/ Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, L nadstropje. * * Kekepisi se ne vračajo. * * list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. ari popoldne. * * 9Uep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * ! sH'4eč£ ji&ttre^aVajrte reforme: uvedenje proste trgovine, odprava cofirin in razoroženje. Sedanji ministerski predsednik, radikalec dr. Zahie, je proglasil,, da nima smisla izvršiti drage oboroževalne načrte konservativca Christensena. Utrjevanje Koda-nja nima pomena, ker- se bode bila odločilna bitka med Anglijo in Nemčijo na Severnem morju. Minister za žtfrtahje zaideve, Scavenins je proglasil ha JaVtfem Shoda, da DainskO ne rabi armade, ker jamčijo za njeno neodvisnost itak veieslie, važen mednarodni činitejj pa danska armada itak ne more nikoli postati. Zatorej se glasi radikalno-socijalistični program: odprava armade in mornarice tet uvedba ttiočne policije rta dčželi in morju za vzdrževanje redit ih javne vartiosti. Prihranjen denar se pa porabi za druge svrhe. ZGODBICE IZ KRSCANSKO-SOCIJALNEGA TABORA. Na DUnaju je pri zadnjih občinskih volitvah kandidiral urednik ih izdajatelj najstarejšega in največjega kršč. soc. lista na Dunaju »Deutsches Volks-blata«, cesarski svetnik Vergani na lastno pest proti bficij. kršč. soc. kandidatom. Došlo je do ožje volitve — in Svet se je čudom Čudil, da so kršč. soc. poglavarji prdti lastnim strankinim kandidatom priporočali Verganija. To so baje, kakor piše »Reichspost«, storili na lastno pest... No, Vergani je vseeno propadel. Korak kršč. soc. vodjev razglašajo »Nar. li-sty« tako, da ima baje Vergani neko pismo, v katerem se umrli Lueger zelo nepovoljno izraža o Gess-mannu in da ve sploh za mnogo strankarskih skrivnosti. HRVAŠKI SABOR Jutri se snide zopet hrvaški sabor, ki je deloma zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov, deloma zaradi predsankcije volilne reforme prekinil svoja posvetovanja. Sabor bode takoj pričel z razpravo o volilni reformi; ker bodo najbrž frankovci močno oponirali, utegne trajati ta razprava 3—4 tedne. — Medtem. Se bode izvršil zakonski načrt o regulaciji učiteljskih plač in o ustanovitvi hrvaškega upravnega sodišča. Izvoliti se ima tudi še 40 ozir. 43 zastopnikov v ogerski državni zbor, na kar bo sabor do jeseni odgoden. poraz albanskih vstašev. Po porazu Albancev pri Kačaniškem sedlu se kaže, da bode najbrž vstaje kmalu konec. Turške čete, ki so neprimerrtb bbije obbrbŽehe, napredujejo in preganjajo Arnaute s strojriimi puškami in gorskimi topovi z njihovih postojank. — Iz Solufia poroda včeraj 'dunajski korespondenčni biro, da se je veliko vstašeV, ki so se umaknili od Kačanika proti Prešovemu in Kumanovemu, že udalo, odložilo orožje in se vrnilo domu. — Na železnici iz Skoplja v Mitrovico je zopet uveden redni promet. Vojaki popravljajo povsod pretrgane brzojavne zVeze. PRESTOLONASLEDNIK FRANC FERDINAND pojde baje navzlic vsem dementom še letos na obisk v Carigrad. To kaže tudi nenadni dopust turškega : poslanika na Durtaju — ki se ie v resnici le šel v Carigrad zaradi tega obiska dogdvarjat. Š lajerske novice. Pogajanja med Zvezo južnih Slovanov in Slo-venskimklubom. Predsednik »Zveza Južnih Slovanov« dr. Ploj je poslal v »Tgp.« ptipravek, v katerem zanika poročilo »Tagesp.«, da bi se bila že razbila pogajanja med obema kluboma glede združenja in da se ista nadaljujejo. Ni res, da bi Zveza južnih Slovanov zahteValrprpdsedtiiStvo v rtovem klubu — ampak res |ef dal leSlbVetfekr klubponudil Zvezi predsedniško mesto. O kaketn kompromisu glede volitev sploh ni bilo govora. — Ali prekliče svoje tozadevne la$i mariborska »Straža«, ki bi hioraia kot odHčrto krščanski in duhovniški list pisati le resnico? »Liberalna narodnost«. V Št. Ilju je bil izvoljeni vsled žreba za prvega občinskega svetovalca rojen Čeh in sedanji privrženec renegatske stranke Hor- nitzky. »Straža« k poročilu o tej stvari dostavlja »To ie zopet doka«, kakšna Je liberalna narodnost« Pametftenfti Človeku Je velika ugamka, kako pridejo slovenski »liberalci« v zvezo s tem češkim od padnikom in zakaj so oni po »Str.« logiki krivi njegovega odpadništva; pojasniti more to čudno reč pač safmo znani teliček v »Str.« uredništvu. Narodni kolek 20. septembra 1908 pred celjsko sodnijo. Državna pravdništva širom naše ljube Av strije so obtožila celo vrsto neomadeževanih ljudi zaradi razširjanja kolka 20. sept. 1908 na poštnih po-šiljatVah in sicer v kolikor se je to zgodilo po kon fiskaciji kolka. Okrožno sodišče v Novem mestu je že tUdi sodilo o takih slučajih, toda oprostilo je ob tožence. V Celju se je pa danes zagovarjal po svojem zastopniku dr. V . Kukovcu zaradi narodnega kolka Mato Konjicija, prej črkostavec Zvezne tiskarne v Celju. Okrožno Sodišče v Celju je dognalo, da je Mato KoHjiciJa kriv pregreška po § 24 k. z. in je spoznalo na globo 10 K, češ, da je Mato Konjicija za razglas v Laibacher Zeitung moral vedeti. Glede ne-jedhakosti v razsodbah sodišč v Novem mestu in CeljU v eni itt isti zadevi se pač vzbujajo opravičeni pomisleki. Zato bode govorilo o tem še najvišje sodišče, kajti zagovornik obsojenega Konjicija je prijavil seveda ničnostno pritožbo. Obtoženih je sicer še mnogo drugih odličnih Slovencev, a dotični ugovor zoper obtožbe še od nadsodišča v Gradcu ni rešen. Nemške bojne znamke z dne 20. sept. 1908 s skrajno hujskajočim besedilom — še niso zaplenjene. Oseba pravičnega ministra dr. Hochenburgerja nam jamči, da se bo to kmalu zgodilo. K shodu pri Sv. Bolfenku nad Središčem. Za trebuh sem se moral držati od smeha, ko sem v včerajšnji »Straži« čital poročilo o našem shodu pri Sv. Bolfenku. Tako, gospoda, poročajo obešenjaki in ne glasilo strarike, ki vedno trdi, da »liberalizem« danes tvori le še par celjskih škricev. Na laži glede priprav za shod bodo odgovorili naši vrli somišljeniki pri Bolfenku in v soseščini sami, in sicer tako temeljito, da vas bo še bolj bolelo, kakor vaš lanski shod pri Mundi. Zato se ne smatram upravičenega, tozadevno častitim lažnikom pri »Straži« sploh kaj odgovarjati. G. Kaplan Stuhec, ne vem, ali vas je ozlovoljila slaba udeležba na vašem shodu pri Mundi, ali kaj je bilo, vsekakor ste bili silno slabe volje, ko ste pisali to poročilo. Saj sem vendar odločno pozval vaše prijatelje ki so kot špiclni bili na našem shodu, naj vam poročajo vse O našem shodu, kakor se je v resnici vršilo, in vi — pošljete v svet tako gorostasno laž. Gospod kaplan, to se še manj stranja v vašim dostojanstvom kot duhovnika, kakor se je stranjalo vaše dejanje v ne kem klancu, o katerem ste pozneje izjavili, da ste bil na krivi poti. Zdi se mi, g. kaplan, da vi le pre-fadi zajdete na kriva pota, osobito kar se tiče resničnosti vaših dopisov v mariborskih listih. Kako slabo je slišal vaš referent, razvidite pač že lahko iz tega, da je rtierte slišal celo povedati: »E saj je itak nadpo-Ibvična večina«, dočim je res, da mi te besede še na tnisel niso prišle. Ce trdite, da je moj govor ostal brez utiša, mi je to pač vseeno in vam nič ne bo pomagalo. Konštatiram le, da v celem govoru nisem hiti enkrat rabil besede »pop«, ampak sem govoril vedno s primernim spoštovanjem o »gospodih duhovnikih«. Toliko samo, ne morda kakor da bi čutil potrebo, se nasproti vašim preračunanim lažem zagovarjati, artipakda iz celega gozda vaših laži vzamem Samo par najbujnejše cvetočih dreves vaše laŽriivciSti tfer tako pokažem javnosti vašo moralno pokvarjenost, vašo otopelost za vsak čut resnico-, Ijubnošti in pravičnosti. V ostalem vam pa bode — kSakorsetn že omenil — ob primerni priliki odgovoril napredni Bolfenk sam. Toliko na znanje! — Vekoslav Spindler. j - Iz finančne službe. Kakor smo že poročali, je stopil sedaj podpredsednik dež. finančnega ravnateljstva baron Mensi na lastno prošnjo v pokoj; za namestnika mu je imenovan ministerijalni svetnik v finančnem ministerstvu dr. Ertgelbert Pilz pl. Wern-hof. — Imenovana sta za davčna oskrbnika davčna oficijala Alojz Kovačič in Franc Zenz. Slovenska posest v Celju. K naši tozadevni notici v sobotni številki »Nar. Dnevnika« pripomnimo še v pojasnilo, da se je pred letom dni potegoval za nakup Kostičeve trgovine g . trgovec Priča, a m prišlo do sklepa kupčije. Ko je pozneje otvorila tvrd-ka Priča & Kramar svojo lastno trgovino, je bilo Jasno, da dve slovenski galanterijski trgovini še danes v Celju ne shajate in se tudi umevno nobede« Slovenec ni več potegoval za nakup Kostičeve trgovine. Toliko še v pojasnilo, poročevalcu »Straže« pa priporočamo malo več treznosti. Nekateri celjski socijalisti in narodna enakopravnost. V spodnještajerskih mestih smo doslej opazovali nam Slovencem nesimpatično in graje vredno prikazen, da so se naši delavci in obrtjtKki pomočniki z vstopom v socijalistične strokovne in politične organizacije navadno odtujili svojemu rodu in se ponemčili. V socijalističnih organizacijah niso poznali v praksi glavnega načela svoje stranke v narodnostnih zadevah, namreč enakopravnosti: shodi in poslovanje organizacij je imelo popolnoma nemško lice in marsikateri nezaveden slovenski človek se je v socialistični stranki ponemčil. V Mariboru in Ptuju je v tem še danes zelo slabo; na boljše se pa obračajo razmere v Celju — in sicer vidoma. Socijalisti izdajajo dvojezična ali celo samoslo-venska vabila in plakate za svoje prireditve, zahajajo v slovenske lokale itd. — Karakterističen je dogodek, ki se je zgodil na nedeljskem majniškem zborovanju »pri jelenu«. Po nemškem govoru je naznanil vodja celjskih socijalističnih organizacij Strei-cher, da bode govoril slovensko o pomenu 1. majnika sodrug Vidmar. To je menda zbodlo nekega zlatarskega pomočnika Sakuschega (alias Zakušeka), da je predlagal, naj bi se slovenski ne govorilo, ker ni treba. V dvorani so se takoj zaslišali klici protesta in ogorčenja — predsednik Streicher je pa »Nemca« Sakuschega podučil, da bi bil pač čuden dokaz za nar. enakopravnost med socijalisti, ako se ne bi v Celju, kjer je toliko slovenskih sodrugov, govorilo tudi slovenski. Torej trd Nemec je poučil slovenskega poturico, da socijalizem ne sme pomenjati po-nemčenja. Vidmar je govoril na to slovenski. Slovencev in socijalistov v Celju ne veže samo skupen materinski jezik — temveč tudi boj proti nemškemu na-silstvu in ponemčujočemu kapitalu. Ako se izvede emancipacija slovenskih socijalistov na Spod. Šta-jerju, kar v interesu našega naroda iskreno želimo bodemo dobili novo slovensko politično stranko, katera nam bo kot naprednjakom še posebno simpatična in bode mogoče z njo skupno delo zlasti za duševno povzdigo slovenskega delavstva po mestih irt industrijskih krajih. Iz. Laškega trga. V nedeljo ob 8. uri 28 min. se je odpeljalo iz: Laškega trga nekaj nad 30 celjskih Slovenk in Slovencev, ki so se udeležili veselice ta-mošnjega bralnega društva. Grede iz pivnice so si zapeli, a ko so prišli k blagajni in na peron, je- pritu-lilo za njimi več nemškutarjev iz Laškega in Celja »Die Wacht am Rhein«, enemu pa niti to ni več zadostovalo in je začel z »Deutschland, Deutschland iiber Alles«, čemur se bodemo še torej tudi morali privaditi. To nas sicer malo briga, ali vredno bi se jilo; pobaviti s službujočim uradnikom, ki je polovici slovenskih potnikov že prodal karte za v Celje, potem pa se je naenkrat spomnil, da se ni slovenskega jezika učil. Neki Celjan mu je s kretnjami na sever komaj dopovedal, da želi tudi v Celje. To početje uradnikovo je brezprimerno neokusno in nesramno. Najprej dava rade volje vozne liste v Celje, potem pa, ko sliši vedno Celje in Celje, pa nič več ne ve, da je to tudi »Cilli«. Vrhunec je dosegel uradnik z dejstvom, da poslednjemu potniku sploh ni hotel več ustreči. Še le,.ko se mu je namignilo bolj resno, je zopet odprl zaloputnjena vratica in odpravil potnika. Dobro znani celjski purgar je pa na to seveda uradništvu takoj šel nekaj praviti in ga najbrže bodrit na odpor. Slovenci, ne dajte se, ne uradništvu ne purgar jem! /Pasji zapor je odpravljen v občinah Poljčane, Brezje, Pekel, Stanosko in Lušečka vas. Komaj je zaprl vrata Za sčboj, že se je spdstila Pepica v jok. »Jaz ne grem tja, mama! Oče'misli napraviti nekaj groznega — f&pfevi rnu tarri krakb šramoto — jaz tega ne preživim. Povsod že vedo,' da hodi k nam — Košvancovi, pri " Malih, Novakovi — bom tam kakor na srarifotnem odru — mama, jaz se rajši htopi-i-i-i-mm!« Hčerkina žalost je segla gospej Kondelikovi do srca; sama je bila V Veliki stiski Zaradi te gledališke komedije, sedaj pa je videla, da mora takoj na-stopiti kot mati. »Ti se ne utopiš, Pepica — takoj bi te prešlo, ko bi čutila, da si v vodi. In kat praviš o očetu, je nesmisel. Oče je soliden mož, meščan in slikar in ve, kako se je treba obnašati v družbi. Nobene sramote ne napravi — samo ti bodi pametna. In jaz vedno upam, da se bo vse srečno izteklo. Vejvara si bo že kako pomagal.« V »obče znartem« vrtnem salonu na Karlovem trgu se je shajalo že okoli sedme ure zvečer pozvano obšinstvo. Pet minut pred sedmo je stopil v salon gospod Kondelik s soprogo in hčerko in sedel na stol v prednjih vrstah. Hotel je pošteno in dobro. Nikomur ni niti prišlo na misel, da se začne »točno ob sedmih«, kakor je bilo zapisano na listku in vsi so zahvili boga, ko se Je oglasil zvonček ob pol osmih in ko se je pet minut nato dvignil zastor. Kdor ne pozna »Bruna in Judite«, naj gre enkrat ob priložnosti pogledat te igre. Gospoda Vejva-ro seveda ne vidi nihče več v Viteški slavi, ki ga je oni večer obdajala. Pravzaprav ga* je tudi takrat malo kdo videl v njej. Njegov nastop je bil tako bojazljiv — čudno, da nj potrkal, kadar se je moral pokazati —njegovi odhodi sO bili še bolj Žalostni. Nikdar ni bil daleč od kulis, vendar je tičal vedno pri njih in je od tam deklamiral svoje junaške govore, od tam je pošiljal svoje klice. Še nikdar niso prišle kulise do take veljave, kakor ravno onega večera. Oči-vidno je bilo, kako neizogibno so potrebne temu najmlajšemu posvečertcu Talij e, kaka opora od zadaj in zavesa od spredaj. Ako bi jih ta Bruno ne imet,1 bi se bil najbrže zgrudil. Največje usmiljenje jeplaValo nad njim — to je bilo videti — in je napravilo, da je vsaj do konca povedal, kat je bilo v njegovi ulogi. Cim-dalje bolj zmešano je zvenel njegov glas, velikanska bojazen je prevladovala celega viteza žalostne postave. Ko je odnesel Judito — ki jo je predstavljala ena izmed najimenitnejših diletantk tega društva — se je zdelo, da so vse njegove sile izčrpane. Jasno je bilo, da se je zgodilo za kulisami nekaj, kar ni bilo v ulogi: valovanje platna je vzbudilo sum, da se je ta nesrečna kopica zgrudila na tla. Da, bila so med občinstvom ušesa, katerim se je zdelo, da slišijo pritajen glas: »No, vi ste pa lepo napravili z menoj!« Potem je zastor padel. Gospa Kondelikova se ni upala pogledati niti na levo niti na desno. Njen pogled je bil vprt naravnost na pozornico, tudi potem še, ko je bila zavesa že davno doli. Za nič na svetu bi se ne ozirala po občinstvu. Pepici je grozila omedlevica. Po ušesih ji je šumelo, pred očmi so ji skakale zvezdice. Zazdelo se ji je, da to ni rtoberta igra, kar se tu vrši, ampak nekak pogreb. Ali res padajo: tu vse njene nade v grob? Ah, njej je bil Vejvara tudi tako všeč. Čutila je, spoznala, da morda ni vse v redu, ampak ona tudi ni iskala, ni zahtevala v Vejvaru dramatičnega umetnika. Ako je član takega gledališčnega društva, mora igrati, gotovo imajo taka pravila. Ako bi tu sedela sama in ko bi nikdo niti rte slutil, kako ona gleda tega Bruna, bi se vse dobro izteklo. Ampak oče! Ah, kruti oče! Pripeljal jo je sem kakor na vislice! Kako je to neusmiljeno! Samo gospod Kondelik je sedel popolnoma mirno. V začetku, ko se je zastor dvignil, je gledal vpr-to na prizorišče kakor čuk, toda čimdalje bolj je gi-nil nevljudni izraz iz njegovega obraza in na koncn se je pokazal na njem skoro prijeten nasmeh. Pepica je skrivoma pogledala očeta in ko je videla njegov, tako čudno razjasnjeni obraz, je smatrala to za izraz peklenskega veselja. In ni razumela tega veselja nad nezgodo bližnjega. Ne, takega Še ni videla očeta nikdar. Ipavčev koncert v St. Jurju ob J. ž. v prid spomenika skladateljev Gustava in Benjamina Ipavica dne 5. maja '£% zasluži posebno zanimfanje, ker ima literaren pomen. Proizvajale se bodci na terti koncertu izključno Ip^včeve skladbe, od katerih veČina še ni nikjer objavljena. Med tem opozarjamo posebno na pesniški biser »MilaSa« od G. Ipaviča, ki jfe nastal v skladateljevi kvalitativrio najboljši Življen-ski dobi, a se ni objavit nikjer. Tiidi postrguicč iz zadnje do^ie isfega, Skladatelja so zelo zanittiiVe in z ljubeznijo jih sprejmemo, saj jim je oče isti, ki je dal Slpv$ncem toliko krasnih pesmic, ki ne bodo nikdar izumrle. V to jim je čuvaj ves slovenski narod. Obisk boiO mnogobrojen! ' Dr, A. Sch. Glasbena Matica v Ljubljani ponovi svoj koncert, katerega je priredila letos že dvakrat v Ljubljani, in o katerem smo poročali v podlistku — v Zagrebu dne 5. maja t. 1. Pevce, 'filharrilonijo ih veliko število drugin udeležencev popelje v Zagreb poseben vlak. Goste sprejme na kolodvoru prVilcrat zagrebški župan z vsemi svetovalci. Koncert se vrši V deželnem gledališču. Nastopi c. kr. dvorni operni pevec Betteto in naš ponos Mira Dev. Med zbori bodo glavne točke I. slov. oratorij »Jeftejeva prisega« od H. Sattnerja in velika skladba »Dobro jutro« od dr. A. Schwaba, obe s spremljevanjem orkestra. Celjani se odpeljejo z opoldan-šnjim vlakom. Želeti je obile udeležbe, ker ima ta koncert za Slovence poseben kulturen pomen. A. R. lz deželnega šolskega sveta. Imenovan je za uaduČitelja v Tepanjah pri Konjicah def. učitelj v Ča-dramu Franc Kerhlanko. — Imenovana sta definitiv-no za Negovo Jože Korošec in Marica Ros istotam; za Marijo Snežno pa učitelj na konjiški okoliški šoli Frid. Kožuh in učiteljica v Čadramu Alojzija Gorjak. Iz Šmarja pri Jelšah nam pišejo: V trgu in okraju vlada veliko zadovoljstvo v naprednih krogih vsled žalostnega klerikalnega poraza v okrajni zastop. Klerikalci so tako pobiti, da so izostale v klerikalnem časopisju celo običajne psovke in pa zabavljanje. Pokazalo se je znova, da celo v našem, kot klerikalnem razkričanem okraju, še klerikalna drevesa niso zrastla do nebes. Hmeljarsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo, dne 8. t. m. ob 3. uri popoludne v Smartinu na Paki in sicer v šoli poučni shod, na katerega se vsi p. n. hmeljarji opozarjajo in vabijo k mnogobrojni udeležili. — Društveno vodstvo. Iz Polzele. Na zadnjem občnem zboru tukajšnje C. M. podružnice je razveselil njen prvomestnik g. Julij Žigan, trgovec, navzoče z rodoljubno izjavo, da pretopi takoj k slovenskim brambovcem ter upošlje družbi K 200 za obrambni sklad. S tem ima Polzela že tri brambovce in upati je, da še slede drugi. Podružnici polzelski pa častitamo, da ima takega predsednika! Iz Šoštanja. Naš župan Muki je došel pred kratim v urad naše posojilnice in začel tam zabavljati na bivše slovenske občinske odbornike z besedami: In der Gemeinde haben alle gestohlen! Imenoval ie nekatere celo imenoma. Ko je pa jeden izmed bivših odbornikov prijel Mukija zaradi teh besed za ušesa, Je takoj župan ustmeno in pismeno prosil za odpuščanje. Naše mnenje je, da bi ostali gospodje nastopili proti VVoschnaggu tako kakOr zasluži. Zakaj pa bi se dali blatiti od takega človeka! Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju je šola zaradi škrlatice in davice na nedoločen čas zaprta. Umrlo Je do sedaj že 10 otrok. »Slovenski« davčni uradniki na Sp. Štajerskem. Finančno ministerstvo zahteva, da vše v področje c. kr. okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru spadajoče davkarije naznanijo, so li dotični uradniki zmožni slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnoma, ali samo v govoru ali vsaj toliko, da lahko občujejo s strankami. Ker pa se ti slovenščine nezmožni uradniki boje, da bi mogoče sčasoma zginili iz spodnještajerskih mest in trgov, bodo gotovo uradni predstojniki, ki so itak skoraj povsod nemškega mišljenja, poročali, da so vsi uradniki slovenščine vsaj toliko zmožni, da lahko s strankami občujejo. Ako pa pogledamo spodnještajerske davčne urade, najdemo skoraj povsod posebno v mestih in lepših trgih same nemške uradnike, ki jezik ljudstva ne razumejo in tudi ne morejo ž njim občevati niti ustmeno niti pismeno in kake kozličke streljajo ti gospodiči, da se stranke večkrat same sramujejo. Na podlagi uradnih poročil bode pač ministerstvo potem vsakemu po-slanvu lahko dokazalo, da so na Spodnjem Štajerskem sami slovenščine zmožni uradniki, kar pa seveda nikakor ni resnično in dolžnost naših poslacev je, da ministerstvu dokažejo, da ti podatki niso in ne morejo biti pravilni, ker človek, ki se nikdar ni učil slovenščine, gotovo ne more občevati v tem jeziku. Sicer pa naj dokažejo ti uradniki s skušnjo, da so res zmožni s strankami v našem jeziku pravilno občevati. Ako pride do skušnje, bode pač vsak uradnik rekel, da ni zmožen slovenščine. Ako pa pride slovenski uradrik v Gradec k finančnemu deželnemu ravnateljstvu prosit za premeščenje z Gornjega na Spodnje Štajersko, mu takoj referent Rosa zabrusi v obraz, da so na Spodnjem Štajerskem sploh sami slovenski uradniki in da jih morajo vsled prevelikega števila na sever pošiljati. Toraj tudi v Gradcu so mnenja, da so na Spodnjem Štajerskem sami slovenski uradniki. Kako vrednost bodo imeli ti uradni podatki, si lahko vsak sam misli. Uradna dneva marib. okr. glav. se vršita v četrtek dne 12. maja v Slov.'Bištrici in v četrtek dne 19. maja pri Sv. Lenartu. Mariborska C. M. moška podružnica je poslala meseca aprila glavnemu vodstvu sledeče prišpeVke: Nabiralniki v Narodnem domu 37, pri »Pošti« 27 (za dva meseca), pri g. Colpikovi 2 in pri g. Rapocu 2 K. Narodni davek (nabral gosp. Majer) 22 in darilo 1 K, Skupaj K.'^ Poučni tečaj za čevljarje in sicer o prirejanju usnja in nabavljanju ostalih čevljarskih potrebščin pri-rddi^t^čVškrd^nč ^tjspeševalm zavod. Prijaviti Se je treba pri vodstvu v Gradcu (Burgg. 13). Trubarjev spomenik v Ljubljani je bil odkrit prvega maja brez slavnosti, to pa zato, ker so polagali temeljni kamen poleti 1908 tako slavnostno ob navzočnosti vseh slovanskih rodov, da bi ponovno slavje ne moglo dosez&ti prvega. »Ali so Čiiki?« Dne 1. majnika se je odpeljal iz Ljubljane na dbrenjsRo katoliški pbslanec dr. Vladi-slav Regan v družbi svojega sinčka. Pri št. Vidu sta videla korakati četo »Orlov« ;in sinček radostno vzklikne: »Papa, poglej, Sokoli!« Ko mu oče odvrne, da to niso Sokoli, vpraša mali Peganček: »Ali so čuki?« in s tem dokaže, da že tudi čisto malim sinom katoliških očetov »peša vera«. Na slovenski trgovski šoli v Ljubljani je razpisana služba rednega učitelja za slovenščino in nemščino. Strupene pilule na Kranjskem. Do sedaj je preiskava v zadevi gospe Hammerlitz tako napredovala, da je eden osumljenih že v preiskovalnem zaporu. Ta se je preiskovalnemu sodniku sam javil in je povedal, da ve, da je osumljen, vsled česar želi, da bi se zadeva pojasnila. Sodnik ga je pridržal v zaporu in ga je v soboto in v nedeljo opetovano zasli-šaval. Ljubljansko časopisje je pozivalo občinstvo na sodnikovo prošnjo, da se naj izjavi, če je videlo oni dan, ko so bile poslane pilule, kje med Ljubljano m Trstom na veliki cesti kak rudeč automobil, na kar se je oglasilo že več prič, ki to potrjujejo. Upati je, da se bode možnost suma vedno bolj zožila in da bode nekega dne krivec z imenom naveden. Pivo so podražili ljubljanski gostilničarji za dva vinarja pri vrčku. Političen umor. S tiralico iskanega 23 let starega elektrotehnika iz Delnic so zaprli v Trstu. Dolžili so ga, da je pri neki demonstraciji v Zagrebu pehnil svojega nasprotnika s tako silo z nožem, da je za rano umrl. Zaprti demonstrant, Josip Rieger se piše, je obstal, da Ve, da so ga iskali, a ime umrlega mu ni znano. Za sedaj je v preiskavi. Slovenski velikan je umrl v osebi Janeza Petri-ča-Pungarta v Ratečah na Gorenjskem. Visok je bil nad eno klaftro, če je pa roke razkril ali pa noge raz-koračil, je pa zopet meril klaftro. Sedaj je umrl in njegova rakev je bila od znotraj 2 m in 10 cm dolga. Družbo organiziranih tatov so zasačili v Špitalu na Koroškem. Zanimivo je, da so bili mladi nepridipravi sami obrtni Vajenci, ki so že izvršili več tatvin. Ravnateljsko mesto na gimnaziji v Celovcu je razpisano do 1. avgusta, ker stopi dosedajni ravnatelj, vladni svetnik dr. Latzel v pokoj. V Vintgarju. V soboto ob 7. uri zvečer sta šla zidarja Jožef Rogelj in Jožef Soklič, posestnika v Spodnjih Gorjah iz Blejske Dobrave z dela po svoji navadni poti čez Strmo Stran nad Vintgarjem. Bila sta nekoliko v rožicah in ko je pogledal Rogelj čez nekoliko časa nazaj, je videl Sokliča, kako se je valil po pečevju navzdol. Rogelj je takoj letel četrt ure daleč v Zumrovo krčmo, kjer je poklical več delavcev na pomoč, ki je pa prišla zastonj. Po nevarni strmini so se priplazili v globino, kjer so našli Roglja hudo pobitega in mrtvega. Le z veliko težavo so ga spravili na vrh. Najnovejša brzojavna In telefonična poročila. VSTAJA V SEVERNI ALBANIJI. Solun, 3. maja: Albance, kateri so se umikali od kačaniškega sedla proti Gilanu, so došle tuške čete na Moravi in jih prisilile k bitki. Turki so s pomočjo svojega topništva Albance premagali; padlo je okrog 400 vstašev. Arnauti so se umaknili proti Kreše-vemu. Škoplje, 3. maja: Skoraj vsa poročila o bitki na Kačaniškem sedlu se strinjajo v tem, da so Turki izgubili 400 mrtvih in 200 ranjenih. Dohajajo še neprestano ojačanja za turško armado. Manjše bitke po višinah nad Kačanikom se nadaljujejo. CESAR V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 3. maja: Košutovo glasilo javlja, da pride cesar dne 11. majnika ob 5. uri pop. v Budimpešto in ostane tam do inkluzivno 31 maja. TURŠKI FINANČNI MINISTER NE ODSTOPI. Carigrad, 3. maja: Mladoturški poslanci so sklenili, da se bode zbornični sklep zaradi črtanja pokojnine sultanovim zetom razveljavil, vsled česar je u-maknil finančni minister Džavid-paša svojo demisijo. HALLEYEV KOMET. Heidelsberg, 3. maja: Tukajšnja zvezdama je dobila poročilo iz Greenwičha pri Londonu, da po najnovejših natančnih računih zemlja ne bode šla skozi rep Halleyevega kometa. GENERALNA STAVKA. Diinkirchen, 3. maja: Sinoči so sklenili delavci na velikem shodu v delavski zbornici, da se začne danes zvečer generalna stavka. Nemiri so se začeli sinoči po shodu in se danes nadaljujejo; delavci ovirajo promet cestne železnice in so že tudi poškodovali več stvari. Neki dragonski stražmešter in 3 o-rožniki so bili težko ranjeni tako. da so jih morali spraviti v bolnišnico. Pričakuje se več vojaštva. NAJVEČJA ANGLEŠKA KRIŽARKA. London, 3. maja: Na ladjedelnici v Barrowu so pričeli z- gradnjo največje angleške križarke »Prin-cess Royal«. Imela bo hitrost križarke 1. reda in bode armirana kakor velike vojne ladije. POTOVANJE MINISTRA IZVOLJSKEGA. Pariz, 3. maja: Sinoči je došel sem tilinišfer Iz-voljski na svojem potovanju. ZNAMENITI LET PAULHANOV. Pariz, 3. maja: V autornobilistovskem klubu se je vršil nh čast Paulhanu slavhosten sprejem, katerega Se je udeležilo tudi več ministrov. Vojni minister je silno hvalil Paulhana in izjavil, da je njegov uspeli let 'iz Londona v Manchester dokazal, da. se bodo da li aeroplarji kmalu rabiti tudi v praktične svrhe. Zato ne bode samo pospeševal zgradbe celega zračnega vojnega ladjevja temveč bode tudi skrbel za to, da se čimdalje več častnikov izuri v vodstvu aeroplanov. KRVAVI VOLILNI BOJ NA OGERSKEM. Budimpešta, Š. maja: V volilnem okraju Keran Sebes na Sedmograškem v okraju Bezovic je došlo na nekem shodu Vladnega kandidata Burdia do pretepa med magjaroni in pristaši rumunskega narodnostnega kandidata Vlada. 1 magjaron je ubit, dva pa smrtnonevarno ranjena. Narodni gospodar. Pojemanje kmetijskih obratov na Angleškem. Kljub temu, da skušajo na Angleškem s pomočjo države zopet dvigniti kmetijstvo oziroma znova u-stvariti tam propadli kmečki stan, se vendar opazuje, da pojema število kmetijskih obratov. Za 1. 1909. izkazuje statistika kmetijskega urada 509.171 obratov z več kot enim akrom. Število je nazadovalo od leta 1905. za 2533. Na podlagi naseljevalne postave se je do konca septembra 1.1. ustvarilo 12.000 novih posestev s povprečno velikostjo 5 Vi do 6 ha. Površina za kmetijske obrate določene zemlje se je v času od 1905.—1909. zmanjšala za 103.759 akrov (42.000 ha.). Iz tega slučaja bodo menda merodajni činitelji na Angleškem in drugod spoznali, kako lahko je kmetski stan uničiti, a kako težko je, ga zopet ustvariti. Književnost. Novi Akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Št. 3. Urejuje dr. Gojmir Krek. Izdaja L. Schwentner v Ljubljani. Glasbeno-književna priloga ima razprave: «Davorin Jenko in himna »Naprej zastava Slave«, »Hugo Wolf in Slovenci«, ter razna manjša poročila. Glasbeni del pa obsega: Scherzo (za klavir od Vj. Rosenberg Ružiča), Kateri kerub .. (solospev s spremljevanjem klavirja od Vas. Mirka), Najslajša služba čveterospev Emil Adamiča), Stara pesem (za klavir od Jos. Pavčiča), Ka! mi mar je domovina (solospev s spremljevanjem klavirja od Ljudmile Lendovšek), Sokolska koračnica (za klavir od Evg. Bunca). Oceno tega zvezka iz strokovnjaš-kega peresa prinesemo. Dnevna kronika. Hofrichter pb Izjavi. Zdi se, da si je Hofrichter še le po svoji izjavi svest grozote svojega zločina. Po izjavi, s katero je priznal, da je on zločinec, se je popolnoma izpremenil, ali že od časa, ko so zaprli profosa Tuttfnanna, je bil urtičen, ker je vedel, da bo-Me pač skoro dokazano njegovo grozodejstvo. S Tuttmannom mu je izginil zadnji up na rešitev. Že 24. aprila je zahteval, da ga naj vedejo pred preiskovalnega sodnika, ali ko je bil pred njim, mu je zamrla beseda, še le čez par dni je zadobil toliko moči in možatosti, da je obstal. — Včeraj predpoldan je bil zopet zaslišan, ker je še večkaj treba pojasniti. Po Dunaju se je tudi govorilo, da bi se bila usmrtila Hofrichterjeva žena, a govorice so bile izmišljene, vrši obravnava proti njej. Zagrebški nadškoi Posilovič prodaja svoje ba-natsko posestvo v Biledu neki madžarski banki v Temešvaru. Vere na Ruskem. Verska svoboda na Ruskem, ki je še le malo časa proglašena, je povzročila, da so številne razmere postale precej drugačne. Značilno je, da je pravoslavje izgubilo 801.450 vernikov, katerih je 233.000 pristopilo h katoliški veri, največ Poljaki in Litvini. Kakih 50.000 Tatarov je sedaj mo-hamedanskih in 14.500 novih luterahcev. V Sibiriji jih je 3400 prešlo k budizmu, 400 k Židom in 150 jih je na novo postalo malikovalcev. 91-letnico svojega rojstva je praznoval dne 1. maja hrvatski pesnik Ivan Trnski, ki je sedaj najstarejši hrvatski književnik. Trnski je še duševno vedno čil, saj je še bil do pred kratkim predsednik društva hrvatskih književnikov. A la Hofrichter. Žena ravnatelja pariške opere, Caree, je dobila zadnji čas več jestvin po pošti* ki so bile vse zastrupljene. Teh dni si je nalila iz steklenice, ki je stala v garderobi, porterja in je še povabila člane opere, da naj pijejo. Vino se ji je pa zdelo tako nenavadno, da ga je samo malo posrebala. Preiskava je dognala, da je bilo zastrupljeno od nekega odpuščenega člana opere, ki je izvršil hudodelstvo iz osvete. Zagrebški oooooooooooooooooooooo ^o/ tovarniško znamko »e & pr/porocujemo kot priznano s/, žagan Y /655, UtOT Z/ pridatek / 'JI za kavo J Holandska kraljičina je obhajala 30. aprila svoj drugi rojstni dan. Ljudstvo je slavilo njeno rojstvo z dobrodelnimi zbirkami. Zopet Peary. V Plymouthu je izjavil Peary, da ne mara govoriti o Cooku in tudi ne o ravnanju amerikanskega kongresa, ki je njega tako obsodil. On je rekel, da obžaluje, da ni našla geografska družba v Washingtonu sredstev za predlagano ekspe-dicijo v autarktiko, vendar mu je pa v zadoščenje, da je dosegel svoj življenjski cilj, izpoznanje severnega in južnega ozemlja okrog tečaja. Društvene vesti. Podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Sevnici ima svoj redni občni zbor dne 11. t. m. zvečer ob 8. uri v gostilni Simončič. Pričakujemo, da pridejo zanesljivo vsi dosedanji udje! Pridobite še novih u-dov ter jeh pripeljite k občnemu zboru! Doma naj ne ostane nihče! — Odbor. Dramatično društvo v Mariboru« uljudno vabi na I. redni občni zbor, ki se vrši v četrtek 12. majni-ka 1910 ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika o računskem zaključku za preteklo in proračun za prihodnje leto. 4. Volitev 4 odbornikov in 1 namestnika. 5. Volitev 2 pregledovalcev računov in 2 namestnikov. 6. Določitev članarine podpornih članov. 7. Slučajni predlogi. t Kmetijsko bralno društvo pri Malinedeiji priredi dne 8. maja veselico s tamburanjem in gledališko igro ,.Trije tički" v Radišlavcih, v gostilni g. Mariniča (k sokolu). Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Po svetu. v Milijonar — potepuh. Večkratni miljonar Edvin Browu se je preoblekel in se je začel potikati prav kakor potepuh po zapadnih državah v Ameriki. Ko je prišel s svojega potovanja, je pravil o svojih utisih: Amerikauska cerkev je napram revščini popolnoma brezbrižna in velika dobrodelna društva se zelo trudijo najti način, da jim ni treba česa darovati. v 187 morskih potnikov je po nekem poročilu iz Newlundlanda utonilo, ker se je potopila ladja „Airh". v Strašne razmere so našli v Obuhovi bolnišnici v Petrogradu. Bolniki, ki so internirani kot alkoholiki, so morali spati kar na hodnikih. Kakih 500 jih je bilo v barakah, zbitih iz tankih desk. Kopališče je bilo obenem — bufet. Po mizah in stenah je bilo vse polno golazni. v Aretirani davkar. V Sučavi v Bukovini so zaprli davkarja Izidorja Popoviča, ki je baje v zadnjih letih poneveril velike svote. a Zeppelin ne gre v Prago, kakor se je mislilo. On je odklonil vabilo mestne občine radi narodnostnih razlogov. Zeppelin najbrže ne misli rad na svoje prednike Cepeline. Mogoče je pa tudi, da sluti, da bi se mu tudi ta vzlet ponesrečil kakor vsi dosedajni. v Milo se draži. Odbor milarskega društva zveze avstrijskih industrijalcev je sklenil, da podraži cene milom za 4 krone. Ker pa baje te cene še nikakor ne odgovarjajo draginjskim cenam potrebnih surovin, smo lahko pripravljeni še na enkratno povišanje cen. v Volilni boj na Hrvatskem. Frankovci na Hrvatskem so naravnost zbesneli, ker uvidevajo, da je slava in moč njihove stra ke pri kraju. Dozdaj so imeli volilni okraj Brod še v svojih rokah. Sedaj so razpisane dopolnilne volitve, in koalicija kandidira znanega rodoljuba, najboljšega hrvatskega pravdnika, dr. Hinkoviča. Ta mož je najnevarnejši protikandidat Frankovega kandidata dr. Prebega, in Frankovci so takoj čutili, da izgubijo tudi ta okraj. Ker z močjo idej ne morejo in ne znajo nič opraviti, so se vrgli v volilni boj z nasilstvom: pobijanjem nasprotnikov s palicami in noži. V središču volilnega okraja, v mestu Brod, ki je bilo v rokah Frankovcev, so organizirali celo razbojniško bando, ki je imela nalogo napasti vsakega koalicijskega agitatorja v okraju in onemogočiti vso agitacijo koalicije. Prve dni se jim je to posrečilo in zgodilo se je več slučajev smrtnih napadov in ranjenj. Vlada je nekaj časa mirno gledala, nato poslala vladnega zastopnika v Brod, a ker tudi to ni nič pomagalo, je mestni zastop končno razpustila. Volilna agitacija je s tem dosegla vrhunec besnosti, ker Frankovci čutijo da z Brodom pade njihova najmočnejša trd njava. Dr. Hinkovič ima povsod, kamor se prikaže lepe uspehe, in je njegova zmaga že skoro zagotovljena. Ž njim bi dobil hrv. sabor izborno moč ne le kot pravnika, ampak tudi kot izvrstnega politika in sijajnega govornika, —Za volilni okraj Morovič je razpisana dopolnilna volitev na 12 maja. Kandidat koalicije je dr. Šumanovič, kandidat socijalistov Bukšee. a Drzen beg sta hotela izvršiti v Murciji na Španskem dva na smrt obsojena hudodelnika. Ker ni ta mogla drugače uiti, sta razstrelila zid z dinamitom; učinek je bil strašen. Več Cflic je razrušenih in jetnikov ranjenih. Težko ranjena sta seveda tudi ona. v V predoru napaden. Strojevodja Togonala je v predoru pri Lašvi v Bosni napadel čuvaj Vrhovac in ga z nožem zelo ranil. Vlak, ki je stal tamkaj za časa zločina se je odpeljal brez strojevodje, ki najbrže ne bode okreval. v Zoper prostitucijo. V Petrogiadn se vrši ta mesec kongres proti prostituciji. Vlada predlaga radikalno sredstvo, naj bi se takoj iztiralo vse inozemske prostitutke. Glasom policijskega izvestjft je samo v Petroarradu krog 50.000 prostitutk. v Dve znameniti knjigi o zakonu. Predsednik državnega sodišča na Dunaju, J. Unger, je izdal dve interesantni razpravi iz avstrijskega prava: »Ženitev duhovnikov in menihov" in „ Pravna narava ločitve od mize in postelje". Obe razpravi bota brez dvoma napravili največji utis. V znanstveni obliki kaže Unger v njih na državni karakter ženitve. Trka na zaprta vrata zakonskega prava ter ima namen s svojim naziranjem o državnem značaju zakona izklesati pot do reforme zakonskega prava. Obe razpravi sta oster poziv na boj proti konkordatu. Vsekakor boste obe razpravi še v večji meri podžigali gibanje za reformo zakonskega prava. a Zbesnela vojaška straža. V Toulonu na Francoskem je zbesnel nenadoma vojak, ki je stal na straži. Oficir, ki se je nahajal v obližju bi bil skoro postal žrtev nenadejanega napada, kajti vojak je s tako naglico in divjostjo pritiskal z bajonetom v roki na oficirja, da mu je ta komaj ušel. Po hudem boju so vojaka zvezali in ga spravili v bolnišnico. a Burja na morju. Na danskem in nemškem obrežju je divjala huda burja, vsled katere se je potopilo več manjših ladjic. a Dva ravnatelja pobegnila. Generalni ravnatelj poljedelske hranilnice in posojilnice v Budimpešti, 37 let stari Dezider Kabos in ravnatelj zavoda, 30 letni Štefan Berzeviczy, sta poneverila skupno precej denarja in potem pobegnila. Vzela sta seboj legitimacijo na ime Jnlij G0nye. a Ljubezenski parčki vlomilci. Na Dunaju so zaprli 25 let starega delavca Karla Guderaatscha in 29 letnega Ferdinanda Trojana z dvajsetletnima dekletoma Steh in Puschar vred, ker so vsi štirje pokradli v denarju iu vrednotah okrog 5000 K. a Dvoji Blažek. Danes so izpustili iz praške klinike obe sestri Biažek. Roza Blažek je že popolnoma okrevala in obe sestri bodeta ostali še eden teden v Pragi. Potem pa gresta na Angleško in v Ameriko. Blikdo ne bi mislil da se dajo Pekatete na toliko načinov pripravljati, kot daje navodilo kuharska knjižica, ki jo vsa komur brezplačno pošlje Prva kranjska tovarna testenin v //. Bistrici. 155 49-9 obstoječa iz 3 do 5 sob, z vsemi postranskimi prostori, vodovodom itd. je oddati v hiši št. 11 na Ringu v Celju. Pojasnila daje ravnatelj Franjo J o št. 300 3-1 Loterijske številke. Gradec, dne 30. aprila 1910: 50, 84, 85, 41, 71. Danaj. ,„ „ „ „ 28, 59, 9, 89, 54 Jtiša 4 Trbovljah nova, enonadstropna,. z balkonom, 10 sobami, 2 kletima, 2 čumnatama, lepim vrtom, zasajenim z mladim drevjem, tik okr. ceste, pripravna za vsako obrt, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo 296 „Nar. Dnevnika''. 3—2 Mlad trgovski pomočnik ki je vešč špecerijske in kolonijalne stroke in ima veselje in zmožnost do potovanja, se sprejme kot potnik za Sp. Štajersko in Koroško. — Polrebno je znanje nemškega in slovenskega jezika. — Ponudbe s spričevali pod ,Reisender 793* na Kieureich-ov anončui biro, Gradec. 301 1 Trgovski pomočnik star IS iet, dober prodajalec, v vseh vrstah mešane stroke dobro izurjen, želi službo preme-niti t a h o j ali v nekaj tednih. Ponudbe se naj blagovolijo pošiljati pod »Pošten" poste re-295 stante, Mu ta, Štajersko. 3-3 Sukna in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 96 Nahrbtnike (Rucksacke) dekoracije za sobe z lepimi celjskimi in umetnimi -— slikami, torbice za trg se dobijo pri tvrdki - Goričar & Leskovšek v Celju zastopstvo in glavna zaloga pravih zlatih peresnikov (Goldfiillfederhalter) po raznih cenah. 177 88-17 ► uii.iiiiLi-i_rij-u-irij.iLii.i-iru-irij'.-ijii-ii-i-rij-i-i)-i-iii-i-i-i-u~i-i"»' -rr -»-'i* 'i - .....--.-*** ■ -....... ■....... *«