedi samo nasmejal. Svit je oseba, ki drži družbo pokonci, skrbi, da se vedno nekaj dogaja, da je smeha polna hiša in Svit je oseba, ki ne zameri, ko sliši prvo zbadljivko na svoj račun. Brez njega bi bil neverjeten dolgčas. Resnično prava faca!
Moje ime je ... SVIT.
Pišem se ... BURGER. Prijatelji me kličejo .. Star sem ... 10 let. Prihajam iz rodu ... Rodu kraških viharnikov Postojna. Moji hobiji so ...
lesarstvo, nogomet, taborniki ... Moje želje za prihodnost so ... želim si postati mizar ali pa strojevodja. Ljudje o meni pravijo, da sem ... kmet ©. Moj življenski moto je ... nimam pojma. Bralcem bi rad sporočil ... jota je zakon.	Q
Tft&OfUH&M

ime:_
pkiimek VO&:
^ WV\V iViSN MI

—naloga
_Odgoyorijia vprašanja!_
del testa: KARTOGRAFIJA;
CD
i. Katero izmed meril
a)	Opisno.
b)	Grafično, t) Numerifno.
ne obstaja?
2. Kaj je EKVIOISTANCA?
a)	Vodoravna razdalja med drema izohipsama.
b)	Vertikalna razdalja med dvema izohipsama.
' cj Horizontalna razdalja med dvema izohipsama.
d) Diagonalna razdalja med dvema izohipsama.
I Kaj (o IZOHIPSE?
a)	Krive sklenjene črte, ki povezujejo kraje z enako nadmorsko viSino.
b)	Ravne črte, ki povezujejo kraje z enako nadmorsko viiino.
t) Izometrična pravila, kijih uporabljamo pri risanju načrtov, d) Nič od naitetega.
4. Kaj označuje beseda REAMBUtACIJA?
a)	Popravljanje kart.
b)	Arhiviranje starih zemljevidov.
c)	Drug izraz za amputacijo uda.
d)	Priiitje odsekanega uda.
5. Katero merilo bi uvrstil med MAU MERILA?
a)	i:i 500 000
b)	1:15 000 t) 1:250000 d) 1:550000
fvj R.1Dt> I Pripravil: Matej Ramiak | tifecf
12 
[pela
februar
Avantura
Glas (svobodne) Jelovice
Ponovno je prvo soboto v letu, 7. januarja, potekalo orientacijsko tekmovanje Glas Jelovice. Kot vsako leto smo ga, letos že petintrideseti^ organizirali taborniki Rodu svobodnega kamnitnika iz Škofje Loke.
Navkljub vsemu snegu, ki ga je letos botra zima nasula res v izobilju, se je prijavilo rekordnih 62 ekip. Med njimi smo v svoji družbi letos lahko pozdravili tudi dve ekipi katoliških skavtov in eno mešano ekipo. Po zgledu lanskoletnega ROT-a pa smo letos prvič vzporedno s taborniškim tekmovanjem na isti progi organizirali tudi tekmovanje v orientacijskem teku. Prijavljenih je bilo 7 orientacistov, tekmovanja pa se jih je udeležilo 6.
Od prvega tekmovanja pred 35. leti pa do danes se je marsikaj spremenilo. Tekmovanje je nastalo še v času Jugoslavije v sklopu aktivnosti »Po poteh partizanske Jelovice«. Takrat se je tekmovanje imenovalo »Glas svobodne Jelovice«, proga pa je bila običajno postavljena tako, da je bil cilj v Dražgošah. Zadnja leta pa se tekmovanje seli po bližnji in daljni okolici Škofje Loke, tako da je teren vsako leto drugačen.
Letos je bil ''glavni štab'' v osnovni šoli v Retečah. Prostor pred šolo so popestrili tudi člani rodu RST iz Domžal s svojimi zabavnimi plakati, s katerimi nas že vabijo na ROT 2006.
Ekipe iz bolj oddaljenih krajev so v Reteče prišle že v petek zvečer, ostali pa so se začeli zbirati v soboto okoli sedme ure zjutraj. Kot vedno je sledil zbor ekip, topotesti in nato nizki štart. Tekma s časom se je začela. Proga je bila, dru-
Nervoza pred topotesti je zmeraj prisotna. Le koliko se lahko naučiš v zadnjih minutah?
Iskanje ranjenca je bilo kar enostavno. Samo dimu si sledil©! In še več ranjencev je bilo letos, ne samo eden©!
gače kot prejšnja leta, speljana zelo ravninsko, da pa ne bi bilo vse preveč preprosto, smo še pravočasno naročili sneg za popestritev orientacije.
Ob prihodu premraženih tabornikov iz proge jih je čakala topla dobra jota in odlične palačinke z različnimi namazi, poskrbljeno je bilo tudi za vegetarijance. Zaradi dobre usklajenosti »staffa« in uporabe SportIdenta so se v telovadnici na velikem platnu že vrteli prvi rezultati.
Izmed rodov je bil najštevilčnejši RAJ Cerkno, ki je imel skupaj šest ekip. Tako dobra pripravljenost ekip kot tudi številčnost je rodu zagotovila skupno prvo mesto. Rezultate najboljših treh ekip iz vsake kategorije si lahko pogledate v posebnem okvirčku. Še več rezultatov, fotogalerije in druge zanimivosti, pa si lahko pogledate tudi na prenovljeni spletni strani http://glasjelovice.rutka.net.
Odzivi ekip na cilju in prispevki na rutkinem forumu kažejo, da je bilo letošnje tekmovanje res zakon.
Posebno obvestilo!
Bubi iz RAJ Cerkno je na tekmovanju ostal brez svojih gojzarjev:
»Gre za rjave, popolnoma usnjene, goretex gojzarje znamke La Sportiva. Znak znamke je reliefno vtisnjen na zunanji strani vsakega gojzarja, ob vezalkah je ploščica, ki pravi, da je znotraj čevlja goretex. Ena zaponka držalo za vezalke je nekoliko zvita.
Gojzarje je verjetno nekdo obul pred startom v zmešnjavi čevljev na prvem hodniku, med vhodoma v obe stranišči.
Domnevam, da je imetnik mojih gojzarev tudi lastnik gojzarjev Alpina, ki so nedotaknjeni ostali pred vhodom v telovadnico in sem jih obul, da sem lahko šel domov.
Poštenega, zmedenega tabornika lepo prosim, da se mi po spoznanju svoje zmote oglasi« piše Bubi.
Več na Rutkinem forumu
v{e~ tekmovanje Glas Jelovice 2006?
Anea Mlinar, RMV Portorož, 13 let
Meni je bilo "full" lepo. Dobre palačnike, lahka proga, sneg ... To je bilo zame prvo tekmovanje in smo našli prav vse KT-je!
Žiga Močnik, RAJ Cerkno, 12 let
Najbolj od vsega mi je bilo všeč ko smo gazili po celem snegu, da se je ugrezalo do kolen. Našli smo prav vse KT-je. Imel sem popolnoma premočene čevlje.
Urška Bertoncelj, RSŽml Kranj, 11 let
Bilo je "dober", samo malce preveč je bil kompliciran zemljevid. Žal ni šla poleg nas na progo naša vodnica, saj je bilo to naše prvo tekmovanje. Hrana je bila odlična in prav tako tudi družba.
Anja Mrak, RR Ljubljana, 14 let
Super je bilo, izpustili smo 2 KT, ker sta bila predaleč. Dolgo, dolgo smo iskali KT 7 in se vrteli v krogu. Palačnike so bile super, a jih je bilo premalo. Rada bi pozdravila mamo in očija!
Lovro Mekiš, RJS Izola, 13 let
Bilo je res mega. Niso mi bili všeč le zemljevidi, saj niso bili dovolj dobri. Je pa to bilo moje prvo tekmovanje in smo z ekipo našli 1 KT ©!	□
IDOGODIVSČINA 13
Odmev
_ Štefan Erman, ZSKSS
S strahom v srcu in cmokom v grlu sem 7. januarja stopil na prizorišče tradicionalnega orientacijskega tekmovanja Glas Jelovice. Počutil sem se, kot da stopam v osje gnezdo. In zakaj? Ker sem skavt! Bal sem se, da se ne bi zgodilo res kaj imenu ekipe podobnega (Skavte pod avte), tako da sem se tisti dan izogibal prometnih cest
Pa dajmo šalo na stran, naj povem raje moja občutja ob končanem tekmovanju. Že kaj kmalu sem zapazil veliko razliko med tekmovanji pri organizaciji ZSKSS in ZTS. Začelo se je že pri uvodni "ceremoniji", ki se mi sploh ni vtisnila v spomin, verjetno zato, ker me tam ni bilo. Da nadaljujem pri topo testih, kjer nisem zasledil nobene pomoči prisotnih oseb v učilnici, tako da sem moral celih 5 minut "škilit" k svojemu sosedu, saj bi bila v nasprotnem primeru prisotnost pisala na moji mizi nesmiselna. Sam start, mi tu vsekakor ni všeč, saj sem na svoji levi in desni pogrešal ostale ekipe. Tako smo na moje razočaranje morali tekmovanje začeti sami, brez ostalih ekip. O sami orientaciji sploh ne vem če bi izgubljal kaj besed, saj je bila pravo nasprotje tega, česar sem vajen pri skavtih. Vi sploh niste normalni, točke ste namenoma skrili, mar ni njihov namen da jih najdeš? In naslednjič bi prosil, da se pot shodi, tako da ni treba gaziti in vsekakor ni potreba, da bi se delalo 5 različnih poti, sam bom zadovoljen z eno potjo, ki naj vodi do vseh kontrolnih točk. In ko sem s svojo ekipo končno prispel na cilje, kje je bila glasna množica navijačev?
No, pa da zaključim svoje mnenje o Glasu Jelovice 2006. Taborniško orientacijsko tekmovanje je v osnovi močno podobno skavtskemu. Razliko je možno zapaziti predvsem v večji dovršenosti in višjem nivoju izvedbe tekmovanja. Žurko si pa itak naredi vsak posameznik svojo.
Na tem mestu bi izrekel še zahvalo preostalim članom ekipe "Skavte pod avte", ki so me bodrili v mojih najtežjih trenutkih življenja. Posebna zahvala gre vsekakor tistim, ki so me na tekmovanje sploh spravili in mi vlili poguma in zaupanja v tabornike.
Sam osebno upam na čim več skupnih akcij, saj nas le-te povezujejo in ustvarjajo nov odnos. Vsekakor pa je na tem mestu potrebno paziti, da ne prihaja do prevelikega združevanja organizacij, saj menim da se vsi zavedamo, da moramo vsekakor ostati dve ločeni organizaciji.
Skratka, upam da se zavedate, da se interesi naših organizacij nemalo kje združujejo, stikajo in bi bilo nujno potrebno, da bi večkrat stopili skupaj in družno začrtali poti, ki bi bile smernice tistim, ki izgubljeni tavajo v temi. Tu ni dovolj Luč miru iz Betlehe-ma, ki bi izgubljenemu naredila dan. Če ni poti, ti tudi luč ne pomaga da bi našel pravo smer.
□
14 ^fep februar
Sestri odgovarjata sotrpinom
v
V: DRAGI KUHLA IN KAHLA!
Sva dve zelo simpatični dekleti, ki imata problemček, ki ga tudi s skupnimi močmi ne moreva odpraviti. Osebatnižje postave, pa vendar na visokem položaju, nikoli ne posluša, kaj šele upošteva najinih sijajnih predlogov in idej. Nekoč je celo eno izmed naju prisilil, da je tekla za njegovim avtom in kričala, da je najboljši.
Kaj naj narediva, da naju bo poslušal in uvidel, da sva dve nepogrešljivi osebi v njegovem zabavnem življenju? Upava, da to pismo ne bo romalo v koš!
K. in P.
O: Hojla punci!
Zadeva je taka: prvi del pisma nama je popolnoma jasen, dotična oseba se ima za nadrejenega in svoje komplekse filtrira preko vaju n dveh simpatičnih mladih deklet. Kar je seveda neodpustljivo, pa vendar n nihče te ne more prisiliti, da tečeš za avtom in vzklikaš določeno besedilo!!! Ne in pika, zato je tu del krivde tudi na vama, ne pustita se voditi in izkoriščati. Potem pa je tu še drugi del pisma, v katerem sta prepričani v svojo zabavno in nepogrešljivo vlogo v njegovem življenju??? Nekako se ne moreva otresti občutka, da vama je to njegovo obnašanje celo všeč, kar je v vajinih letih sicer razumljivo. Sta v obdobju iskanja sebe in svoje vloge, ampak vseeno razmislita, kam to vodi n lahko da je zabavno, na koncu pa znata vse skupaj obžalovati, zato se raje družita s kom drugim. Tako se zna nad svojim obnašanjem zamisliti tudi on. Srečno!
Pozdravljeni vsi sotrpini! Namesto uvodnega nagovora - pregovor: Življenje je pač tako: kar nekoga osreči, drugega onesreči. (Gautier)
r/ si nrj&ci yšiff>
ega oe:ga
V: DRAGI KUHLA IN KAHLA!
Moj problem je, da se zadnje čase počutim žalostno in depresivno. Neprestano se skrivam pred vsem in postajam vse bolj zaprta sama vase. Občutek imam, da me nihče ne razume! Ne morem se osredotočiti na nobeno stvar n ne šolo, ne TV, ne prijatelje. Tolažim se, da imam pač takšno obdobje in da bo minilo, samo kdaj? Tega res ne prenesem več. Ne morem se pogovoriti z nikomer. Mami me nikoli zares ne posluša in je ne zanimajo moji problemi. S sošolci pa se tudi ne morem pogovarjati o tem, saj bodo mislili, da se mi je dokončno zmešalo. Prosim, po-magajta mi, kaj naj storim, da bom spet vesela in nasmejana, kakor v dobrih starih
časih.	Depresivna
O: Lepo pozdravljena! Pravzaprav ti težko pomagava, ker pravi strokovnjakinji pač nisva. Je pa nekaj n problemu boš morala priti čim prej do dna. To pomeni, da moraš prisluhniti sebi in poiskati vzrok svojo za žalost in depresijo. In samo ti veš, kje iskati. Pomisli, kaj se je nedavno spremenilo, zgodilo ali te pretreslo? Verjetno je tisto, pred čemer si zakrivaš oči, česar se bojiš, ampak tako je n najtežja pot je tista pravilna n pogumno jo izberi. Upava da veš, da so ti vrata šolske psihologinje vedno odprta. Predvsem pa bodi optimistična, pozitivna in smeh bo prišel sam od sebe. Poročaj, kako napreduješ!	Q
Vsi s takimi ali drugačnimi težavami pišite na: Revija TABOR - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.com.
15
Ko bom velik bo
(predstavitev taborniških "
Taborniški kuhar? Je to sploh lahko taborniški poki lahko! Zakaj pa ne? Rad kuhaš in si rad pri tabornikih? Zakaj ne bi združil interese in si naredil taborjenja ali zimovanja še bolj zanimivega in privlačnega. Delaš to, kar najraje delaš in še družba je odlična. ©
ako postati kuhar? To res ne bi WL smel biti pretežak zalogaj. Po-I m. trebno je pokazati samo nekaj navdušenja in željo po delu v kuhinji. Začneš lahko tako, da se lotiš veščine kuhar. Vse skupaj malce nadgradiš s tem, da v prostem času pomagaš staršem v kuhinji ali pa na taboru svoje proste minute preživiš v kuhinji. Če pa si še posebno zagret, lahko svojo željo predstaviš vodstvu vašega rodu in boš postal kuharski pomočnik na taborjenju ali morda za začetek le na kakšnem zimovanju. Pametno bi se bilo udeležiti tudi kakšnega tekmovanja v kuhanju pravega taborniškega golaža (pri nas sta dva tovrstna tekmovanja), ali pa na vodovem bivakiranju prev-zameš mesto vodovega kuharja. Priložnosti za dokazovanje je tako res veliko in čez čas lahko postaneš tisti pravi taborniški kuhar. Seveda pa biti kuhar ni kar tako.
PLUSI in MINUSI © ! + (plus)	- (minus)
DOBRE kuharje imajo vsi radi!	SLABE kuharje nima nihče rad!
Kuhar ni nikoli lačen!	Kuhar se prav hitro zasvoji s hrano!
Kuharji so sami svoji gospodarji!	Prostega časa ni ravno veliko!
Kuhar prvi izve vse čenče!	Vonj po kuhinji te spremlja vsepovsod. Vonj se oprime kože, las, oblačil,...
Saj poznate ta stari slovenski rek: "Ljubezen gre skozi želodec!" ©	Delo je naporno, stresno, poteka v težkih pogojih, in včasih zelo nehvaležno!
Če ti kdo ni všeč mu pač ne daš "repeteja"! ©	sgf ~ ,
f	
Taborniški kuhar je oseba, ki je vedno prva na mojem seznamu oseb, s katerim moram skleniti zavezništvo in dobro prijateljstvo. Tako na vsakem taboru, ki ga obiščem ali se ga udeležim, kar se da hitro obiščem kuharja in se mu skušam malce prikupiti. Dobra hrana in kakšen "repete" sta tega res vredna. Da ne govorimo o tem, da so kuharji imenitni prenašalci vesti in zanimivosti, ki so se zgodile na taboru. Tako v parih minutah izveš praktično vse!
POSTANI TABORNIŠKI KUHAR TUDI TI!
Več informacij o veščini kuhar dobite pri svojem vodniku, če želiš postati kuharski pomočnik na taborjenju se o tem pogovori z načelnikom rodu, če bi rad izpopolnil svoje znanje se udeleži taborniškega tekmovanja v kuhanju golaža (pazi na razpis Golaž leta, tekmovanja ki poteka vsako leto v Grosupljem, in razpis Golažjade v Škofji Loki). Prebiraj stare kuharske bukve in pomagaj staršem pri delu v kuhinji. Vaja dela pravega mojstra. |
16 februar
Razpis za NOT 200
Rod močvirski tulipani vas pričakuje na 29. nočnem orientacijskem tekmovanju-NOT 2006, ki bo potekal v noči s 25. na 26. marec 2006, v oddaljenosti 50 km iz Ljubljane. Zbor ekip bo 25. marca 2006 ob 17\ prijave pa bodo potekale do 16.30 ure.
Pred štartom boste v dobri družbi reševali topo teste in preizkušali svoje sposobnosti v vrisovanju KT-jev, kjer pa ne rabite nekaj več znanja kot "a gre teren dol al gor", poznavanje termina južno/južneje, pa kakšnega topografskega znaka kot je prepust in dobro prebiranje navodil - ali je KT v gozdu ali ne. Med progo boste signalizirali v Morsejevi abecedi, reševali test prve pomoči in prehodili še Miletovo minsko polje, najbolj zagrizeni pa boste še vso hitrostno etapo pretekli.
Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:
•	POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 86 - 90),
•	POPOTNIKI - od 16 do 20 let (let. roj. 86 - 90),
•	GRČICE - od 21 let (let. roj. 85 in starejše),
•	GRČE - od 21 let (let. roj. 85 in starejši),
•	KORENINE - povrečna starost članov ekipe je 30 ali več, ekipe so lahko mešane.
Prosimo, da se starostnih omejitev držite! Starost udeležencev bomo preverjali, zato potrebujete s seboj nujno osebni dokument s sliko (osebno, vozniško ali potni list).
Prijavnico najdete na spletni strani http://not.rutka.net.
Prijave pošljite do petka, 17.3.2006 na naslov: Tanja Potočnik, Tržaška 51 1.vhod, 1000 Ljubljana (031 337 497) ali na e-naslov: potocnik.tanja@gmail.com.
Prijava ekipe je veljavna le, če je poleg prijave še fotokopija položnice s plačano štartnino in zagotovilo načelnika oziroma starešine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborniškimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali po telefonu, prosim da pošljete po e-mailu skenira-no položnico oz. potrdilo o plačilu. Na položnico vpišite pod sklic: 00 222303-šifra rodu (če šifre ne poznate, vprašajte na ZTS).
Štartnina znaša 11.000 SIT. Nakažite jo na naslov: Društvo tabornikov Rod močvirski tulipani, Tržaška 74, 1000 Ljubljana. Številka transakcijskega računa: 02083-0018701966 (do 17.3.2006). Štartnine na startu ne sprejemamo!
Tudi letos bomo na NOT-u uporabljali Sportident, sistem elektronskega perforiranja. Cipe si lahko izposodite ob prijavi. Kavcija znaša 5.000 SIT, ki jo dobite nazaj, razen v primeru izgubljenega in poškodovanega čipa. Uporabljate lahko tudi lasten čip, vendar vas prosimo, da to navedete v prijavnici.
Več informacij najdete na http://not.rutka.net, lahko pa se obrnete tudi na vodjo tekmovanja Leo Kavalič, lea.kavalic@guest.arnes.si, 040 270 330.
Število ekip iz enega rodu ni omejeno.
Močvirci vabijo!	Q
TB 2006 - Škalska Li
Četa Skale Divji volk iz Skal pri Velenju (rod Jezerski zmaj - Velenje) letos že šestič zapored organizira šaljivo taborniško tekmovanje, ŠKLTB.
Letošnja tema tekmovanja so "OLIMPIJSKE IGRE", tekmovanje pa se bo odvijalo v soboto 08.04.2006 na znani lokaciji pred OŠ Škale!
Torej tekmovalci, sedaj ko veste temo tekmovanja,si lahko začnete iskati primerno opremo, da boste s svojim nastopom navdušili kontrolorje in tako dobili še dodatne točke. Še nekaj pomembnih informacij o tekmovanju: Tradicionalnega prenočevanja iz petka na soboto letos ne bo! Po lanskih izgredih nekaterih posameznikov, se je letos organizatorski odbor odločil, da bo prenočevanje omogočeno samo ekipam, ki v soboto nikakor ne morejo priti na kraj tekmovanja. Ekipe, ki bi želele prenočiti, naj to povedo ob prijavi! Bo pa v soboto po koncu tekmovanja slovesen zaključek s skritim gostom in podelitvijo nagrad.
Na tekmovanje vabimo tudi člane ZSKSS in ZBOKSS! Tudi letos bo v okviru humanitarne akcije, ki jo izvaja slovenska vojska, imelo tekmovanje humanitarno noto.
Vsi, katere smo prepričali, se lahko prijavite že danes in sicer na:
•	Tel.: 041/519-744 (Rok Miklavžina)
•	http://skalska.rutka.net
Ne odlašajte in ne bodite zadnji! Več informacij o letošnjem tekmovanju sledi v naslednji izdaji Tabora in na http://skalska.rutka.net, kjer lahko dobite informacije o vseh Škalskih ligah do sedaj.
Torej, če se radi zabavate, kaj novega naučite, imate radi adrenalin, ali pa bi radi spoznali kakšnega novega prijatelja in živite v duhu taborništva, ste vabljeni tudi VI!
Lep pozdrav, "ka te briga!"
□
INTERVJU
17
Maruša Baša
Arhiv Andreja Lozarja
Andrej Lozar-Silos
sak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, kot
»zda na nebu ... /Andrej je tabornik, ki ga poznamo vsi. Vendar se ne uKVcffja le s taborništvom. Poleg študija strojništva svoj čas posveča delu na mednarodnem področju. Z mednarodnimi projekti se je prvič srečal leta 2003, ko je 8 mesecev kot prosto-volec delal v Luksemburgu, od takrat naprej pa je sodeloval pri pripravi štirih mednarodnih izmenjav.
Tabornik si že leta. Tvoja pot?
Začel sem v Zmajevem rodu (četa Samorastniki), kmalu sem postal načelnik čete iz katere smo nato ustanovili samostojen Rod Samorastniki. Ker v rodu skoraj nismo imeli starejših tabornikov, sem zgodaj prevzel odgovornosti in funkcije. Z 18 leti sem začel sodelovati z MZT in kasneje postal član izvršnega odbora MZT, bil sem načelnik za podporo. Nekako vzporedno sem v ekipi za vzgojo kadrov v MZT pob-liže spoznal izobraževanje v ZTS. Izobraževanja se lotevam sedaj tudi na bolj profesionalnem nivoju. Trenutno opravljam funkciji starešine rodu in načelnika za finančno-materialne zadeve v MZT, sodelujem tudi pri projektih na ZTS, v KVIO (komisiji za vzgojo in izobraževanje odraslih), KMD (komisiji za mednarodno dejavnost), KOPR (komisiji za program) ... Čeprav nikjer nisem uradno član, sodelujem skoraj povsod ©.
Od kod tvoje taborniško ime-Si-los?
V rodu vsak dobi drugo ime. Ko sem bil majhen sem malo več jedel, nekdo je predlagal to ime in vsi so se strinjali. Zanimivo je, da me povsod poznajo kot Silosa, v rodu pa se ime sploh ni prijelo.
In kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Ostati v organizaciji. Ambicij po dodatnih vodsvenih funkcij nimam, sem pa vedno pripravljen sodelovati v kakšni dobri ekipi. Iz rodu se počasi umikam in vodenje prepuščam mlajšim, v MZT pa zaenkrat še ostajam. Kje te taborniki lahko srečamo?
Marsikje. © Na NaBoju, pri mednarodnih programih, na vodniških tečajih ...
V Luksemburgu si delal na tamkajšnji "zvezi". Kaj si pravzaprav počel?
O tem se je že veliko pisalo :). V okviru projekta Evropske prostovoljne službe (EVS) sem pomagal izobraževalni ekipi ter pri programskih aktivnostih, sodeloval sem pri organizaciji tabora Luksemburžanov v Sloveniji in opravljal delo vodnika v lokalnem rodu.
Od takrat naprej se veliko ukvarjaš tudi z mladinskimi projekti. Več o tem?
Največ delam trenutno s programom Mladina. Zadnje čase izvajam promocijo teh programov znotraj ZTS.
18 februar
Na voljo je veliko sredstev, ki pa se jih v ZTS ne izkorišča dovolj. Pripravljam tudi dodatne materiale, z namenom da bodo rodovi bolj seznanjeni z možnostmi sodelovanja z drugimi organizacijami v Evropskem prostoru. Kot svetovalec lahko pomagam kateremu koli rodu pri pripravi prijave na program, pripravljen pa sem pripraviti tudi informativne delavnice zanje o programu samem ter pomagam pri iskanju partnerjev.
Kaj sploh je program Mladina?
V	osnovi je Mladina program za mlade med 15 in 25 letom, namen projektov pa je predvsem povezovanje mladih z različnih kulturnih okolij. S taborniškega stališča so najbolj atraktivne izmenjave mladih, (v lanskem letu smo imeli 4) ter EVS, evropska prostovoljna služba. Na žalost se na EVS projekte še vedno prijavlja malo ljudi. Razlogov za to je več, najverjetnejši so neinformiranost in pomanjkanje gostujočih organizacij za EVS. Pri izmenjavah pa je tako, daje potrebno pri iskanju partnerja včasih prestopiti okvire skavtizma. Širina naših programov nam omogoča sodelovanje z zelo različnimi organizaciji mladih in nespametno ' bi bilo tega ne izkoristiti. Kaj te trenutno moti v ZTS?
V	ZTS se odraža stanje celotne družbe v Slove-
Udeleženci projekta Where Were the Walls pred Berlinskim zidom.
niji. Vsi so preveč napeti in ob kakršnem koli dražljaju skačejo do stropa, brez da bi kdor koli sploh slišal ali pa razmislil, kaj je nekdo povedal in kaj misli s tem ...
Na splošno je največji problem v komunikaciji in dialogu. Nekateri ne znajo in nočejo slišati, drugi ne znajo povedati. Preveč starih emocij in nasprotovanja v osnovi. Malce so stvari zgodovinskega izvora, ko v vrhu organizacije ni nihče znal poslušati, kasneje se je poslušalo samo navidez. Trenutno stanje pa je tako, da se posluša vendar se slišanega ne zna uporabiti.
Baza je izgubila zaupanje v vrh in ima zato težave z sodelovanjem v procesih
odločanja. Vrh organizacije pa vidi samo stvari napisane z odebeljeni-mi črkami, ne zna pa brati med vrsticami.
Sprožili smo kar nekaj procesov, ki so se ustavili, ali pa bili do konca metodološko nepravilno in nestrokovno izpeljani, in sploh se ne čudim, da ljudje nimajo pri procesih, ki pa so za napredovanje organizacije nujni, več želje sodelovati.
Ce združim misli v metaforo trenutno v ZTS skupaj zvezani plavamo v deroči reki, kjer vsak sili na svojo čer. Namesto, da bi se skupaj usmerili proti enemu od bregov in potem po trdnih tleh našli nov dom, upamo, da bo tolmun na dnu slapa dovolj globok in nas bo tam čakal raj, nekateri pa celo, da
Na sprejemu pri ministrici za družino in socialne zadeve v Luxemburgu, z delegacijo ZTS in LGS.
Med promocijo EVS in programa Mladina na gimnaziji Kranj.
jim bo uspelo pretrgati vez in bodo lah- dali smo si precejšnji del Evrope.
ko stali na svoji skali. Kateri je bil tvoj največji mednarodni projekt? Nam lahko poveš kaj več o njem?
Moj? S tem verjetno misliš projekt pri katerega pripravi in izvedbi sem sodeloval. To je bil projekt, ki je potekal zadnje poletje, W.W.W. (Where Were the Walls), katerega namen je bil povezati mlade v državah "stare" in "nove" Evrope.
Priprava projekta je od osnovne ideje, ki se je aprila 2004 porodila v Fiesi, na seminarju za vspostavljanje kontaktov čezmejnega sodelovanja v organizaciji NA Mladina, do realizacije potekala 2 leti. Pri projektu je sodelovalo 13 organizacij iz 9 evropskih držav, med njimi tudi ZTS. Samega projekta se je udeležilo 54 posameznikov.
Namen projekta je bil rušiti zidove med dvema Evropama in to simboliko smo v tem času večkrat uporabljali. Prepotovali smo staro vzhodno mejo Evrope od Finske do Italije (preko Estonije, Latvije, Poljske, Nemčije, Češke, Madžarske in Slovenije) in po poti povezali mlade v starih in novih članicah unije. V vsaki državi smo v obmejnih mestih, kot pri nas Nova Gorica, pripravili program za mlade na ulici z različnimi zabavnimi vsebinami na temo EU. Hkrati je bilo 21-dnevno potovanje velika medkulturna izkušnja za vse udeležence projekta, pa tudi ogle-
Projekt je bil tudi rekorden do sedaj, po višini odobrenih sredstev iz programa Mladina, prijavili pa smo ga v Italiji, ker je tam ostajalo največ sredstev iz programov čezmejnega sodelovanja.
INTERVJU
Tvoja zadnja misel preden končava ta intervju?
Naj bo ta v povezavi z aktualno politiko. Mislim, da je treba v organizaciji začeti obdelovati "skupno njivo". Za organizacijo bi bilo najbolje, da se ne oziramo le vsak nase in začnemo nastopati skupaj. Nesmiselno je povsod iskati le probleme, pristopiti moramo k skupnemu reševanju naših skupnih težav. Vsak naj na svojem področju naredi čim več kar lahko in prav tako pusti druge delati na njihovem področju. Bodoče vodstvo pa naj se nauči še slišati, ne le pošlušati, kar se dogaja v zadnjem času, kar je vseeno že napredek. Samo skupaj lahko naredimo kaj dobrega.	Q
19
20 februar
iBi o
animivo je, da sentjernejski rod nima rednih vo-dovih sestankov. Vodniki so srednješolci, ki velikokrat med tednom nimajo časa, saj jim ga veliko vzamejo šolske obveznosti in žalostno bi bilo, da bi vodovi sestanki predstavljali za vodnike nujno zlo ali obremenitev. Te težave so RSH-jevci iznajdljivo rešili z sestanki vsako tretjo soboto v mesecu, na katera povabijo še starše ter imajo z njimi skupne akcije. Podobno se srečujejo tudi grče, ki poleg sebe pripeljejo svoje družine, z bodočimi ali sedanjimi taborniki.
Rod samotni hi
Rod samotni hrast iz Šentjerneja se lahki zgodovino. Leta 1957 ustanovljeni rod im; Ustanovitelji naj bi taborili pri osamljene poimenovali novi taborniški rod.
rast Šentjernej
) pohvali z bogato, skoraj petdeset letno i zanimivo zgodbo o izbiri imena. m starem hrastu, po katerem so kasneje
MC
PP Grče Skupaj
40 25 20 40 ca. 125
RAZISKOVANJE!
Jost Bukovec
21
Foto: arhiv RSH
Lokostrelstvo na taboru.
Prava poživitev sentjernejskega vsakdana je občinski praznik Jernejevo, konec avgusta. RSH-jevci v tem času postavijo dva propagandna tabora, ki sta odlična za promocijo tabornistva, predstavijo pa se tudi s stojnico, na kateri imajo izobešeno zastavo ZTS, mimoidočim pa iz prve roke delijo taborniske izkusnje.
Na glavni dan praznika se predstavijo tudi z tradicionalno peko palačink velikank, ki dosegajo premer skoraj polovice metra. Povečini jih pečejo grče in PP-ji, sedaj so jih spekli že petkrat.
Pogovor z Mojco Sin-tič, starešino rodu
Kako to, da imate tako nenavadno, a izvirno obliko vodovih sestankov?
To je predvsem zaradi dveh dejavnikov. Prvi je ta, da si vodniki težko vzamejo čas med tednom, drugi pa ta, da starsi težko pripeljejo otroke na vsako-tedenske sestanke. Okolica Šentjerneja je sestavljena iz mnogih vasi, kar se izkaže za se kako velik problem pri prihajanju na sestanke. Odločitev se je izkazala za zelo dobro, saj gre za popolnoma drugačno obliko dela, ki veliko pripomore k splošnem vtisu. Po starosti strukturi ste nekoliko starejši rod. Koliko svobode puščate PP-jem?
PP-jem pustimo veliko svobode, saj imajo možnost, da delajo po svoje in si marsikaj organizirajo sami. Vsako leto jim damo tri dni, da sami postavijo letni tabor, mi pa smo jim na razpolago za nasvete. Zdi se mi, da se preko tega sami naučijo največ. Torej ne prihaja do konfliktov med generacijami?
Ne, odlično se ujamemo. Seveda obstajajo določena pravila, ki pa jih oboji sporazumno spostujemo.
Rod samotni hrast je po petdesetih letih dela v polnem zagonu. Ugledno število članov, zanimive akcije in izvirne rešitve kažejo na odlično delo rodove uprave. Po manjšem upadu članov (predvsem MC-jev) ob zaživetju skavtov v Šentjerneju se stanje že izboljšuje, saj v rod prihajajo novi in novi taborniki, ki bodo nekoč uspešno nadaljevali delo sedanjega vodstva. Q
22 februar
Rosobrinovi pripravki
Sirup iz borovih vršičkov
Potrebujemo: 20 dag borovih svežih vršičkov (tako nabrane vršičke lahko uporabljamo celo leto), 1 kg sladkorja, 1 liter vode.
Priprava: borove vršičke prelijemo z vodo in jih damo v kotličku na ogenj. Potem ko voda zavre, kuhajte 10 minut. Precedite in v dobljeni sok primešajte sladkor, ponovno zakuhajte in kuhajte približno 20 minut na zmernem ognju. Še vroči sok nalijte v steklene kozarce s širokim grlom takoj zaprite in spravite v temen in hladen prostor.
Sirup razredčen z vodo se lahko uporablja tudi kot sok. Nerazredčen se lahko uporablja za izkašljevanje pri prehlad-
nih boleznih. Uživamo 1 čajno žličko sirupa zjutraj in zvečer. Vsak čaj lahko osladimo s tem sirupom namesto sladkorja. Sirup lahko uporabimo tudi za pripravo kakšnih jedi.
Musli z borovim sirupom
Potrebujemo: 1 jedilno žlico borovega sirupa, 1 banano, 1 dag drobno narezanih lešnikov, 1 žlico rozin, pomarančni sok, 3 dcl mleka, 4 žlice kornfleksa
Priprava: Kornfleks prelijte z mlekom, borovim sirupom in pomarančnim sokom. Pomešajte z narezano banano in rozinami. Pustite stati 10 minut, da se kornfleks napije, na koncu posipajte z drobno narezanimi lešniki.	Q
ketfua v tabormstvu
V tem članku predstavljam, kateri elementi sestavljajo nas ljudi in kateri elementi nas obdajajo v zraku in zemlji.
Lea
Odgovore pošljite na lea.repic@siol.net.
Glavni elementi v človeškem telesu in njihovi masni deleži, izraženi v odstotkih:
Količina najpogostejših elementov v zemeljski skorji:
Več kot pol človeškega telesa sestavlja voda. Poleg vode v našem telesu prevladujejo spojine kot so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Maščobe in ogljikovi hidrati so iz ogljika, vodika in kisika, medtem ko beljakovine vsebujejo še dušik.
Elemente, nujne za naše telo, dobivamo s hrano.
Novo nagradno vprašanje je: Zakaj je ogljikov dioksid pomemben za rastline?
Zemeljska skorja je tanka skalnata plast na površju, v globino seže kakih 50 km.
Na zemlji se najde vsega 92 elementov, vendar teh osem elementov sestavlja čez 98 % zemeljske skorje. Drugih 84 elementov zavzema le 1,5 %. Povrhu pa dva najpogostejša elementa, kisik in silicij, sestavljata skoraj tričetrt mase zemeljske skorje.
Nagrado za odgovore v prejšnji številki bo prejel Rok Smrdelj. Nagrada je taborniški priročnik Užitne rastline.
Zmes plinov, ki obdaja zemljo, se imenuje atmosfera ali ozračje. Q
Dušik je zelo nereaktiven (inerten) plin.
Kisik je najbolj reaktiven plin v zraku. Med dihanjem iz zraka v pljučih preide v krvni obtok, ki ga odnese k celicam v našem telesu.
Ogljikov dioksid je prisoten le v majhnih količinah, a je zelo pomemben za rastline.
RAZISKOVANIE
23
Primož Kolman
Pomlad astronomske znanosti?
Čeprav bo minilo že dobrih 35 let odkar je zadnja misija Apolla na Luno ponesla človeško posadko, se raziskave vesolja nikakor niso ustavile. Vesoljske sonde serije Pioneer in Voyager so poslale prve slike zunanjih planetov posnete iz neposredne bližine, odkrite so bile manjše Lune, ki jih z Zemlje prej niso videli.
V orbitah okoli Zemlje krožijo umetni sateliti. Eden izmed njih je Hubb-lov teleskop, ki danes predstavlja najbolj ostro oko človeštva za pogled v globine vesolja, drugi je SOHO, ki neprekinjeno opazuje aktivnost Sonca. Vesoljska robota Spirit in Oportunity že drugo leto uspešno raziskujeta površino Marsa, okoli Saturna pa kroži Cassini, ki tudi že dobro leto pošilja slike kolobarjev in lun, posnete iz njihove neposredne bližine. V okviru projekta Cassini je predviden tudi pristanek na največji saturnov satelit Titan, ki je le malo manjši od Zemlje. Vesoljska sonda Stardust se je uspešno vrnila s svoje misije in s seboj prinesla vzorce kometa Wild 2. Japonska vesoljska sonda Hayabusa pa je uspešno pristala na 500-metrskem asteroidu Ito-kawa, ki je kandidat za trčenje z Zemljo v naslednjih nekaj milijonih letih. Hayabusa je z nabranimi vzorci že na poti nazaj na Zemljo. Njeno vrnitev pričaku-
Itokawa - 500m velik asteroid, s katerega Japonska vesoljska sonda prinaša na Zemljo vzorce.
S
jemo v letu 2007. Rusom cveti vesoljski turizem, kozmologija, kot teoretična znanost, pa je vse bližje odgovoru na vprašanje o samem začetku.
V zadnjem času smo priča kar nekaj zanimivih odkritij. Odkritje "termalne vode" na Jupitrovi luni Evropa trenutno daje največ možnosti za obstoj nezemeljskega življenja, Pluton nima le eno, ampak kar tri lune. Izkazalo se je, da relativnostna teorija predstavlja zelo pomembno vlogo tudi v vsakdanjem svetu. Zlato na primer brez nje nikoli ne bi bilo zlato ampak srebrno ... Raziskave so vse bolj usmerjene v iskanje odgovora o samem začetku. Tri letni projekt analize sevanja ozadja Vesolja je prinesel pričakovan odgovor. Vesolje ni moglo nastati iz homogene snovi, saj sicer ne bi prišlo do formiranja galaksij, kljub temu pa še ni jasno kje se skriva "temna snov", ki naj bi predstavljala kar 90% celotne snovi Vesolja. Od te snovi je namreč odvisno, kakšen bo pravzaprav konec vesolja.
Ob padcu kometa Shomaker-Levy 9 leta 1994 na Jupiter se vse bolj zavedamo, kako ranljivi pravzaprav smo. Zemlja, ki predstavlja neko oazo življenja v tem delu vesolja, vsako leto
420 milijonov svetlobnih let oddaljena galaksija, ki jo vesoljski teleskop Hubble posname z neverjetno natančnostjo -ostrina slike nam odkrije, da ima galaksija "rep", ki sicer za galaksije ni značilen. Rep je najverjetneje posledica trčenja z drugo galaksijo.
ogrožajo tudi več kot kilometrski asteroidi. Zavedanje o tem, da se je na Zemlji že večkrat v zgodovini prav zaradi padca takega telesa zgodila globalna katastrofa, ob kateri je izumrlo tudi 50 in več odstotkov vrst, med drugim tudi dinozavri, nas navdihuje, da vse bolj pozorno opazujemo nočno nebo in iščemo možne kandidate za takšno trčenje. Čeprav danes še nimamo učinkovitega orožja proti tej "nadlogi", pa je v tem trenutku morda pomembno prav zavedanje, da Zemlja kot planet še nikoli prej ni bila tako blizu možnosti, da se "sama" zaščiti. Njena zaščita pred padci meteoritov bo v prihodnosti morda prvič v njeni zgodovini plod človeških možganov. To pa bomo lahko dosegli le z znanjem in razvojem. Q
24 februar
rugacni?
Ko sva stopila iz letališča (Male -Maldivi), naju je namesto tropskega sonca zaslepil "fleš" fotoaparatov. Najin gostitelj je bil Ibrahim Zameer -Zambe (načelnik za odnose z javnostjo).
Prihod na letališče Male.
Število skavtov na Maldivih se giblje okoli 4000. Njihov sistem dela je nekoliko drugačen od našega. Vodniki so večinoma učitelji, glavni predstavnik posamezne skupine je ravnatelj šole. On mora tudi dati dovoljenje za aktivnosti - izlet, tabor... Vodnik lahko postaneš šele, ko dopolniš 18 let in kriteriji so dokaj visoki. Biti vodnik je izredna čast, da o wood badgih sploh ne govorimo. Kroji - imajo jih vsi od najmlajših naprej, in nobenemu ni nerodno iti z njim po ulici. (Tukaj misliva, da so nam res lahko za vzgled.) Oni so za naju pripravili obiske v šolah (bila sva tudi pri pouku), nekaj dnevni izlet na otok Thulhaadhoo, na katerem sva bila
Ogled otoka Thulhaadhoo.
edina belca; en dan na luksuznem turističnem otoku (da sva spoznala, česa si ne moreva privoščiti), nočni ribolov z vsemi glavnimi predstavniki SAM (Scout Association of Maldives), ogledi mestnih znamenitosti,... Na njihovo prošnjo sva midva predstavila program, ki ga izvaja naš rod, našo državo, še posebej pa sva jih presenetila s pestro ponudbo naših taborniških iger. Tu nam pa niso kos. Zelo so zainteresirani tudi za kakšno izmenjavo, o tem je bilo izrečenih veliko besed. Lahko se pohvaliva tudi s tem, da sva spoznala regionalnega direktorja Azijsko - Paci-
ijinr^i
(sola)Igranje s skavti.
fiške regije (Abdullah Rasheed), ki ima pod svojim okriljem 18 milijonov skavtov. Tu lahko resnično začutiš, da si del te velike svetovne organizacije in da so vsi tvoji bratje in sestre.
Ve~ slik lahko najdete na na{i spletni strani: http://prg.rutka.net (Maldivi).
Gregor Robi~ in Sonja Koren Poklju{ki rod Gorje, foto: Gregor Robi~
Gozdni sadeži -RKJ Spodnja Idrija na zimo-vanju
Bilo nas je dvanajst in bilo je božično popoldne. Zbrali smo se Pr' Petriču in se peš podali na uro trajajoč vzpon do Pocka. Na cilj smo prispeli zadihani, a polni pričakovanja. Namestili smo se v koči, sledilo pa je gretje na veliki peči, kar je gotovo ena izmed najboljših stvari v hiši. Kuharska ekipa je za večerjo spekla čisto prave pice iz krušne peči. Vse pohvale njim, saj smo zares dodobra napolnili naše želodce. Kot se za prave tabornike spodobi smo "družabni" večer preživeli ob igricah in petju.
12 pravih RKJ-jevcev. Foto: Andrija Majsen
Prav gotovo najbolj razveseljujoča novica novega dne je bila obilica snega. Mama narava nam je res podarila zajetno mero te zimske pregrehe. Po zajtrku smo se odločili za sprehod do Kovka in nato še do Kamutajš. Po zajetnem vzponu so se nam kar zaiskrile oči ob pogledu na bele planote in predvsem motorne sani. Poklicali smo našega tabornika Mateja, ki je poskrbel, da smo sani lahko tudi preizkusili. To je izkušnja, ki je ne pozabiš kar tako, in mislim, da je lahko žal vsakomur, ki se
RAZISKOVANJE
25
ni udeležil zimovanja. Premraženi od divjih voženj smo se ogreli s čajem, ki sta ga pripravila Goran in Matej (najbrž je imela prste vmes tudi njuna mama). Ura pa se je vse bolj bližala času kosila, tako da smo se vrnili proti naši koči. Preostanek dneva je minil ob kepanju, sankanju, smehu in petju. Popoldne so se poslovili naši najbolj zavzeti študenti, tako da nas je ostalo samo še sedem.
Zadnje jutro zimovanja smo se še zadnjič ogreli na peči, potem pa v sneg... Pot proti Spodnji Idriji je poskrbela, da smo razgibali vse smejalne mišice, saj se je pod plastjo snega skrival led, ki je sprožil številne padce. Na srečo so se vsi končali brez posledic, tako da smo se srečno vrnili domov.
Bil je sneg, bili smo mi, bilo je super, v polnem pomenu
besede!	_. ,„„,,._ , . ,
Tina (PP klub Gozdni sadeži)
Izobraževalno-motivacij-ski vikend RMB
Sliši se zelo huda zadeva ... ampak PP-jem iz Roda mladi bori Ajdovščina je bilo takoj jasno, da gre še za eno zabavno akcijo, ki bo ostala v lepem spominu. V zimskem času naj bi bilo normalno, da motivacija pade, da so vodniki že skoraj brez idej za mrzle vodove sestanke in da se malo ulenimo. Zadosten razlog za vikend na zasneženem Pšenku, kjer imajo svojo kočo prijazni idrijski taborniki.
Tako smo začetek decembra preživeli v družbi, ki jo imamo najraje, ob tem pa naredili še veliko koristnih stvari. Izdelali smo cel kup plakatov za naše nove taborniške prostore, izumili kar nekaj novih vozlov, si izmislili in preizkusili številne nove igrice, odigrali tradicionalen 'twister', v teoriji in praksi postavili šolski primer igluja ter naredili program za sprejem dedka mraza (ki je ekskluzivno napovedal prihod med svojim dopustom na Havajih!!). Tiste, malo bolj resne načelnice, so imele končno čas, da so se v miru pogovorile o načrtih za delo v rodu, drugi pa so se vdajali neskončnim debatam in kuharskim eksperimentom ali pa že prej omenjenemu konstruiranju igluja. Seveda nas je obiskala tudi delegacija idrijskih tabornikov, da bi prenesla svoje bogate izkušnje o upravljanju agregata na nevedne ajdovce. Se enkrat hvala ©. Vsestransko učenje torej.
In tako je prišel čas za odhod. Strinjali smo se, da je vikend uspel, čeprav se je ponašal z nekim čudnim imenom. Zgleda, da je bil tisti 'feeling' to, kar smo v teh smešnih besedah iskali. O debati ali je za take občutke kriva družba ali pa izjemno bioenergetsko polje okrog koče idrijskih tabornikov, pa kdaj drugič. Vsekakor, RMB priporoča!
Katarina & Janja
Nju jir parti 05 raport
10 ..., 9 ..., 8 ..., 7 ..., 6 ..., 5 ..., 4 ..., 3 ..., 2 ..., 1 ... Srečno novo leto!!! Juhuuuu!!! Pok zamaška iz steklenice šampanjca. Ra-ketiranje neba z razno raznimi barvami iz piromanskih baterij in vonj po smodniku ter izrekanje čestitk in dobrih želja vsepovprek. In kaj je tu kaj posebnega, bi se vprašal naključni mimoidoči. Saj to je opis tipičnega trenutka, ko se sil-vestrovo prevesi v novo leto. Res je. Ampak s to razliko, da je novo leto za PP-je in grče rodu Veseli veter letos prišlo nekoliko prej.
Foto: A. C.
Toda vrnimo se na začetek. Vodstvo RVV se je odločilo, da bo organiziralo akcijo za PP-je, saj se, na žalost, za njih pri nas bolj malo dogaja. RVV je božič in novo leto praznoval nekoliko prej in sicer v noči s 26. na 27. december, v vasi Bo-krači. Hrane za poln hladilnik in še več, doma pečeno pecivo, (brezalkoholna) pijača, naredili smo si tudi bovlo in (brezalkoholne) koktejle (hvala reviji Tabor za recepte ©). Na jedilniku je bila pizza večer, narezek čez noč in palačinke za zajtrk.
Obiskal nas je tudi božiček, ki je splezal na balkon in nas presenetil. Ker nobeno praznovanje novega leta ni popolno brez ognjemeta, smo ob polnoči pokurili nekaj baterij in odprli flašo srebrne radgonske penine. Darila smo si "razdelili" po sistemu "vzemi novo s kupa, ali pa ukradi sosedovo". In če se nismo pri tem "razdeljevanju" zadosti nasmejali, smo se toliko več pri kvizu. Ko smo se malo pomirili, smo si ogledali film Taxi (francosko verzijo) in spet pokali od smeha. Nato smo se počasi odpravili spat. Zjutraj, oz. pač ko smo vstali, pa zajtrk in seveda vsem neljubo, toda obvezno pospravljanje.
Ventilatorrr...
26 februar
Nina Arnuš
Jaka Bevk - Šeki
Vodniški vikendi
Vsi vemo, da za vodnike obstajajo izobraževanja: najprej (da sploh lahko postanejo vodniki) se udeležimo vodniškega tečaja, potem se lahko odločimo in nadaljujemo z GG vodniškim tečajem ali se udeležimo kakšnega specialističnega tečaja. Če želim postati načelnik čete, družine, rodu, pocukam za rokav načelnika in skupaj se odločiva, da grem na tečaj za vodje enot.
K
ljub vsem naštetim tečajem, izobraževanjem pa nam vsem čez leto kdaj pade motivacija za delo. Počutimo se brezvoljni, brez idej in sploh se nam ne da hoditi na tisoč in en sestanek... Zato so v nekaterih rodovih "izumili" vod-
iz potreb vodnikov - vprašajte jih, katera znanja jim manjkajo, kaj bi želeli izboljšati, katere so pereče teme in problemi. Seveda pa v programu ne sme manjkati zabava in druženje, zaradi katerih bo tak vikend še posebej zanimiv. Se bolj konkreten predlog: osvo-
Več na temo motivacije vodnikov najdete na gradivo.rutka.net.
niške vikende, ki so namenjeni predvsem pridobivanju veselja do dela, novega znanja, druženja in spoznavanju celotnih vodstev rodov.
Recept za izvedbo vodniškega vikenda je preprost: na seji rodu, čete, družine se dogovorite za datum (najbolje vikend ali kakšne počitnice) in najamete kočo (ali če imate srečo, greste kar v svojo). Program naj izhaja
jite in ponovite osnovna znanja iz mnogoboja, naredite delavnico na temo stikov s starši (kako se pogovarjamo z njimi, zakaj nam je včasih nerodno, zakaj je pomembno, da imamo sploh stike z njimi), zvečer naj sledi zabava z rdečo nitjo (npr. pustovanje), zjutraj pa za zbujanje sledi krajša orientacija. Po izkušnjah iz lastnega in iz drugih rodov, so taki vikendi prava popestritev rodo-
vega dogajanja. O njih se še veliko govori in smeje na ta račun, predvsem pa ekipe rodov poveže, da potem lažje delajo skupaj.	q
m
RflZCIBfljmO ŽU/UENJE
W UJ W.RA2GIBAJ m« lU U£HI E -MET
¡SLUŽENJE 27
Pozitiven odnos do dela
Irena Jeretina
Tokrat se v psihološkem kotičku ne bomo posvečali vzgojnim in komunikacijskim problemom pri delu z mladimi taborniki, pač pa drugi "težavi", ki pogosto pesti vodnike in druge, tako ali drugače aktivne tabornike, ki so pripravljeni svoj prosti čas prostovoljno porabiti za dobrobit taborništva.
G
se vam ni d.
otovo se vam je že kdaj zgodilo, da ste imeli pri tabornikih vsega dovolj in dalo več. Skoraj vsak vodnik kdaj pa kdaj pride v situacijo, ko se mu ne da pripravljati na vodovo srečanje in bi male tabornike najraje kar poslal domov. Organizator akcije se ob gori nalog in zapletov pomisli, da bi najraje vse skupaj kar odpovedal... V takšnih in podobnih trenutkih se potem pogosto vprašamo - zakaj sploh žrtvujemo toliko časa in energije za taborništvo?!
Aha, ob prebranem vam v glavi gotovo že besno utripa lučka -MOTIVACIJA! Seveda. Brez motivacije zjutraj ne bi niti vstali iz postelje, kaj šele, da bi se - kar tako - odločili svoj prosti čas nameniti vzgoji otrok in organizaciji raznoraznih aktivnosti, od katerih sami pravzaprav ne pridobimo nič "oprijemljivega".
Seveda vsak posameznik v sebi najde svoje lastne motive za neko početje ali aktivnost na določenem področju. V taborništvu nas večinoma druži želja po druženju in skupinskem delu, ali pa npr. želja po pridobivanju novih znanj. Nekatere žene tudi želja po priznanju ali uveljavljanju statusa, spet drugi pa imajo v sebi preprosto altruistično težnjo, narediti nekaj dobrega.
V situacijah, ko se sprašujemo, zakaj sploh še delujemo v taborniški organizaciji, nam poznavanje lastnih motivov pride zelo prav, zato je dobro, da o njih razmislimo in se jih zavedamo. A kljub temu se kdaj zgodi, da nam zmanjka motivacije in zapademo v
Če želiš dvigniti svojo motivacijo pri delu (v taborništvu, v šoli, službi ali kje drugje) ti morda koristi branje knjižice FISH! - Filozofija po ribje (Lundin, C., Paul, H. in Christensen, j.).
brezvoljnost. Takrat se je fino oprijeti kakšnih trikov za hiter in učinkovit dvig motivacije. Eden takšnih "trikov" je zavedanje, da si sami izbiramo odnos do dela. Naprimer: če se odločimo, da se bomo imeli na vodovem srečanju fino, da bo zabavno in zanimivo, če bomo na srečanje prišli nasmejani, bo le-to sigurno minilo veliko zabavneje in bolj uspešno, kot če se že vnaprej odločimo, da se nam ne da, da so otroci tako ali tako nezainteresirani za delo, ipd.
Glede na to, da v taborništvu skoraj nikoli ne delamo sami, je zelo pomem-
ben tudi naš odnos do drugih. Če s svojo pozitivno energijo pritegnemo druge in jih vključimo v svojo zabavo, nam bodo to pozitivno energijo vračali. Enako velja tudi pri delu z vodom: z raznimi presenečenji, z dobro pripravljenim programom in s pozitivnim pristopom otrokom polepšamo dan. Veseli in zadovoljni otroci, pa tudi nam polepšajo dan.
In v takšnih trenutkih vprašanje, ZAKAJ delam vse to, ne potrebuje odgovora. ©	|-j
28 februar
IMETI VOd GG
Dajmo si priložnost
Barbara Bačnik - Bača
V tej številki Tabora boste zasledili poudarek na aktivni participaciji, oziroma vključevanju članov v proces odločanja z namenom večjega zanimanja za samo udeležbo in izvedbo akcije. Poglejmo, kako naj bi stvar potekala pri gozdovnikih in gozdovnicah:
VPRAŠANJA ZA SPREMLJANJE DELA V VODU:
Ali vodnik komunicira z vsakim članom voda?
Ali je vodnik zgled svojim članom? Ali vodnik skrbno planira delo in aktivnosti voda?
Ali vodnik uporablja vse razpoložljive vire za delo z vodom?
Ali vodnik koordinira delo v vodu tako, da ta funkcionira kot skupina?
VOD ODLOČA:
V primeru dobre komunikacije med vodnikom in njegovimi člani, poi-zvedeti, kaj si mladina želi, ne bi smelo biti preveč težko. To ključno informacijo lahko pridobimo:
-	preko neformalnega pogovora,
-	ali drugače - člani naj vsak zase napišejo na list papirja, kaj bi radi počeli na vodovi akciji,
-	ali še drugače, v zavetju tople učilnice jim pripravimo krajši "brainstorming" - in zadolžimo enega, da predloge zapisuje na tablo. Nato članom uprizorimo referendum v malem. Razdelimo jim manjše nalepke (lahko si pomagamo tudi s kredo) in jih pripravimo k oddajanju glasov.
Na primer: tri nalepke (tri črtice s kredo) oddajo svojemu NAJ predlogu, dve drugo uvrščenemu in eno za tretji predlog po njihovi želji. Tudi če se vam "volitve" ne posrečijo, bo iz razpleta nadaljnjih dogodkov razvidno, kateri predlog podpira večina članov.
POTREBE VODA:
Potem pride na vrsto demokracija, pa vendar - samo vodnik ve, kaj je dobro za člane, in kaj ne. Poiskati je potrebno pravo mero usmerjanja in vzpodbujanja v želeno smer. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da nas zanimajo le realni in izvedljivi predlogi. Vseeno skušajmo odgovoriti na njihove potrebe in jih v nadaljevanju tudi zadovoljiti.
ODGOVORNOST:
Sledi delitev dela, priporočljivo je prostovoljno prevzemanje odgovornosti za posamezen del akcije. Vodnik naj da prednost članom, da prevzamejo lažje zadolžitve, za tiste najbolj pomembne ali formalne pa naj poskrbi sam. Skratka, s tem, ko bodo člani prevzemali odgovornost in se aktivno vključevali tako v proces odločanja o akciji kot v samo izvedbo, si bomo zagotovili njihovo udeležbo in pripravljenost za delo, oni pa bodo doživeli pozitivno in vzgojno izkušnjo.	Q
Foto: SiNi.
Sergeja Bogovic
Stara angleška molitev
Brskala sem po knjigah, starih zapisih, prebirala stare članke, ki so rubriko Dotik bogatili do sedaj ... razmišljala sem, da vam ponudim nekaj čisto svojega in svežega, a na koncu sem se odločila, ker sem omejena na število besed, da izberem slednje. Staro angleško molitev, ki naj Vam seže do najbolj skritih kotičkov srca.
"Vzemi si čas za prijaznost - saj je pot k sreči, Vzdemi si čas za sanje - popeljejo te med zvezde, Vzemi si čas zato, da ljubiš in si ljubljen
-	to je privilegij bogov, Vzemi si čas in se ozri naokrog
- dan je prekratek, da bi bil sebičen. Vzemi si čas za smeh
-	ki je glasba duše."
AKTUALNO
29
Mladi ali odrasli?
Boris Mrak
Taborniški zakoni in mi
Kdo naj 'vodi' organizacijo?
... Ko so minili trije meseci, je imel Jonatan še šest drugih učencev, samih Izobčencev, ki jih je mikala ta čudna nova misel o letenju, zaradi veselja nad letenjem.
Pa vendar jim je bilo lažje naučiti se velikih umetnij kot razumeti, iz kakšnega razloga naj to delajo ...
(Richard Bach, Jonatan Livingston Galeb)
S starešino našega roda, Brankico, se velikokrat pogovarjava o tem, kako voditi rod, da bo napredoval. Kaj narediti, da bomo še boljši, predvsem pa, da bi še več mladim dali izkušnjo taborništva. Pri tem velikokrat prideva do naših popotnikov in popotnic. Mladih, izredno sposobnih tabornikov, ki so pravzaprav tisti, ki izvajajo program roda. So tudi vodniki, vodje akcij... Da pa bi prevzeli kakšno odgovornejšo funkcijo v rodu, pa niso pripravljeni. Ugotavljava, da jim manjka odgovornosti, ki bi vodila v vztrajnost, ki jo marsikatera rodova funkcija zahteva, predvsem načelniška.
Pri tem nama spomini zajadrajo kakih 15 let in več nazaj Ko sva bila še mlada (hitro se potolaživa, da sva tudi zdaj mlada, vendar sva bila takrat malo mlajša). Takrat sva bila oba načelnika čete - vsak svoje. Velikokrat smo tekmovali, katera je uspešnejša, boljša. Takratne čete so štele več vodov in tabornikov, kot današnji rod. Pa sva jih uspešno vodila, čeprav sva komaj stopila v srednjo šolo.
Danes pa še študenti niso pripravljeni tega početi. In biti pri tem tako uspešni, kot sva bila takrat midva.
Vendar so bili takrat časi drugačni. Ne samo to, da je bilo takrat več mladih, manj ostalih dejavnosti, drugačne vrednote. Drugačna sva bila midva. Takrat je bil pač čas, ko si se večinoma odločil za eno, največ dve dejavnosti, katerim si posvetil večino svojega prostega časa. Tudi zato, ker je bila večina tvojih prijateljev tam. Danes pa mladi po šoli hitijo od ene dejavnosti k drugi, od enega krožka do drugega tečaja. In nikjer niso zares vključeni. Vedno so samo obiskovalci, nekdo, ki pride, pogleda in odide.
Taborniki pa se nismo spremenili. Še vedno od mladih pričakujemo (vsaj od vodij), da so vključeni. 'Taborništvo je način življenja!', je velikokrat vodilo. Toda - ali so mladi pripravljeni prevzeti tako obvezo - da se vključijo in jim taborniki postanemo zares pomembni? So jo pripravljeni prevzeti tako kmalu, kot to od njih pričakujemo - tudi na podlagi lastne izkušnje?
Mislim, daje čas, da razmislimo o tem in o naši paradigmi. Mogoče je čas, da se prilagodimo.
Mogoče pa tudi ne ...
Statut ZTS, ki ga je sprejela skupščina ZTS v novembru, lanskega leta (tako rekoč pred iztekom leta), bralcu ob njegovem pregledovanju in ponovnem branju nehote sproži vrsto vprašanj in pomislekov. Na primer v 12. členu Statuta so zelo jasno napisani taborniški zakoni in marsikateri član naše organizacije jih zna povedati iz ust. Toda ali je to dovolj? Ali se jih zares držimo ali pa so naši delegati, ko so potrjevali statut tudi v našem imenu v žepu držali prav male fige, figice? Človek res dobi čudne občutke, ko začne pregledovati nekatere podatke o naši organizaciji. Na primer članstvo in plačilo članarine v zadnjih petnajstih letih, recimo tam od leta 1990, ko so se v organizaciji začele spremembe in približevanje WOSM. In kaj lahko ugotovi, boste rekli? Prvič to, da nam število članstva upada. Ampak najbrž bi se dalo to še nekako opravičiti z vrsto razlogov (vse večja konkurenca med nepridobitnimi organizacijami, upadanja števila rojstev in s tem povezanega števila otrok v Sloveniji, ki so naša največja ciljna skupina, pa še kaj bi se našlo ob taborniški inovativnosti).
To, kar je bolj zaskrbljujoče, pa je to, da rodovi ne plačujejo članarino za vse svoje člane. Pa bo morda nekdo rekel, j a saj se ne da tega točno narediti, ker se nam članstvo stalno spreminja, nekateri ne plačajo članarine, nekateri pozabijo, nekateri nas obiščejo samo enkrat na leto, nekateri se nam pridružijo samo za kak mesec ali dva... - veliko izgovorov, pa tudi nekaj dejstev. Vse lepo in prav ampak težko bo nekoga prepričati, da je takih izjem kar nekje med 20 in 30 % - vsako leto, da ne bo pomote in ta procent je v nekaterih letih še večji (seveda je procent odvisen od tega, od katere številke ga računamo, da ne bo pomote!). Seveda si številk nisem izmislil sam, ampak so to povsem uradni podatki naše organizacije. Vsako leto je prisotna dokaj velika razlika med številom naših članov v rodovih, o katerih poročamo in o tem, za koliko članov dejansko plačamo članarino. In da bo moje razmišljanje jasno, se vrnimo nazaj na taborniške zakone. Če bi jih spoštovali in se jih držali, potem tako velikih razlik seveda nebi bilo. Kaj je torej narobe z nami? Ali želimo imeti samo lepo zunanjo sliko o nas samih, ali pa želimo res spoštovati to, za kar se zavzemamo? Koga s tem pravzaprav zavajamo? Ali je to način naše vzgoje? Ali to počnemo zavedno ali nezavedno, oziroma menimo, da so take male prevare dovoljene? Ali morda s tem ne varamo sami sebe? Vprašanj je veliko, odgovorpaje vsekakor lahko samo eden: "varamo" sami sebe (da ne uporabim kakega bolj grobega izraza) in to vsekakor ni v skladu z našimi, taborniškimi zakoni, za katere smo se zavzeli in za katere smo glasovali. Naj bo to vsem članom ZTS, posebno pa še vodjem te organizacije, v premislek in pogled v samega sebe.
Srečno!
Sarajevo, 27.1. 2006
30 februar
Tema meseca
Nina Medved
Foto: arhiv R XI.SNOUB & Damjan Obal
ZOT ... in zvezde so bile rojene
Vsako leto znova, tokrat že desetič zapored, taborniki Rodu XI.SNOUB in Miloš Zidanšek iz Maribora prirejamo Zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT), ki je vsako leto
polno. Izkušenj, zabave in absolutno mraza. Letos se je ZOT odvil v petek 27. 1. in soboto 28. 1.2006, na osnovni šoli Dušana Flisa v Hočah pri Mariboru. Kakšno slabo vreme, kakšna megla, pravi mraz je žgal in tekmovalce le podžigal za naslednji dan, ko so se odpravili na progo. Zaradi zamujanja nekaterih ekip v petek zvečer so tekmovalci dokaj pozno končali s pisanjem "ToTi testa" ter vrisovanja, vendar jih je čakalo posebno presenečenje. Pripravili smo namreč prave karaoke, katere so razvnele še tiste, ki so pol ure pred tem prisegali, da pa oni nikoli ne pojejo. Seveda, mikrofona sta gorela celo noč, odmor sta si vzela le zjutraj med startom ekip. S proge so tekmovalci prišli naravnost ubiti in so kar takoj navalili na joto, ki jih je čakala v jedilnici, nato pa le še nestrpno pričakovali rezultate. Nagrade so prejeli prav vsi sodelujoči, kar je risalo nasmehe tudi tistim, ki se niso odrezali najbolje. Očarljive snežake pokale, pa so odnesli, seveda, le najboljši.
e glede na število ekip, tudi ne ubija_ _ ,,očih -12°C, smo še
enkrat speljali ZOT, kot je treba. Udeležilo se ga je 12 petčlanskih ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi ekipa tabornikov iz Zagreba, ki so očitno navdušeni nad slovenskimi taborniškimi tekmovanji. Tekmovalci so še vsako leto odšli iz naših krajev polni vtisov in energije, ki nas, tabornike, žene naprej. Vendar vsako leto ni enako drugemu in tudi letošnje ni bilo prejšnjim. Očitno smo ustvarili novo tradicijo tekmovanja, karaoke. Tekmovalci kakor tudi organizatorji so mikrofona držali celo noč v rokah in lahko bi rekli, da so zvezde bile rojene. Hvala vsem, ki ste prišli: pa naslednje leto znova!	D
Koliko nas je? Milijon!
Najlepša hvala za podporo: Eurosporttrade, Postonjske pekarne, Mesarija Košaki, OŠ Dušana Flisa Hoče
TEMA MESE
CA 31
Beseda tekmovalcev:
asna, RXI, vodja tekmovanja
"Letos sem ZOT prvič videla skozi oči vodje tekmovanja. Ta vloga ti pobere že pred tekmovanjem veliko časa in živcev in če nimaš za sabo sposobne in požrtvovalne ekipe, kot sem jo imela jaz, je po moje ful težko. Menim, da nam je uspel eden boljših ZOTov. Razlog je predvsem to, da so vsi organizatorji, bolj ali manj utečeni na svojih položajih, in vsi delajo tisto, kar najbolje znajo. Vendar kljub temu sprejemamo v organizacijsko ekipo vedno nove obraze, da tekmovanje ne bi postala dolgočasna rutina, kjer je že vse predvidljivo, tako za organizatorje, kot za tekmovalce. Škoda le, da je bilo tako malo ekip. Nekaj jih je odpovedalo v zadnjem trenutku, verjetno je bil razlog bolezen. Upam samo, da se niso ustrašili mraza, saj je bil vikend res zimski. Vseeno pa je bilo to tekmovanje z velikim T in upam, da se na naslednjem ZOTu vidimo v večjem številu. Enajsta namreč naslednje leto dela enajsti ZOT! In tega ne smete zamuditi!"
Beseda kontrolorja:
"Minil je še en ZOT, kateri mi bo ostal v lepem spominu. Mislim, da smo tekmovanje speljali kot se spodobi. Zabava ni manjkala, saj smo se ob karao-kah nasmejali do solz. Noč je bila nato še dolga in kljub mrazu se je spanec na kontrolni točki prilegel. Super je, da so se letošnjega ZOTa udeležili tudi Hrvati, ki so se zelo dobro izkazali. Seveda pa ne morem mimo novih poznanstev, ki sem jih pridobil. Škoda le, ker je prišlo malo ekip. Super (mega, noro, kul) je bilo!" Kontrolor Matej, RXI
"Ceprav je bila udeležba manjša, kot smo navajene iz drugih taborniških tekmovanj, je bilo vzdušje prav Fantastično. Najbolj nas je navdušila pozitivnost, energičnost in odprtost organizatorjev. Uspelo jim je združiti tekmovalni del in zabavo. Na koncu pa je vsaka ekipa zapustila ZOT s prijetnimi občutki. Ampak ni slajšega od zmage. Mi svojo posvečamo orientacistu Mikiju." Ekipa Fantastičnih 5
"Letos sem bila prvič na ZOT-u in mi ni žal, da sem šla. Všeč mi je bil sproščen odnos organizatorjev. Zelo zanimiva ideja so se mi zdela tudi karaoke:). Proga ni bila prezahtevna, ni bilo premrzlo, vse skupaj ... supr © Bilo pa mi je malo čudno, da je bilo tako malo število GG ekip." Petra, RPK
"Vučko me je nazvao i pitao: „Hočeš u Sloveniju?". Rekoh: „Hoču. A 'di?". „Pa u Hoče". „Hoču," rekoh. Odmah kad smo došli smo prionuli rješavanju testa i usp-ješno obavili ono što se od nas očekivalo, unatoč malim tehničkim problemima. Jutro je donijelo novi dan, a novi dan je donio novi izazov. Gonjeni prkosom i več pomalo željom da vidimo osnovnjak, redali smo KT-ove kao po špagi i uspješno sti-gli na cilj. Dok je ekipa STG1 imala megdan sa čušpajzom na stolu, organizatori su izvijesili rezultate ovogodišnjeg ZOT-a. Pa je** te mi smo drugi. Jihaa. Viceprvaci Slovenije. Bravo dečki. Zahvala: organizatorima, ostatku ekipe STG1 (Vučko, Siniša i Kale), kuharu u školi jer nam je dao još jednu porciju čušpajza, te teti ko-nobarici u Ptuju na dobroj kavi ... I naravno pozdrav svim ostalim sudionicima ZOT-a '06 ..."
Gjurofski za ekipo SGT1, Odred izvidjača Študentski Grad Risanje skice terena na kontrolni točki.
32 februar
Razpis za soorganizatorja zleta 2009 (sprejeto na 39. seji IO ZTS, Ljubljana, 9. 1. 2006)
1.	Na podlagi sprejetega sklepa 6. seje starešinstva dne 18.6.2005 v Slovenski Bistrici in v skladu z Navodilom za organiziranje večjih državnih in mednarodnih akcij v ZTS, ki ga je sprejelo starešinstvo ZTS na 5. seji dne 18.6.1999 v Ajdovščini, Izvršni odbor ZTS objavlja razpis za izbiro soorganizatorja zleta ZTS v letu 2009.
2.	Zlet bo predvidoma potekal od 31. julija do 9. avgusta 2009.
3.	Soorganizator je dolžan zagotoviti prostor ustrezne velikosti (3 hektare) z osnovno komunalno ureditvijo (pitna voda in urejeni odtoki odpadnih voda, WC-ji so lahko kemični) na katerem je možno taboriti. Prostor mora biti na voljo vsaj teden dni pred pričetkom in tri dni po zaključku zleta. Soorganiza-tor je na zletu zadolžen za vodenje tehničnih služb. Predvidena udeležba je 800 udeležencev.
3.	Prijava na razpis mora vsebovati:
■	predstavitev ožje in širše lokacije zleta
■	predstavitev organizacijskih potencialov
■	predstavitev možnosti, ki jih okolje nudi za izvedbo programa
■	predstaviti zamisel o organizaciji bivanja
■	predstaviti pripravljenost za sodelovanje občine, podjetij in organizacij
■	predstaviti in utemeljiti okvirno finančno konstrukcijo stroškov infrastuktu-re in namestitve
■	na kratko predstaviti kandidate za sodelovanje v organizacijskem odboru zleta
■	sklep rodove uprave oz. ustreznega organa o nameri za soorganizacijo zleta.
4.	Kriteriji za izbiro kandidata:
-	ustreznost lokacije (primernost za postavitev tabora, bližina komunalne infrastrukture, različne možnosti za izvajanje programa)
-	kadrovski potenciali (zagotovitev vsaj 30 članov osebja, možnosti za sodelovanje z drugimi organizacijami v okolici)
-	podpora v lokalni skupnosti (možnost sofinanciranja s strani občine in podjetij)
V	primeru, da se prijavi le en ponudnik in ne izpolnjuje kriterijev, se razpis ponovi.
5.	Na razpis se kot kandidati za soorganizatorje lahko prijavijo taborniški rodovi, občinske zveze in območne organizacije ZTS, ki so pravne osebe.
6.	Prijave na razpis je treba dostaviti na sedež ZTS do 31. marca 2006.
7.	Prijave na razpis bo obravnaval IO ZTS in izbral najbolj ugodnega ponudnika s katerim bo podpisan dogovor o soorganizaciji zleta.
Ljubljana, 9. 1. 2006
Tomaž Strajnar, načelnik ZTS
TABORNIŠKI FESTIVAL ali " V mestu in naravi skačemo po travi"
V	soboto, 22. aprila 2006, bo Mestna zveza tabornikov Ljubljana, ob dnevu Tabornikov in dnevu Zemlje, organizirala tradicionalni, letos jubilejni, že deseti Taborniški festival. Center dogajanja bo v parku Tivoli med Jakopičevim sprehajališčem in Tivolskim ribnikom. Številne delavnice bodo potekale med 10. in 14. uro. Lepo ste vabljeni taborniki iz cele Slovenije, da se nam pridružite in sodelujete. Več informacij o akciji dobite v naslednjih številkah Tabora in pri glavnem organizatorju Taborniškega feštivala Mihi Mačku (miha.macek@rutka.net).
Maja Nikolič, Mestna zveza tabornikov Ljubljana
Bronasti znak ZTS
(Pogoji: lahko ga prejmejo popotniki ali starejši člani, ki so z najmanj petletnim aktivnim delom v taborniški organizaciji dosegli uspehe pri vodenju in organizaciji posebnih aktivnosti ter izvajanju programa organizacije v okviru rodu ali širše.) IME PRIIMEK	ROD
ALJANA LITROP	RZR
GREGOR KOVAČ	RSV
IGOR MAJCEN	RSV
JURE BRANKOVIČ ZR MANCA KRAŠEVEC RSV MARKO RUŠNIK	RZR
MARTIN BRESKVAR RSV MIHA ŠTABUC	RSV
MITJA KOŠIR	RZR
SARA ŠOUKAL	RSV
TADEJA ALBREHT RZR TINA PETEK	RPK
Srebrni znak ZTS
(Pogoji: lahko ga prejmejo člani starejši od 20 let, ki so z najmanj desetletnim aktivnim delom v taborniški organizaciji, uspešnim vodenjem enot in izvajanjem programa, organiziranjem in vodenjem večjih akcij v rodu, območju ali v republiškem merilu, dosegli uspehe, ki so jih uveljavili v območnem ali državnem merilu.) IME PRIIMEK	ROD
MIHAELA HOJKER ZR TINE KOLOINI	RR
BLAŽ VERBIČ	RPK
Podaljšan rok za prijavo na Rover Way
Izvršni odbor obvešča vse člane, še posebej popotnice in popotnike, da je organizacijski odbor, ki pripravlja letošnji Rover Way v Italiji, podaljšal rok prijav do\'9f8. februarja 2006. Torej, če je kdo v zadnjem času obžaloval, da je zamudil rok prijave, ima sedaj še eno priložnost. Več na uradni strani akcije www.roverway.it.
I. š.
Snežni plazovi
AKTUALNO
33
Jo{t Bukovec
Zadnje čase nas pogosto presenečajo obilne snežne padavine v visokogorju, saj je na nakaterih smučiščih snega že preko treh metrov. Novo zapadli sneg je ponavadi najbolj vabljiv za vožnjo izven urejenega smučišča, ko vijugamo po mehkem pršiču in pogosto ne mislimo na nevarnost. Plaz je ena izmed hujših naravnih nesreč, katere žrtev ne želi biti nihče.
Sneg
Zanimivo je, da poleg količine snega vpliva tudi moč vetra med sneženjem. Če je snežilo v močnem vetru, je za sprožitev plazu dovolj že 20 cm snega, medtem ko je pri snegu, ki je padel v brezveterju sneg nevaren nad 30 cm.
Teren
Največja nevarnost plazov se pojavlja na pobočjih z naklonom okrog 45°. Na zelo položnih območjih je nevarnost neznatna, medtem ko pri zelo strmih nakloninah prihaja do sprotnega plazenja novega snega.
Najnevarnejša je monotona naklo-nina, na kateri ni dreves, skal ali teras. Najboljša zaščita pred snežnim plazom je gost smrekov gozd, najnevarnejši pa so travniki, saj na njih sneg nima nikakršne opore.
Preventiva
Med gibanjem po potencialno nevarnem terenu moramo poskrbeti za nekaj ukrepov. Priporočena je uporaba lavinske žolne, elektronske naprave, ki nam močno olajša iskanje zasutega. Dobro je, da si nadenemo rokavice ter smučarska očala, preko obraza pa si zavežemo ruto. V primeru, da nas zajame plaz, se čim hitreje znebimo nahrbtnika in vse opreme. Z gibi, podobnimi plavanju, skušamo ostati na vrhu plazu, obenem pa si z dlanmi pred obrazom naredimo prostor za zračni žep.
Ob zaustavitvi plazu poizkušamo pred obrazom narediti čim večji zračni žep, ki nas bo varoval pred zadušitvijo.
Iskanje
Če smo na plazu ostali sami, začnemo z iskanjem zasutih takoj. Naj nas ne zavede bližina koče ali česa podobnega, saj je važna vsaka sekunda. Ponesrečenec, ki je izkopan v 15 minutah ima 92% možnosti za preživetje, čez 20 minut pade vrednost na 35%, nakar je padanje še bolj drastično. Kadar išče več ljudi, moramo poskrbeti za pravilno organizacijo, saj lahko nenadzorovano iskanje prinese več škode kot koristi.

Izleti v zasnežene gore so lahko čudovita izkušnja, ki pa se lahko kaj hitro prevesi v tragedijo. Bodimo pozorni in previdni. Noben preventiven ukrep ni nikdar zaman.	q
■ *
i.

M
K
Igor Zorc in Joze Skočir, delavca RTC Kanin, vsako leto prožita plazove, ki groze, da bi zgrmeli na smučišče. Poleg njiju (desno) je jamar JK Novo mesto Miha Rukše, zadaj pa je ogromen plaz, ki so ga s pomočjo eksploziva sprožili s Prestreljenika. Foto: Tomaž Bukovec
34 februar
^¡gSpOmin I Jože Vild - Čio
(1924 - 2005)
ryo panonskih ravninah je otožno zapihal nagajivi ^zimski veter, kakor da bi vsem kotičkom Pomur-ja, predvsem pa Prekmurja, želel sporočiti Tiovico - umrl je starosta pomurskih in prekmurskih tabornikov, Čio.
Dolga desetletja je ob svojem rednem delu posvečal čas tudi tabornikom. Za taborništvo je navdušil veliko mladih. Tako ali drugače je bil prisoten pri ustanavljanju taborniških enot na celotnem prekmurskem prostoru; pod njegovim okriljem je nastal tudi odred v delovni organizaciji. Sledil je spremembam v organizaciji. Z njim in ob njem je doživljala spremembe tudi slovenska taborniška organizacija, v kateri je bil nazadnje član disciplinske komisije.
Prekmurske tabornike je vodil od akcije do akcije, od Sutjeske do Poljske, od tabora do tabora, od zimovanja do sestankov rodove uprave, na morje in v planine - s svojim zdravim in vzdržnim načinom življenja je bil vzor marsikate-
remu mlademu članu. Najmlajšim je ostal v spominu kot tisti starejši tabornik, ki je ob tabornem ognju znal tako lepo pripovedovati o preteklosti in zgodovini taborništva. S prijazno besedo na njih ni prenašal le znanja, temveč tudi vrednote.
Dolga leta si nismo mogli zamišljati taborniške akcije brez njega. Tudi takrat ne, ko nam je dopovedoval, da je že v letih. Vedeli smo, da je mlad v sebi, v svoji duši. "Taborništvo je način življenja", nam je govoril.
Bil je potrpežljiv in vztrajen učitelj. Posebej takrat, ko mladostna vihravost ni dala, da ne bi kakšne ušpičili. Bil je z nami in nam vlival zaupanje. Učil nas je imeti rad naravo in ljudi. Učil nas je prisluhniti naravi, živeti z njo in jo pustiti neokrnjeno.
Kdo bi to poznal bolje kot Čio, ki mu je taborništvo bilo in ostalo v življenju tudi takrat, ko so njegove naloge postopoma prevzemali mladi - njegovi učenci. Ko je tudi njim tabor-ništvo postajalo način življenja.
Ob praznovanju petdesetletnice Roda veseli veter je bil z nami. Veselil se je srečanja z nekdanjimi taborniki. Skupaj so obujali spomine na mnoge izpeljane akcije. Vsak je pripovedoval svojo zgodbo. Tudi Čio. Nam pa bodo za vedno ostale zgodbe, v katerih so imeli glavno vlogo taborniki, Čio pa je bil režiser teh zgodb.
Hvala ti, Čio, za vse to. V imenu generacij tabornikov, ki so te poznale. In generacij, ki te priložnosti, žal, ne bodo imele.	q
e
RAZVEDRILO
35

pesmarice
Klemen Kenda Jaka Bevk - {eki
Predin je ustvaril kar precej pesmi, ki jih slišimo ob tabornem ognju, pesmi z njegovih zadnjih albumov po krivici ostajajo v ozadju. Pred časom smo vam v Taboru predstavili pesem z naslovom "Prazen krompir", tokrat pa vam predstavljamo še eno z istega albuma. Kitaristom pri izvajanju priporočamo kanček več strasti in hitrejšo desnico.
h	A
Ko bom velik, bom Janko, Janko za Metke, e	A	h
frajer brez vsake napake, tisti, ki zna.
h	A
In padla boš name, kot toliko drugih,
e	A	h
na luknjico v bradi, na avto, na črnega psa.
D h
In ti boš čakala, na moje ustnice,
e	A
na moje mišice, na moje božanje.
D	h
In ti boš sanjala, kako se ljubiva, e	A
pod tremi palmami, petkrat na dan ...
Ker jaz sem hip in jaz sem hop, D
strup za punce. e
Ker jaz sem hip in jaz sem hop, D
STRUP ZA PUNCE
Zoran Predin
žal mi je pupa, ne bo ti uspelo, zgubila boš pamet, nedolžnost in notranji mir. Zdaj nimam več časa, zdaj nimam več robcev, kliče me tisoč nestrpnih zaljubljenih src.
In ti boš čakala ... // solo
Ker jaz sem hip ...
Pridi sem moja vroča zver, bodi moj divji buldožer, pridi sem moja vroča zver, bodi moj divji buldožer ...
Ker jaz sem hip ...
strup za punce.
Stric volk
Huda je bila tale zima in mraz je močno stiskal med gozdnimi prebivalci. Tudi jaz sem moral poiskati toplejše zavetje. Tako sem se ob toplih plamenih tabornega ognja znašel na srečanju poglavarjev, predstavnikov plemen, ki so razpravljali o težavah s poginulimi konji. Pravzaprav so se problema lotili na najbolj moderen (večkrat so omenili besedo strategija) in demokratičen način. Vsi predstavniki so skupaj modrovali, kakšna bi bila najboljša strategija. Po dveh dneh, ko se je iz pip pokadil bel dim, so predstavili naslednje predloge:
•	zamenjajmo jezdeca;
•	imenujmo komisijo, da preuči mrtvega konja;
•	organizirajmo delegacijo, ki bo odšla v tujino, da razišče, kako drugi jezdijo mrtve konje;
•	mrtvega konja prekvalificirajmo v "živega mrliča";
•	angažirajmo zunanje eksperte, da zajahajo mrtvega konja;
•	vprežimo nekaj mrtvih konjev skupaj, da povečamo njihovo hitrost;
•	zagotovimo dodatna sredstva in (ali) dodatno usposabljanje, da povečamo učinek mrtvega konja;
•	napravimo študijo učinkovitosti, da ugotovimo, če bi lažji jezdec izboljšal učinek mrtvega konja;
•	izjavimo da mrtev konj - ker ga ni potrebno hraniti - znižuje skupne stroške in kot tak prispeva k poslanstvu organizacije bolj kot drugi konji;
•	spremenimo kriterije pričakovanih zahtev za vse konje.
Po burni razpravi in prepričevanju kdo ima prav in čigava ideja naj obvelja, je eden izmed poglavarjev vstal in rekel: "Kadar ugotoviš, da jahaš mrtvega konja, je najboljša strategija, da ga raz-jahaš"	Stric volk
tabor@rutka.net
e
36 februar
sestavil f.kalan
NAŠASEJEFM
SOSEDA
priprava, SIVU0
zmikavt
olives oragojevic
naselje pri komendi
rumeno
RJAVA BARKA
LJUBLJANSKO
l0wj9ce
iliu
v0kal
kratica mamila
(KRAJŠE)
izdelovalec sira
čok za sekanu e drv
VOZNIK AVTOMOBILA
NAS KANMOR (V. t)
tvqrbav mflju
sanje
slikarka plfsteilm
P»
ZIVKOV
franz KAFKA
glavni
Stevhik
izrastek. ffa glavi
moško ime, t| len
PISAR [SLflBÍ
aluminij
rimski bog ljubezni
VZDEVEK JANEZA HOČEVARJA
INSTRUMENTS STRUNAMI
ime pisateljice vaste
omejen, neumen íldvek
romov
brat nmfck
_LE£iO
prebivalec mftjvečje celine
manjša ptica pevka
pripadnik tatarov
julij naroih
UAMŠJAMOŽ-m meja
SUBJEKT KOI
OSEBA
DAT. TOLKAČ
poteg z jezluftl
nevestino remcjenje
vinorodna sasuiha
publicist zlosec
sow najvišje
stopnje
konec MM
ime humoristke futrih
spomladi sejano žito
3,11
nekdamju smuíafiski skakalec
IZREDNA LEPOTA
IfPPlf ,, ! I
oblika imena ana (luk)
KANTA« SMOLAR
mestna zveza tabornikov
10 let Mestne zveze tabornikov Ljubljana
= FESTIVAL + MEGA KONCERT « 22. APRIL
= (50 DELAVNIC + TIVOLI - SLABO VREME)+CSL0N iN SAOEZ + + BlbFOOT MAMA x VLADO Kreslin) : LJUBLJANSKE KRIŽANKE
Uredni{tvo: Aleš Cipot (ales.cipot@rutka.net) - slavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net) - pomočnik urednika, Blaž Verbic (hiaz.verhic@rutka.net) - urednik fotosrafije, Meti Buh (meti@rutka.net) in Aleša Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Tomaž Sinigajda (sini@rutka.net) - urednik sklopa Dogodivščina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak. Lektoriranje: [pela Les (spely.les@gmail.com). Novinarji in sodelavci: Nina Arnuš (arnusnina@gmail.com), Barbara Bačnik (harhara.hacnik@rutka.net), Maruša Baša (marusa.hasa@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.hevk@cmok.si), Sergeja Bogovič (sergy@rutka.net), Jošt Bukovec (red.heretic@email.si), Borut Cerkvenič (horut.cerkvenic@guest.arnes.si), Irena Jeretina (irena@rutka.net), Klemen Kenda (huhi@rutka.net), Primož Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (horis.mrak@epn.ha), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Matej Ramšak (ramsak@tok-tok.com), Lea Repič (lea.repic@siol.net), Aleš Skalič (amerikanec@rutka.net). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tahornikov Slovenije, Ljuhljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Repuhlike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: Revija Tahor, Parmova 33, 1 000 Ljuhljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4301-477, e-pošta: tahor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naročnina je 5000 SIT, za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljuhljana. Številka je hila tiskana v nakladi 0400 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljuhljana. Revija Tahor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za
ISSN 0492-1127
Zbor zmedenih kompasov.
Kontrolna točka pod daljnovodi na Jelovici,
foro. Somo V ode pivec
zadnja plat
38 februar
Bine
Scenarij ■
ftljsi Çabersek-
HHH DHNEt	&) 3BL
Nfl HÔT Pff HtMfíVffEKiPF.'j
^RZ IS DONC BövR	ra.PffttORSË
L VÚDIL fl Oft I EN TACI 3 £>,„ y\ TWO/ 0&/LflD ff W?, '
'ÍÉ/SW Heylft HRGLß ' pozfj&t MC I s venu K £, TO
NFf 0 PRSW-Ji H&JPOMMMSWni ' OBL N&Tñ *
r	KUPIL	ULTBÑ LftHKO
HRÔLfWNÔ ÙVeriLKO ó ŠOFER MČ&JO 0RTERS?¿> 7& SRMO r4000
\f¡t veš,., j fr ž /m ft m y rA ,,, ^
m MÎÏLÛ £7Rg£JŠfj ^HnWA
uifîerr /i/il	a ™	7 j

TOLE	fZfZl
5 £>P&£>- T&LE HRM HE 30 V PVMOC-!
¿Sí?//3 ,
F NI OP/WJH- NflítJ 5W& »a j IMF [NAS VE¿ PR ëé Y
Če ne veste kje iskat, pri nas dobite:
•	taborniško uniformo
•	oznake veščin
•	oznake znanj
•	našitke rodov
•	taborniško literaturo
•	lokostrelsko opremo
•	vse za taborjenja
•	taborniške pesmarice
in še kaj bi se našlo za vsakega tabornika
S člansko izkaznico imaš zagotovljen članski popust!
»»lito,,
<6	S
^ X. o i i i
\ / ZADRUGA
Zadruga ZTS, Ljubljana Parmova 33 tel.: 01/300 0820
- Odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 v sredo do 17.00
v: ^T' ^ T