Ob 25-letnici VEZILA
Glasilo podjetja BETI (takrat je bilo še podjetje kot je tudi danes) se je rodilo sredi leta 1965 (junij). Ime je izbral takratni direktor in se je imenovalo TRIKOT'AŽER. Prva številka je izšla v ciklostil-teh-niki in sicer le v petdesetih izvodih. Prvi urednik je bil Slavoljub Miloševič, za tehnično plat glasila pa sta skrbela Jure Matekovič (tehnični urednik) in Nada Žab-čič. Prvo leto je izšlo šest številk Trikotažerja. Naslovnico je narisal Jure matekovič in je ves čas izhajanja ostajala skoraj nespremenjena. Že prva številka v drugem letu izhajanja glasila je naklada narasla na 500 izvodov.
Leio 1967 je pozdravilo Trikotažerja, ki je bil že tiskan v tiskarni. To delo je opravila Blasnikova Tiskarna iz Ljubljane. Naklada je narasla na 1000 izvodov. V prvi številki tega leta se pojavi tudi prva fotografija, ki kaže razširitvena dela obrata Beti v Črnomlju.
Trikotažer je izhajal vse do decembra 1968. V naslednjem letu pa tovarniško glasilo spremeni ime, ker je uredništvo menilo, da staro ime več ne ustreza, saj je Beti v preteklih letih močno razširila svoje področje dejavnosti. Novo glasilo, ki ima naslovnico v dvobarvnem tisku, se imenuje enako kot tovarna, torej: BETI. Uredništvo prevzame Mirko Jelenič. V uredništvu pa so še Jure Matekovič, Stane Mrvar, Slavko Nemaničt Franc Oletič, Slavko Siler, Ružiča Škof. Naklada se je zopet povečala. Sedaj glasilo izhaja v 1300 izvodih. Tiska pa ga Papir-konfekcija Krško.
Konec leta 1969 se uredništvu priključi tudi Silva Dular. V letu 1970 se naklada zmanjša na 1200 izvodov. Konec leta pa zopet naraste
na 1400. V letu 1971 postane odgovorni urednik Maks Koležnik. V uredništvo pa pride tudi Dragica Nenadič.
BETI izhaja do aprila 1971. Junijska številka glasila pa že nosi sedanje ime — VEZILO. Takrat uredništvo pritegne k sodelovanju tudi novinarje Dolenjskega lista. Tudi ime »VEZILO« je predlagala tedanja novinarka DL Ria Bačer, ki je bila kasneje tudi tehnični urednik Vezila. Naklada se je povzpela na 1500 izvodov. Tiskanje je prevzel Knjigotisk iz Novega mesta. Leta 1972 prevzame delo urednika Vezila Toni Gašperič.
V začetku leta 1973 je uredništvo takšno: Branko Brine,
Milan Dragišič, Silva Dular, Mirko Jelenič, Jure Matekovič, Stane Mrvar, Franc Oletič, Ružiča Škof, Mira Vrli-nič, Toni Gašperič (urednik), Ria Bačer (Teh. urednik)
Leta 1974 se zamenja skoraj celotno uredništvo. Od starih članov ostanejo le Dragica Nenadič, Ria Bačer (teh. urednik) in seveda Toni Gašperič, ki delo glavnega in odgovornega urednika objavlja vse do maja 1989. Novi člani uredništva pa so: Slobo-danka Videtič, Stevica Medek, Milan Travnikar, Milan Bračika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Naklada se zopet poveča. 1700 izvodov.
Februarja 1976 se prvič na straneh Vezila pojavi hudomušni Betko, ki na šaljiv način večkrat komentira posamezne nepravilnosti v Beti. Tehnični urednik postane Janez Pezelj, ki to delo opravlja še danes.
1979 se k Vezilu priključi tudi Komet. Vezilo postane glasilo vseh zaposlenih v Beti in Kometu. Tako je sestavljeno tudi novo uredništvo: Slobodanka Videtič, Dragica Nenadič, Desimir Milovanovič, Cveto Rus, Zdenka Jamjevič, Viktor Kozjan, Jože Gerkšič, Tone Omerzel, Ivica Rajgelj, Jožica Cigič, Zdenka Gerkšič, Branko Herak, Milena Pavuna, Zvonka Gorenc, Sonja Zorc, Marjetka Žele, Milka Mavrin, Dalibor Hrste, Vera Kostelec, Martina Jakofčič, Ivan Brodarič, Irena Ko-stevc, Toni Gašperič (urednik) in Janez Pezelj (teh. urednik).
To naj bi bil kratek sprehod po zgodovini našega glasila. Mislim, da sem v tem pregledu uspel naznačiti vse ključne spremembe v razvoju Vezila, čeprav še daleč ne vse. Tudi v poznejših letih se je uredništvo večkrat menjalo. Vendar pa ni bilo v sami uredniški politiki nekih ključnih sprememb. Naklada glasila je rasla s številom delavcev. V osemdesetih letih je prekoračila število 2000 in dandanes dosegla 2500 izvodov. Leta 1986 smo si drznili objaviti prvi nespodobni izraz in prvo nagico, če je to za zgodovino nekega glasila pomembno.
Je pa zanimivo prelistati po starih Vezilih, saj je v njih pravzaprav zgodovina naše Beti pa tudi Kometa. Je že tako: kar je zapisano, ostane in bo nekoč zgodovina, vse ostalo pa se pozabi ali izgine. Tega bi se vsi morali še kako zavedati, kar pa hkrati pomeni, da je potrebno vsak dogodek zapisati, če želimo, da bo ohranjen in ga ne bo prehitro uničil zob časa.
Od 1. januarja dalje...
Na referendumu 20. novembra 1989 smo na osnovi Zakona o podjetjih (Ul. SFRJ št. 77/88, 40/89) sprejeli novi statut podjetja, v katerem so poleg mnogih vsebinskih sprememb ali pa prav zaradi njih, zapisane tudi nekatere spremembe čisto formalno-pravne narave. Tako se po novem več ne imenujemo DELOVNA ORGANIZACIJA (DO), temveč DRUŽBENO PODJETJE ali na kratko kar PODJETJE. Znak oziroma skrajšani napis firme jn njen logotype se ni spremenil in torej še naprej ostajamo
m
m e 11 i k a
Se pa v pogledu polnega naziva firme več ne imenujemo
m
0 balokran/ska trikotažna industrija methka
ampak zato, ker že dolgo časa nismo več samo trikotažna industrija, takole:
(fcti
g tekstilna industrija, p o. preja pletiva
trikotažna oblačila
m e 11 i k a
(Nadaljevanje na II. strani)
Ste
obveščeni?
V Vezilu smo že velikokrat pisali o jubilantih. Tokrat pa se lahko tudi samo Vezilo ; pohvali z jubilejem. Letos bo namreč preteklo četrt stoletja, kar so naši delavci sprejeli v roke prvo številko. Mnogih tistih delavcev več ni v podjetju, odšli so namreč že v zasluženi pokoj. Odšel pa je tudi takratni prvi urednik, ki se je pisal Miloševič. Če bi govorili pod vtisom sedanjih razmer v Jugoslaviji, bi lahko rekli, da je pravi čudež, da še vedno izhaja časopis, ki ga je začel »izdajati« Miloševič. No, pa šalo na stran! Vezilo je v teh 25 letih preživelo in zapisalo marsikaj. Mnogokrat je bilo grajano, pa tudi pohvaljeno. In tako je tudi prav! Tokrat pa se v anketi nismo želeli lotiti zgolj Vezila, temveč informiranja v podjetju nasploh, kajti že dolgo ni edini obveščevalec le tovarniško glasilo. Nasprotno, lahko bi celo rekli, da je Vezilo dopolnilo ostalemu načinu obveščanja, ki je - glede na to, da je časopis v najboljšem primeru mesečnik — lahko veliko bolj ažurno.
MILAN DIMITRIJEVIČ, mehanik v Kodranki in volni: »Mislim, da smo v mehanični delavnici vsi dobro obvešče-
ni. »Novice« in oglasna deska nas redno obveščajo, poleg
tega imamo predstavnike v različnih komsijah, sindikatu, delavskem svetu in ti predstavniki redno prenašajo in prinašajo informacije. Kar pa se tiče Vezila, bi bilo lahko debelejše. Naše podjetje je veliko, ima številne zaposlene, zato tem za pisanje gotovo ne bi zmanjkalo. Na kakšen način bi spodbudili pisce, pa ne vem. Saj so uvedli tudi nabiralnik, a ni pretiranih pisem in še od teh je veliko anonimnih.«
MARIJA STAREŠINIČ, strojna čistilka v metliški Konfekciji:	»Dovolj smo
obveščeni o vsem, kar se dogaja v tovarni. »Novice« prinašajo tekoče informacije.
MARIJA STAREŠINIČ
Škoda pa, da ne znajo v Konfekciji bolje izkoristiti razglasne postaje, saj vrtijo le glasbo, včasih vključijo Studio D, lahko pa nam bi posredovali tudi kakšne informacije. Vezilo je dobro in prav vesela sem, da si lahko preberem tudi, kaj se dogaja po drugih obratih in v Kometu. Morda bi le kaj več napisali o naši Konfekciji. Vsak si pač najraje prebere novice o tistem okolju, kjer dela.«
NEVA KREMESEC, sistemska programerka v SOIS: »O stvareh, ki se dogajajo v podjetju, smo obveščeni v »Novicah«, če pa je še kakšna druga pomembnejša zadeva, nam jo šef razloži ustno. O Vezilu pa lahko govorim v superlativih in podobnega mnenja kot jaz so tudi številni drugi ljudje, s katerimi sem se pogovarjala.
NAŠA ANKETA 6 °
ta. Bolj sprejemljivo in učinkovito je informiranje preko razglasne postaje. Kar pa se tiče informiranja, v delegatskem sistemu, lahko zatrdim, da ni odigralo prave vloge. To so ugotovili že marsikje drugje. Smo tekoče informirani z vsem, kar se dogaja v podjejtu ali v zvezi s podjetjem. Prav tako tudi o dogodkih v Metliki. Zdi se mi tudi, da smo v Vezilu kar v redu zastopani glede na razmerje med številom zaposlenih v Beti in Kometu. Sicer pa ni nikomur prepovedano, da kaj napiše, če želi. Zdi se mi prav, da imamo z Beti isto glasilo, saj — glede na to, da smo iz istega kraja in iste branže - lahko preko časopisa izvemo še več o njih. Lepo je, da Vezilo ne pozabi tudi na zunanje obrate.«
MARTINA ŠVAJGER, delavka v Kometovi krojilni-ci: O stvareh, ki nas delavce zanimajo, nas obvestijo. Kar
MARTINA ŠVAJGER
pa se tiče ekonomskih zadev, se vanje delavci ne razumemo kaj prida, tako da ne vemo, če nam odgovorni povedo prav ali ne. Vendar jim zaupamo. O Vezilu pa le to, da sem z njim zadovoljna.«
MARTIN MATEKOVIČ, pripravnik v Kometu: »Odkar je nova tovarna, je v njej tudi ozvočenje, torej razglasna postaja, a je le redkokdaj prižgana, v celem tednu morda pol ure. Ne vem, zakaj, saj zaradi tega ne bi bila prav nič manjša produktivnost. Bil sem na praksi v
NEVA KREMESEC
Posebno zadnje številke so dobre. Seveda od Vezila ne smemo pričakovati dnevne aktualnosti, ker izide enkrat v mesecu ali celo dvakrat. Je pa glasilo sproščeno, približa se ljudem, iz vsakega konca podjetja je moč kaj prebrati. Posebno privlačni in dobrodošli so pogovori z ljudmi in tudi zaradi tega je časopis bolj razgiban.«
MARIJA ZAJC, vodja modelarnice v Kometu: »Vezilo si rada preberem, čeprav obvešča z zamudo, ko so nekateri, pred časom aktualni dogodki, že pozabljeni. Ampak to je pač pri mesečnikih nekaj običajnega. Sicer pa nismo preveč zahtevni in smo kar zadovoljni. Tudi na oglasni deski je navadno veliko stvari, vpra-
MARIJA ZAJC
šanje pa je, koliko časa se ima kdo zadrževati pred njo, ker je dragocena vsaka minu-
: :
lili:
MM
MILAN DIMITRIJEVIČ
25 LET VEZILA
2
MARTIN MATEKOVIČ
Betini Konfekciji in tam je razglasna postaja prižgana skoraj ves delavnik. Vezilo pa je v redu, le grafično bi ga bilo dobro še nekoliko popestriti. Pa o Kometu bi lahko več pisalo. Najbrž tudi ne bi bilo napak, če bi uredništvo postavilo nabiralnik tudi v Kometu, saj ima tudi pri nas kdo kakšen dober predlog ali pa ga kaj tišči.«
DUŠA SIMONIČ, šivilja v črnomaljski Konfekciji: »Včasih moramo tudi sami iskati informacije, pri tistih, ki jih imajo. Niso nam vedno ponujene. Dobimo pa jih in to je najpomembneje. Sicer pa smo obveščeni s pomočjo oglasne deske, »Novic«, na
DUŠA SIMONIČ
zborih delavcev. Preko razglasne postaje pa ne, tudi zato, ker je mnogokrat pokvarjena. O črnomaljski tovarni je v Vezilu premalo informacij. Za to smo bolj kot uredništvo krivi kar mi sami, saj bi lahko tudi kateri
PREDSTAVLJAMO:
časopis. Razumljivo je, da je v mesečniku težko najti aktualne dogodke, lahko pa bi bila obširneje obdelana kakšna problematika, ki nas že dolgo tišči.«
DANICA ŠTRUCELJ, pregledovalka gotovih izdelkov v Žakanju:	»Preveč
hvale ni dobro, lagati pa tudi nočem, zato bom raje tiho.
DANICA ŠTRUCELJ
Sicer pa nas zaposlene zanima predvsem, če bomo imeli dovolj dela. V Vezilu ni napisanega nič napačnega, lahko pa bi bilo več izjav delavcev in prepričana sem, da bi ga še raje brali. To, da je v slovenščini, me ne moti, razumem. Saj smo tako in tako bolj vezani na Slovenijo kot na Hrvaško in če kaj potrebujemo, gremo navadno v sosednjo republiko.«
Prvi tehnični urednik
Jure Matekovič, poslovni sekretar programa preje, je edina še aktivna vez med nekdanjim Trikotažerjem in današnjim Vezilom.
Jure, kakšni so bili začetki?
- V Beti sem prišel 1. aprila 1965. Delal sem na rašel strojih v pletilnici. Moj naj bližji sodelavec je bil takrat Jože Budački. Takrat je Nada Žabčič pritiskala na vodstvo podjetja, naj že vendarle ustanovijo lastni informator, saj ga imajo že skoraj vse firme. Ko je dobila zeleno luč, je k delu pritegnila Slava Miloševiča in tudi mene je nagovarjala. Moj sodelavec pa me je nagovarjal, da bi skupaj odšla v SR Nemčijo, saj jaz znam nemško. Jaz sem se priključil Tri-kotažerju. Jože pa je odšel v Nemčijo. Jože se je vrnil iz Nemčije, zgradil dve hiši in kupil kamion, mi pa smo izdali nekaj številk Trikota-žerja in nekaj številk Vezila.
Kakšna je bila tvoja prva zadolžitev v tovarniškem glasilu?
- Bil sem neke vrste tehnični urednik. Pripravil sem naslovnico. Nanjo sem narisal neke nitke, kombinežo, znak tovarne in nekaj dimnikov. V tistih časih je bila glavna gonilna moč glasila Nada Žabčič. Po enem letu izhajanja pa je delavski svet imenoval pravo uredništvo. In sicer naslednje: Janez Smrekar je bil glavni in odgovorni urednik, Nada Žabčič urednica, Lidija Miloševič korektorica, jaz sem postal tehnični urednik, člani uredništva pa Slavo Miloševič, Franc Žist in Zvone Hauptman.
Ko sem listal po Trikota-žerju in starih Vezilih sem opazil, da se je pojavljalo veliko avtorjev posameznih prispevkov. Velika večina
pišočih so bili ljudje, ki so bili na vodilnih mestih v posameznih obratih.
- Takrat je vodstvo DO vplivalo na posamezne vodje, da pišejo in obveščajo o delovanju, problemih in rezultatih, ki so bili doseženi na njihovem področju dela. Sčasoma pa je bilo teh informacij vedno manj in počasi smo člani uredništva postali nekakšni detektivi, ki smo morali sami iskati informacije in gradiva za posamezne prispevke. Potem pa, ko izide posamezna številka, nekateri trdijo, da je v Vezilu
JURE MATEKOVIČ
premalo informacij. Ponavadi ravno tisti, ki z njimi razpolagajo. Če pa malo razmislim o prihodnosti, mislim, da bodo dostopi do informacij še veliko bolj zaprti. Pojavili se bodo monopoli informacij, saj kdor nekaj ve, je v prednosti pred tistim, ki tega ne ve ali pa še ne ve. Informacija je moč.
Imaš še kaj za povedati?
K— Da, svojčas sem tudi fotografiral za Vezilo. Ljudje so govorili, da dobivamo neke fantastične honorarje. Prav tako so trdili za vse, ki so nekaj pisali. To me je bolelo, saj mi ni in mi tudi danes ne bi nihče verjel, da so bili ti honorarji tako nizki, da zaradi njih ne bi nikoli bil pripravljen razvijati filmov in delati slik. Saj sem si še stroške materijah komaj pokril. Bilo pa je pri vsej stvari nekaj več. Veselje, volja in zagnanost. Tega pa je dandanes vedno manj.
od naših delavcev kaj napisal. Pa ne. Prepričana sem, da tem za pisanje tudi iz našega kolektiva ne bi zmanjkalo.«
MAJDA JUREJEVČIČ, šivilja v črnomaljski Konfekciji: »Morali bi imeti dopisnika za Vezilo, katerega skrb bi bila, da bi dopisoval v
MAJDA JUREJEVČIČ
3
25 LET VEZILA
VEZILO
PREBERITE:
0 osebnih dohodkih:
0 čem smo pisali nekoč
TRIKOTAŽER 1965
23. junija se je ponesrečila na delu Bulič Zlatka, delavka v rašel pletilnici. Delavka je stala bosa pri stroju. Po neprevidnosti je stopila na žebelj. Pri tem se je nabodla v peto leve noge.
•
7. julija se je poškodovala Jaklič Jožefa, delavka na okroglih strojih. Šla je na stranišče, ker je bilo tam temno, je hotela prižgati luč. Pri tem se je zaletela v opeko, ki je tam zložena ter si poškodovala levo nogo.
•
Od leta 1960 pa do 1. 7. 1965 je bil obrat družbene prehrane pod neposrednim vodstvom	sindikalne
podružnice Beti. Ker obrat ni zadovoljeval večjim potrebam zaposlenih, je ODS sprejel sklep, da se obrat družbene prehrane razširi in se registrira kot samostojna obračunska enota z lastnim organom upravljanja. Trenutno ima obrat družbene prehrane 288 abonentov. Na malico jih hodi 223, na kosilo pa cca 65 abonentov. Cena malice je bila do sedaj 70 din, kosila pa 180 din. Po podražitvi pa je cena malice 90 din in kosila 230 din.
Verjetno vam je znano, da je sindikalna podružnica »Beti« Metlika ustanovila blagajno vzajemne pomoči. Veselilo bi nas, če bi čim več članov našega kolektiva sodelovalo z nami in se v čim večjem številu vključilo v članstvo.
teden. O tem bi morali raz-1 miši j ati tudi mi.
December 1965. Rodile so: Pepca Kočevar, deklico, Katarina Petrič, fantka, Jožica Veljko, fantka.
Mamicam in otročičkom želimo mnogo zdravja in srečno novo leto 1966.
Večina sorodnih podjetij je vpeljala 42-urni delovni
TRIKOTAŽER 1966
KOMOLČARSTVO gledanje vsega skozi dinar, to je življenjski cilj komolčarja. Pri pridobivanju sredstev za življenje je komolčar zelo grabežljiv in stalno govori, da nima ničesar. Zelo je iznajdljiv in ima iznajdljivost za sposobnost. Ta sposobnost je zanj izredno pomembna, pa ne samo, da si pridobi blagostanje, temveč tudi avtoriteto. Po njegovem mnenju se avtoriteta pridobi s takšnim imetjem in takšnim oblačenjem, ki ga večina ljudi ne poseduje. Tako se komolčar v vsakodnevni borbi za življenje zamisli v mali svet svojih misli in skrbi. Pri tem pa podcenjuje družbene interese in omalovažuje vrednost poštenega dela.
Sklep organov upravljanja
Sekretar podjetja se zadolži, da izda nalog, da vsi delavci peljejo svoja kolesa v novozgrajeno kolesarnico.
V našem podjetju opažam dva velika kontrasta. V proizvodnji dosegamo, po zaslugi naših delavcev, organov upravljanja in vodilnega kadra podjetja, velike uspehe. Zanemarili pa smo nič manj važno področje dela -idejno nadgradnjo naših delovnih ljudi. To področje smo prepustili stihiji. Če mi kdo dokaže, da takšna nadgradnja ni potrebna, se zanjo tudi jaz ne bom potegoval.
Odvisni so le od našega dela in ne od zakonov
Do 30. junija 1990 bo izplačevanje osebnih dohodkov urejeno s posebnim intervencijskim zakonom, ki je bil sprejet 27. 12. 1989 in je objavljen v Uradnem listu SFRJ 87/89. Za podjetje Beti Metlika velja po tem zakonu naslednji sistem obračuna OD:
a) Pravne osebe, ki imajo oktoberske osebne dohodke več kot 21 % nižje od povprečja v gospodarstvu republike, si obračunajo osebne dohodke po naslednjem obrazcu:
Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu republike v oktobru x rast življenjskih stroškov v novembru.
Beti je imela oktoberske osebne dohodke za 29,14 % nižje od republiškega povprečja (2.126,45 din), zato smo smeli vzeti za izračun dovoljene mase za OD republiški podatek.
b) Tako izračunano osnovo smo lahko povečali še za 20 %, saj spada Beti med tiste dejavnosti, ki si smejo, po tem zakonu, povečati OD za 20 %.
c) Zakon omogoča tudi porast OD za porast tečaja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Zore Vergot se iskreno zahvaljujem sodelavcem in učencem SŠTU ter delavcem Beti za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo k njenemu poslednjemu počitku.
Marjetka Žele z družino
od 18. 12. 1989 do dneva izplačila OD. Če pa bo tečaj nespremenjen, bo ta določba brezpredmetna.
S tem intervencijskim zakonom je prenehal delovati dosedanji intervencijski zakon, ki naj bi veljal za izplačilo osebnih dohodkov do 31. 3. 1990.
Sprememba novega intervencijskega zakona glede na prej veljavnega so še naslednje:
- novi zakon omejuje čiste osebne dohodke brez skupne porabe in brez prispevkov. To pomeni, da izplačila iz skupne porabe niso omejena in da sprememba višine prispevkov ne vpliva na dovoljeno maso OD za izplačilo.
- Pravico za izplačilo OD po tem zakonu lahko prenašamo iz meseca v mesec (kar si ta mesec ne bomo izplačali si lahko naslednji mesec).
- Sprememba števila zaposlenih ne vpliva na spremembo dovoljene mase za OD. To pomeni, da če bomo zaposlili več delavcev, bomo isto maso sredstev za OD morali razdeliti na večje število zaposlenih. Ta določba je nerealna za tista podjetja, ki nameravajo v letošnjem letu zaposliti večje število delavcev.
Podjetje, ki bo imelo dober rezultat poslovanja ob zaključnem računu 1989, si bodo lahko izplačevale večje osebne dohodke od ugotovljenih po intervencijskem zakonu. Del dobička, ki ga bodo podjetja namenila za osebne dohodke, bodo izplačali delavcem v obliki dnevnic oziroma obveznic, ki pa bodo lahko izplačane šele po 30. 6. 1990.
Lahko zaključimo, da nam osebnih dohodkov saj v Beti ta zakon ne omejuje, ampak so odvisni od nas samih, od našega dela, uspešnosti poslovanja in finančne sposobnosti za izplačilo osebnih dohodkov.
Karolina Končar
25 LET VEZILA
KAKŠEN SINDIKAT?
»Hočemo neodvisni sindikat, nujne so temeljite spremembe sindikata.« Takšne in podobne zahteve so iz dneva v dan na programu gostilniških debat, razgovorov med delavci, predmeti diskusij na najrazličnejših forumih, od najnižjih do državnih organov. In kaj je na tem resnično storjenega? Ali ne gre le za frazerstvo, ki smo ga verjetno že vsi počasi siti?
Odgovarja Mijo Maršič, bivši predsednik sindikalne konference Beti:
»Sindikat več ni politična organizacija, kot je bil do sedaj in seveda s tem podaljšana roka oblasti, ampak je organizacija članstva in naj bi deloval izključno za interese svojih članov.
Naj bi bil enakovreden partner za isto pogajalsko mizo, v skladu z določili kolektivne pogodbe, ki je v pripravi in jo bosta podpisala tako republiški sindikat kot tudi Gospodarska zbornica.
S to pogodbo bodo določena pravila igre, ki se jih bo potrebno držati. Pogodbe bodo pripravljene v okviru panoge. Mi smo člani sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev. Na nivoju Bele krajine bo deloval sindikalni odbor tekstilnih delavcev s centrom v Metliki. Obstoječi občinski sindikalni sveti so le prehodna faza do konstituiranja tega odbora, pa, tudi drugih odborov v drugih branžah. Podjetje Beti bo imelo svoj enoten sindikat podjetja in ne več samo sindikalne konference, ki sploh ni bila pravna oseba, temveč le neko neformalno koordinativno telo. Osnovne organizacije pa so nastopale samostojno. Programi oz. bivši tozd-i bodo imeli v vodstvu sindikata podjetja svoje ljudi in enoten izvršni odbor bo imel vodilno vlogo v sindikatu Beti.«
Ali ne gre le za novo obliko istih zadev. V čem
vidiš kvalitativen napredek delovanja novega sindikata?
»Predvsem v tem, da sindikat več ni politična organizacija, se ne bori za oblast, temveč za delavca — člana sindikata, pa četudi proti oblasti. Seveda bodo stvari mnogo jasnejše šele po tem, ko bo znana vsebina kolektivne pogodbe. Šele potem bomo lahko rekli, kaj je novi sindikat pridobil in s tem seveda tudi vsi delavci. Vsekakor pa predvidevam, da bo glavna naloga sindikata boj za višje OD, saj bodo minimalni OD določeni na nivoju cele branže in sindikat se bo potrudil, da bo to tudi uresničeno, pa čeprav za ceno stavke. Mislim pa, da bodo v tako organiziranem sindikatu ključno vlogo igrali kadri, ki bodo za pogajalsko mizo zastopali interese članstva nasproti interesom podjetja in njegovega vodstva. V preteklosti je bil lahko »glavni« v sindikatu pravzaprav vsak, ki se je dal pregovoriti.«
Meniš, da v bodoče vodilni sindikalisti v podjetju ne bodo naleteli na določen revanšizem s strani vodstva podjetja ali, enostavneje povedano, na osebno zezanje od posameznih vodilnih?
»Sindikat naj bi deloval neodvisno. Vodilni sindikalisti bodo imeli povsem proste roke. Gre za neko vrsto imunitete sindikalnih predstavnikov. Celo tehnološke viške bo treba iskati drugje in ne med vodilnimi sindikalisti.«
Kaj pa vodilni delavci, ljudje, ki predstavljajo vodstvo podjetja? Bodo oni tudi člani sindikata?
»Člani sindikata bodo sicer lahko. Vendar pa jim v času trajanja mandata na vodilnih mestih v podjetju članstvo v sindikatu miruje.«
Ali bodo člani vodstva podjetja imeli svoj sindikat?
»Naj ga ustanovijo.«
Toliko Miško Maršič. Lepo in prav. Kako pa bo v praksi? To bo prinesel čas. Vsi smo verjetno skeptiki, saj nas vse silne prenove, reorganizacije, modernizacije itd., itd., niso prepričale.
Inventure, nujno zlo?
Vsako leto moramo vsaj enkrat popisati stvari, ki jih ima družbeno pravna oseba in to stanje uskladiti s knjigovodskim stanjem, da ugotovimo realen rezultat poslovanja in stanje našega imetja. To delo opravijo inventurne komisije. Po zakonu je direktor nekdanjih TOZD odgovoren za to, da je inventura opravljena. V Beti imamo tudi inventurista, ki skrbi, da je inventurna komisija sestavljena in potrjena na organu opravljanja. To pomeni, da je tisti, ki dobi sklep, da je v inventurni komisiji, dolžan opraviti to delo kot sestavni del njegove delovne dolžnosti. Če pa tega ne opravi, s tem krši delovno dolžnost.
Če kdo ne more opraviti inventure, mora takoj po prejemu sklepa o tem obvestiti inventurista, oziroma poiskati zamenjavo. Kljub temu da se navidezno zdi, da tukaj ne more biti problemov, jih v Beti vsako leto naredimo — namreč, nihče noče delati v inventurni komisiji.
Zakaj? Zato, ker prevladuje mnenje, da je v inventurno komisijo imenovan tisti, ki tako ali tako nima nekega drugega dela. Torej naj naredi nekaj, da si bo vendarle zaslužil plačo.
Širijo se govorice, da nas je v Beti preveč, da nihče ne dela aktivno vseh 8 ur. Zanimivo pa je, da smo vsi 150 % zaposleni, ko bi bilo potrebno narediti inventuro. Zanimivo pa je, da gredo vsi na dopust in na bolniško, pa se kljub temu Beti ne zruši.
Nekateri se, ko zvedo, da so imenovani v inventurno komisijo, sprašujejo, kaj so naredili narobe, da jih je doletela ta kazen. Drugi spet komentirajo: »Ne grem v inventuro, ker sem vsako leto
v njej.« Pravzaprav pa se ne bi smeli čuditi odporu do dela pri inventurah, saj je to birokratsko delo, ki ga zahteva računovodska služba. To pa je sploh nekaj »ne bodi ga treba.« Nujno zlo v vsakem podjetju, ki služi le SDK-ju in od tega dela nihče v podjetju nima nobene koristi in nobene informacije.« Zato preostane tistim, ki morajo dostaviti do 28. 2. vsako leto zaključni račun samo to, da ali sami popišejo vsa sredstva v podjetju ali pa sporočijo na SDK, da letos ne bo zaključnega računa, ker nima kdo narediti inventure. Za notranje potrebe pa večina smatra, da je tako ali tako vseeno, kakšni podatki so v računovodstvu. Potem pa se čudimo, če naročamo tisto, kar že imamo in prodajamo tisto, kar nimamo, ne prodajamo pa ono, kar imamo.
Marsikdo je prepričan, da je delo s papirji samo zato, ker nekateri birokrati niso imeli kaj delati in so si potem izmislili te neumnosti. Pozabljajo pa, da tudi plač ne bi bilo, če ne bi bilo papirjev, ker tudi naši kupci ne bi plačevali, če jim ne bi mi poslali faktur.
Ne trdim, da je vsaka stvar, ki jo delamo v računovodstvu tako zelo pametna in potrebna, da se je ne bi dalo poenostaviti. Me pa zelo moti javno mnenje, ki to delo popolnoma degradira. Tak kot je odnos do vodenja evidenc, je tudi odnos do inventur, ki pomeni uskladitev evidenc z dejanskim stanjem.
Karolina Končar
OBVESTILO
Zaradi slabe izkoriščenosti v preteklem letu, se je vodstvo podjetja odločilo, da v letu 1990 Beti ne bo kupila letne karte za zeleni vlak.
NA OBISKU V ŽAKANJU
VERA ŽUGELJ
moti, saj pravi, da so prometne zveze dobre. Tišči jo povsem nekaj drugega.
Vera je, tako kot vse njene sodelavke, ki sicer živijo na Hrvaškem, zdravstveno in invalidsko-pokojninsko zavarovana v republiki, kjer je zaposlena. In tako se, če bi morala v bolnišnico, takoj pojavijo problemi. »Glede na to, kje sem zavarovana, bi morala v karlovško bolnišnico, toda raje grem v novome-
ško, ker mi je bližje, ker so boljše usluge. Ker pa hodim k zdravniku v Metliko, moram imeti, če grem v novomeško bolnišnico, potrjeno napotnico na zdravstveni skupnosti Ozalj, da bo ta skupnost plačala razliko v ceni med uslugami karlovške in novomeške bolnišnice, saj je slednja dražja. Doslej sicer še ni bilo primerov, da ne bi potrdili, vsaj nam, ki živimo v Sloveniji. Na srečo tudi bolj malo hodim k zdravniku, bojim pa se, kako bo, ko bom starejša,« pove Žugljeva ter pristavi, da so mnoge njene sodelavke pripravljene same plačati razliko v ceni, ker gredo raje v novomeško bolnišnico.
»Zato je razumljivo, da bi sodelavke, ne le tiste iz Slovenije, ampak tudi one, ki živijo na Hrvaškem, raje, da bi bile tako zdravstveno kot pokoj ninsko-invalidsko zavarovane v Sloveniji, kjer je sedež našega kolektiva. Ne samo zato, ker potem ne bi imele problemov z izbiro bolnišnice, ampak tudi zato, ker
Potrebovali bi še vsaj 30 strojev
V Konfekciji Žakanje, ki po novem spada v program oblačil, trenutno - kot je povedal direktor Blagoje Tošeski - ne zadovoljujejo potreb po šivanju z opremo, ki jo imajo. Zato si pomagajo z nadurami, prostimi sobotami, posojajo stroje znotraj Beti, pa tudi iz Kometa, Laboda, Novoteksa in celo iz nemških podjetij, za katera delajo. Številčno imajo strojev sicer dovolj, primanjkuje pa jim specialnih, to pa zato, ker se proizvodnja spreminja. Sedaj je veliko zahtevnejša kot je bila v začetku, ko je bil takratni tozd odprt, pa najsi gre za domači trg ali za lohn posel. Tej spremembi pa s strojno opremo niso sledili.
Po besedah Tošeskega bi sedaj potrebovali vsaj še 30 strojev, če bi hoteli normalno delati. Vendar preteklo leto niso dobili nobenega, letos pa bosta v kratkem prišla dva, a to je premalo. »Imamo zahtevno in razdrobljeno proizvodnjo, s tem je tudi bolj obremenjena režija, veliko več je potrebnega umskega in fizičnega napora, več potrpljenja in usposobljenosti pa zahteva tudi od delavk za strojem. Od tod izhaja tudi nekoliko nižja produktivnost. Zgodi se celo, da mora delavka v enem dnevu zamenjati 3 ali 4 stroje,« pove Blagoje Tošeski.
Vse, kar naredijo v Žaka-nju za izvoz, je lohn posel. Tako delajo za Triumph spalne srajce, pidžame, pa tudi puloverje, preko Pfei-fleja za Boss športne puloverje, preko Meingartneja za Addidas program Ivan Len-del. Za domači trg pa šivajo predvsem puloverje, jog-ginge in različne majice.
V Zakanju je sedaj 250 zaposlenih in sicer od Netre-tiča do Ozlja, večina pa iz Kamanja in Ribnika. »Prošenj za zaposlitev je še veliko, a jih ne moremo ugodno rešiti. Prvi vzrok je nepopoln strojni park, drugi pa negotova prihodnost,« opozori Tošeski na prvi problem v tovarni. Drugi pa je nedoseganje norm, ki so precej visoke. Po mnenju direktorja bo letos najbrž potrebno tudi med zaposlenimi narediti kakšno selekcijo. »Da bi norme zmanjšali, ni upanja, saj zaradi tega ne bi bilo prav nič več denarja. Seveda pa bi se morali zamisliti tudi nad strojnim parkom, saj bi lahko marsikje dve operaciji združili v eno, če bi le imeli primerne stroje,« potarna Blago i e.
Še en problem, na katerega je hotel opozoriti, pa so bolniške. V povprečju so bolniški izostanki v kolektivu 4 odstotni, takšni so bili tudi lanskega decembra, od septembra do novembra pa so se močno dvignili, na 7 do 8 odstotkov. Tošeski prizna, da je na povečane izostanke vplivalo 18 dni organiziranega kolektivnega dopusta, saj marsikomu potem ni ostal niti dan dopusta več. Zato so se zatekali tudi k bolniškim dopustom, navideznim seveda, da so lahko doma postorili jesensko delo.
Ko si zaposlen v eni, živiš pa v drugi republiki
Vera Žugelj sicer živi v Sloveniji, v Ravnacah, a se vsak dan vozi na delo v Žakanje. Ko so tu odprli Betin tozd, je mislila, da bo v Žakanju le začasno, toda ta »začasnost« se je zavlekla do današnjih dni. Čeprav se mora peljati z avtobusom nekoliko dlje, kot če bi delala v Metliki, je to ne
400 let
strojnega
pletenja
Lansko 1989. leto je v svetu označeno kot leto pomembnega jubileja - 400 let začetka strojnega pletenja.
Človek, ki je uspel ročno pletenje zamenjati s strojnim je bil Anglež William Lee iz Calvertona v Nottin-gamshireu. Največjo pozornost temu praznovanju so seveda posvetili v Veliki Britaniji, kjer je pokroviteljstvo prevzela kraljevska familija oziroma sama princesa Ana.
Pletilni stroj, ki ga je leta 1589 konstruiral William Lee, ja zamenjal deset ročnih pletilj, kar je bil za tiste čase izreden napredek. Stroj sta hkrati posluževala dva delavca. Lee je v začetku uporabljal ravne igle, podobne tistim, ki so v uporabi za ročno pletenje. S takšnimi iglami je bilo pletenje otežkočeno, saj so zanke pogosto padalc iz igel. Zato je Lee glavo igle zvil in tako izdelal prvo kulirno iglo bodičastega tipa. Leejev stroj je bil skoraj v celoti lesen. Celo platine so bile lesene in stroj je delal z dvanajstimi iglami.
Ko je Lee dokončno usposobil svoj stroj, je kraljici Elizabeti kot darilo prinesel svilene nogavice v upanju, da se bo kraljica navdušila nad izumom, ter ga podprla v nadaljnjem delu. Kraljica je izum zavrnila. Imela je tehtne razloge. Siromašen narod bi izgubil možnost zaslužka, pa čeravno skromnega, kraljica pa davke od pletilj.
Lee je razočaran odšel v Francijo, kjer mu je kralj Henrik IV priznal izum kot patent. Kasneje se je vrnil v Anglijo in umrl kot revež (1910). Skoraj 250 let ni bilo večjega napredka v kuliarnem pletenju. V sredini 19. stoletja se je pojavil ravno pletilni stroj na transmisijski pogon (Pagetov in Cottonov stroj).
Leta 1849, Hibert v Ameriki izdela prvo jezičasto iglo, kar pogojuje izdelavo prvega okroglo pletilnega stroja, ki ga je 1860 izdelal McNary. 1881 Grosser izdela ravno pletilni stroj s posamičnim izborom igel. 1899 Stretton in Johnson patentirata levo-levo jezičasto iglo (iglo na krožnem pletilniku z dvema cilindroma). 1920 Scott izdela krožni pletil-nik - interlock, 1931 pa Brinton naredi vzorčno kolo za posamezni izbor igel.
Že 1963 se prične nova doba kulir-nega pletenja. Za to je odločilna vse
so pokojnine na Hrvaškem manjše kot v Sloveniji,« pojasni mojstrica Vera. O tem, ali se jim bo želja uresničila, pa Vera ne more reči nič dokončnega, le upa lahko.
Nemške norme, plače pa...
Dragica Plevel dela v Beti že dve desetletji, najprej v Metliki, odkar pa je bila odprta tovarna v Žakanju, na Hrvaškem. Zadovoljna je, ker ima službo tako rekoč na pragu svojega doma. Zadnjih 8 let je pregledovalka gotovih izdelkov, prej pa je bila šivilja, tako da - kot pravi sama — dobro pozna delo za strojem in delavke še kako razume.
»Tako kot šivilje imam tudi jaz normo, ki pa je zadnje čase zelo visoka. Pohiteti moram, da jo lahko
DRAGICA PLEVEL
dosežem. V osmih urah moram na primer pregledati 480 majic in če hočem pregledati še kakšno več, moram biti presneto hitra, a zato nič manj natančna. Naše delavke se večkrat pritožujejo nad normami. Saj ne rečem, da je kvaliteta slaba, toda če bi bile nižje norme, bi bila morda še boljša. Vsaka šivilja pač hiti, da bi čim več zaslužila. Takšni so pač danes časi,« potarna Dragica.
Prizna, da si je v začetku, ko je postala pregledovalka,
večja vloga elektronike, ki jo je prvi uporabil Molat na krožnem pletilni-ku. Pletenje snutkovin se začenja 1775. leta. Balber 1785 izumi premične polagalnike terrot. Dvanajst let pozneje pa še premično igelnico. Prvi dvofonturni raschel z jezičastimi iglami pa nastane 1859. Dandanes snutkovni stroji pletejo tudi do 3000 vrst v minuti.
V celotnem razvoju pletilnih strojev je njihovo fleksibilnost pogojevala moda in zahtevnost tržišča. Ker se pletilna industrija sorazmerno počasi prilagaja hitrim spremembam mode, se zadnje čase uvaja vedno več univerzalnih strojev. To so stroji, ki imajo možnost proizvajanja več vrst artiklov. Pri tem je pomemben tudi razvoj elektronike. Z znanstveno raziskovalnim delom, ki je že 50 let prisoten pri pletenju, je prišlo do spoznanj, da veliko faktorjev vpliva na kakovost pletenin. Pravilen izbor preje ima velik vpliv na končno kvaliteto pletiva. Zaradi tega mora proizvodnja prej prav tako napredovati v smeri izdelave tistih prej, ki so primernejše za pletenje: visoka fino-£a, enakomernost, elastičnost, trdnost. Vse to pa mora biti doseženo s čim manjšim zavoji.
2e leta 1914 je Tomkins zaznal pomembnost dolžine zanke pri sta-
bilnosti pletiv. Od leta 1956, ko je nastala prva naprava za pozitivno dodajanje preje na stroju, se intenzivno dela na izboljšavah v ta namen. Najboljše rezultate dosegajo firme »Iro« in »Memminger«.
Veliki del razvoja pletilnih strojev odpada na odvlek pletiv in na navijanje. Zaradi nadaljnje dodelave je potrebno, da se pletivo, ki je napleteno, začne čim prej relaksirati, kar pa mu navita bala onemogoča.
Vsa raziskovanja kažejo, da so najboljši efekti doseženi takrat, ko iz stroja pletivo svobodno pada v posodo pod strojem, kar pomeni, da bi se lahko zgodilo, da se vrne sistem odvleka od že pozabljenega francoskega stroja.
Zaradi nenehnega povečevanja produkcije na pletilnih strojih, je pletilna igla doživljala nenehne spremembe. Pri snutkovnih strojih sta bodičasto iglo zamenjali cevasta in vžljebljena igla. Pri kulirnih strojih je jezičasta igla nenehno spreminjala svojo formo. S povečevanjem produkcije je igla imela krajšo delavno pot in posledica tega je nenehno zmanjševanje glave ter jezička igle in izboljšavo gibčnosti jezička.
NADALJEVANJE V PRIHODNJI ŠTEVILKI
kar želela, da bi šla nazaj, za stroj, a se je pozneje privadila. »Pri stroju sem pač šivala le eno fazo, sedaj pa moram paziti na vse, dodobra pregledati ves izdelek. Res je, da mi včasih kaj uide, da kaj spregledam, na srečo pa tudi šivilje dobro Šivajo. Večjih napak ni, če pa se že kakšna najde, gre za kaj manjšega.«
Nikakor pa ne more Dragica preboleti visokih norm in neprestano ji blodijo po mislih. »Imamo nemško normo, kakršno nam določa naročnik in moramo jo upoštevati, če pač hočemo imeti plače, s katerimi pa se ne moremo pretirano pohvaliti.
Velike razlike so med prejemki »višjih kadrov« in delavci, v trgovini pa smo vsi enaki. Imamo torej nemške norme, plače pa daleč od njihovih. Ce ne naredimo tistega, kar nam da nemški naročnik v osmih urah, delamo pač 12 ur ali kolikor je potrebno, toda za isti denar. Pa tudi strojne opreme nimamo takšne kot v Nemčiji,« pojasnjuje Plevlje-va.
Skrbi pa jo tudi, kaj bo, ko bodo prešli na eno izmeno in se bo torej število zaposlenih zmanjšalo. »Mi bomo že nekako, toda kako bo z našimi otroki? Hčerka je štipendistka v Beti, obiskuje ljubljansko šolo za konfekcijske modelarje, toda ali bo čez leta, ko jo bo končala, sploh dobila zaposlitev? Nič ne kaže dobro! Ne vem, kam bo vse to pripeljalo in koliko časa bo še trajalo! Pa četudi bi šlo nam v podjetju dobro, kaj pomaga, če drugim ne bi šlo. Kdo bo pa kupoval, če ljudje ne bodo imeli denarja?
Sedaj nas še vleče ven to, da delamo za izvoz, kako bo naprej, pa bo pokazal pred vsem čas sam,« je kljub hudim časom nekje na dnu srca še vedno optimistična Dragica.
Rekli so o inventurah
Gabre Predovič, vodja ple-tilnice:	»Mi	v	inventurne
komisije postavimo najboljše delavce, saj nam je to zagotovilo, da bodo inventure zares kvalitetno narejene. Veliko problemov je bilo pri inventurah osnovnih sredstev in drobnega materiala. Zaradi najrazličnejših selitev in reorganizacij se posamezni predmeti nahajajo drugje kot je knjiženo. Vendar pa smo pred dvema letoma posvetili tej inventuri več pozornosti in so dandanes zadeve veliko bolj urejene. Hkrati smatram, da je delati inventure pred novim letom velika napaka, saj je takrat zelo težko zagotoviti kvalitetne komisije, pa tudi zaradi bližine praznikov je vse nekako podivjano. Mi smo inventuro delali septembra. Delavci so inventuro delali tudi izven delovnega časa. Te ure so potem kasneje lahko koristili kot dopust.«
Tone Hlačar, vodja skladišča pletiv in pom. materiala - program kopalk in perilo: »Pri nas ni bilo z inventuro nobenih problemov. Samo inventurna komisija je nekje izgubila predsednika.«
Brnčič Branko, vodja skl. plet. in pom. mat. - program obl.: »S samo inventuro v našem skladišču sem bil zadovoljen, ne pa s predhodno organizacijo, saj do zadnjega trenutka ni nihče vedel, kdo so člani in kdo predsednik komisije. Nobeden od zadolženih ni bil preveč navdušen. Pozabljamo, da je tudi inventura sestavni del službe. Kako bi bilo, če bi se trgovci v trgovinah toliko upirali biti pri inventuri? Čudno, da je za njih to nekaj samoumevnega. Mi pa mislimo, da je to ločeno od delavnih nalog.«
KAKO NAS VIDIJO
NAJMLAJŠI?	Kako	smo	reševali?
Zdaj vem, kako ropotajo stroji
Vsako leto učenci tretjih razredov metliških osnovnih šol obiščejo Beti. In kako je letošnja generacija tretješol-cev videla naše podjetje?
V tovarni Beti mi je bilo najbolj zanimivo:	šivalni stroji, barvalni stroji, pletilni stroj, stroj za navijanje in tkalni stroj. Delavke so bile prijazne, šefi pa so gledali važno. Ne vem, zakaj. Najbrž so pomembni!
D. Brajkovič
V ponedeljek, 5. januarja 1990, smo si učenci 3.a razreda ogledali tovarno Beti. Najprej smo si ogledali obrat Kodranka, kjer previjajo prejo. Nato smo šli v pletil-nico in barvarno, za tem pa v krojilnico in šivalnico. V kro-jilnici smo opazovali kako delavka kroji kopalke. Najlepše mi je bilo v šivalnici. Tu dobi delavka delo na tekočem traku. Bili smo tudi v šolski delavnici. Vodil nas je Matjaž, ki nam je vse razložil. Ko nas je zapustil, smo odšli še v trgovino. Tu smo videli mnogo lepih izdelkov tovarne Beti.
Karmen Volaj •
Tovarišica nas je peljala na ogled tovarne Beti. Po tovarni nas je vodil vodič Tomaž. Najprej smo obiskali vratarja. Tovariš vratar nas je lepo sprejel. Najprej smo si ogledali predilnico. Tam smo si ogledali kako predejo niti. Nato smo šli naprej in videli kako tkejo blago. Šli smo tudi v barvarno. Tam smo videli kako barvajo blago. Ogledat smo šli v krojilnico. Marija Štrbenc nam je pokazala kako režejo. Ogle-
dali smo si tudi tekstilno šolo. Šli smo tudi v šivalnico. Tam delajo žene. Nazadnje smo šli v trgovino. Šli smo se jim zahvalit, ker hranijo kartone za nas.
Marjetka Vukšinič
•
Imeli smo naravoslovni dan. Šli smo v Beti. Ko smo šli čez tovarno, nisem skoraj nič slišal, ker so tako šumeli stroji. Bilo je glasno. Zdaj vem, kako ropotajo stroji.
Peter Nemanič
•
Naj lepše mi je bilo v kodranki, šivalnici in krojil-nici. Obiskali smo tudi gimnazijo šivanja. Vratar nas je spretno vodil. Videli smo Betine kartice.
Tanja Deržanič
Najlepše mi je bilo v šivalnici in krojilnici. Obiskali smo tudi gimnazijo mladink. Ogledali smo si centralo telefonov. Dali so nam tudi dve veliki vreči blaga. V šivalnici mi je bilo najlepše zato, ker sem videla tekoči trak. A v krojilnici pa zato, ker mi je bil zanimiv krojilec. Direktorja pa nisem videla.
Sandra Radakovič
Šli smo v tovarno Beti. Lepo smo si jo ogledali. Najbolj zanimivo mi je bilo v Kodranki. Tam je zelo neprijeten zrak in hrup. Tisti oddelek je za tovarno pomemben, ker se tam previjajo in navijajo nitke. Bili smo tudi v trgovini. Ogledali smo si izdelke Beti in tovarne Komet. Ta dan sem veliko novega izvedela. Ne vem, zakaj me je tako žejalo.
Damjana Šuklje
Dobili smo 41 križank
V naše uredništvo je prispelo enainštirideset rešenih križank. Žrebanje je bilo 15. 1. ob 9.30 v prostorih knjižnice. Komisija je delala v sestavi: Marija Roglič (predsednik), Bojan . Cimerman (član), Božo Končar (vlačilec
Analiza o reševalcih
Največ pravilno rešenih križank je prispelo iz računovodstva. Ali so tam zares najpametnejši? Mogoče jih gospa Končarjeva vsakodnevno počasti z nekaj sardelicami, saj je znano, da ribe vsebujejo fosfor, ki pozitivno vpliva na možgane. Če je temu tako, bi predlagali glavnemu direktorju, da člane svojega kolegija razveseli s srednje velikim kitom. Z njihove strani ni v uredništvo prispela niti ena rešena križanka.
iz koša). Božo Končar je iz koša izvlekel naslednje srečne dobitnike:
1. Anica, Cerar, 2. Stanka Ivanetič, 3. Marija Špehar
Čestitamo!
Naj povemo, da je bilo potrebno žrebanje nekajkrat ponavljati, saj je bila križanka očitno zelo zahtevna in mnogi izžrebanci je žal niso pravilno rešili. Kot zanimivost naj omenimo še to, da je Božo izžrebal tudi pravilno rešeno križanko, ki jo je poslal on sam. Vendar je, kljub nasprotovanju ostalih članov komisije, žrebanje ponovil, saj je prepričan, da bi to vrglo sum v poštenost komisije. Komisija se je potem odločila, da gospodu Končarju podeli posebno nagrado za fair-play. To pa je krožna vožnja po Metliki s »katrco« glavnega urednika Vezila.
Vse izžrebance prosimo, da se zglasijo v uredništvu Vezila, kjer bodo prejeli praktične nagrade. Ostalim pa želimo več sreče kdaj drugič.
ZAHVALA
MUZEJU
Ob pregledu starih Ve-zil smo ugotovili, da v Beti hranimo le izvode od leta 1974 naprej. Da smo si lahko ogledali in prebrali tudi starejše številke, gre zahvala Belokranjskemu Muzeju, ki hrani vzorno zložene prav vse izvode od prve številke TRIKOTA-ZERJA naprej.
Mali oglas
Bližajo se volitve 1990, bliža se trenutek resnice. Odločite o svoji prihodnosti v popolnem udobju in povsem tajno. V ta namen izdelujemo volilne kabine. Intimnost zajamčena, možnost prepisovanja izključena. Popolna zvočna izolacija. Volite najboljše v volilnih kabinah E-92! (Jože Brajko-vec & Pištolca comp.)
PRIZNANJE ZA KREATORKE
Beti tudi letos ni ostala brez priznanja na ljubljanskem sejmu mode. Za otroško kolekcijo smo prejeli Diplomo ljubljanskega sejma. Kreatorkam in vsem iz programa oblačil čestitamo.
Človek, ki ima eno uro, ve, koliko je ura. Človek, ki ima dve uri, ni nikoli povsem prepričan.
25 LET VEZILA	a
NOVOST STARA 70 LET
r
Kako so razmišljali pradirektorji?
Na uredniškem odboru Vezila smo se odločili, da na drugi najbolj »udarni« strani našega glasila, to je tretja stran, ponatisnemo »Smernice delovanju oddelkovo-dij.« Tekst smo našli v enem od tovarniških časopisov in ga v celoti, tudi s »sodobnim« uvodom, prenašamo v Vezi-lu. Kot zanimivost. Seveda smo morali napisati tudi teh nekaj naših vrstic, da bi bralci sploh vedeli, zakaj gre. Ker boste že v tekstu pod temi vrsticami, ki smo ga naslovili »Osnove poslovne etike,« zvedeli pravzaprav vse, zakaj so se že pred nami odločili natisniti stari tekst, bodi besedičenja dovolj. Skratka, 'pretolčite' se skozi malo daljši tekst in videli boste, kako so o delu razmišljali že naši pradedki in babice. Marsikateri naš direktor, poddirektor, vodja oddelka in podobni bi se pred tedanjo miselnostjo s svojimi starokopitnimi odločitvami in prav takšnim obnašanjem lahko skrili.
Predlagamo jim, da si to stran Vezila odnesejo domov, jo uokvirijo, in če hočejo res biti »šefi«, naj jo vsak večer pred spanjem dvakrat preberejo. Toliko, pa veliko užitkov pri branju.
OSNOVE POSLOVNE ETIKE
Poslovodenje ie poklic, zato so za to delo potrebni profesionalno usposobljeni ljudje, ki poznajo
9
modeme tehnike vodenja. To pa še zdaleč ni vse. Poslovodje si ni mogoče predstavljati brez EflKE, podobno kot imajo svojo etiko tudi zdravniki, odvetniki in drugi. Poslovodje odločajo o sreči ali nesreči stotin ali stotisočev ljudi, zato ne morejo mimo moralne (in pravne) odgovornosti. Ali se lahko osnov etike vodenja učimo od začetnikov kovinarstva na Slovenskem? Presodite sami!
V prvi žebljarski in žele-zoobrtni zadrugi v Kropi in Kamnigorici so za delo oddelkovodij natisnili knjižico smernic, ki jo tukaj obljavljamo
Vzemite si čas in jo preberite, pa boste odkrili, da danes te modrosti pobiramo kot veliko novost na Japonskem in drugod.
Lastnik originala je ing. Dane Lazar iz Plamena v Kropi. Na originalu ni podatkov o času nastanka. Alenka Klemenc iz Muzejev radovljiške občine, oddelek Kovaški muzej Kropa, meni, da je dokument nastal v letih med 1920 in 1930.
1.	Obvladanje osebe
Kdor vodi druge, mora sebe obvladati. Le če imate nad seboj oblast, smete druge ljudi voditi.
2. Veselje za odgovornost
Dajte kot vodja zgled v veselju za odgovornost. Vaš oddelek bo nekaj dosegel le, če bo imel vsakdo čut za odgovornost in se ne bo plašil pred težkočami. Dajte lep zgled. Nikdar ne bežite pred odgovornostjo, iščite jo!
3.	Spoznati, kar je bistveno!
Iščite povsod le jedro. Strogo ločite med važnim in malopomembnim! Ne trapite se z nevažnimi, postranskimi rečmi! Ozrite se pogosto na glavni smoter svoje naloge.
4.	Iskati napake
Z največjo vztrajnostjo poskušajte najti napake, ki ovirajo ali morejo ovreti potek dela. Nikdar ne sme ugotavljanje teh ovir utruditi vodje.
5.	Odstraniti ali javiti napake
Odstranite vsako napako! Nič ne koristi napako ugotoviti, če je ne odstranimo. Bodite vztrajni in nestrašljivi pri odstranjevanju. Če vaša moč ne zadošča, napake javite, ker ste odgovdrni! Torej: ali odstranite nedosta-tek ali ga javite. Ne recite: To
SMERNICE
ZANIMIVE SMERNICE -V prvi slovenski žebljarski in železoobrtni zadrugi v Kropi so pred približno sedemdesetimi leti izdali izredno zanimivo knjižico »Smernice delovanju oddelkovodij.« Gre za izjemno delo, v katerem so takratni oddelkovodje našli napotke za svoje delo. Zaradi aktualnosti ta star dokument v celoti ponatisku-jemo.
napako je nemogoče odstraniti ali: tega izboljšanja pri nas ne moremo doseči. Take besede so znak nesposobnosti ali vsaj (trenutne) neu-smerjenosti in nič ne pomagajo: kakor noju ne pomaga skriti glavo v pesek, da bi lovca ne videl, tako bo tudi Vam le škodoval strah pred izboljšanjem napak.
6.	Resničnost pri opisovahju napak
Držite se pri opisovanju in odstranjevanju napak vselej resnice! Ne olepšati, ne zakrivati, ne zavijati. Resničnost je izmed najlepših znakov vodij. Zavijanje je nečastno!
7.	Zbirati izkušnje
Iz vsake napake kot vsakega dela se učite! Le z odprtimi očmi si boste nabrali
izkušenj. Izkušnje pa bodo Vašo vrednost za obrat povečale!
8.	Iskati pouka
Prosite vedno pri vodstvu podjetja za vzpodbudo in pomoč pri svojem nadaljnem izobraževanju. Vsak razgovor dobro predelajte, ker se morate iz vsega učiti.
9. Posredovati izkušnje
Pomagajte sotrudnikom s svojimi izkušnjami. Skrivanje je kratkovidnost. Le kdor dosti lahko da, tistega iščemo.
10. Uporabljati najboljše
načine dela
Uporabljajte vselej najboljše izkušnje. Pritiskajte vedno na to, da se vpeljejo najboljši in najsmotrnejši načini dela. To je za vse najbolje. Ovinkov in brezuspešnega dela ni mogoče plačevati.
11.	Priprava dela
Pritiskajte, da bo delo dobro pripravljeno. Priprava je pol dela. Postranski posli med delom raztresajo, vznemirjajo in žrejo čas. Pripravljeno delo vstvarja uspehe, nepripravljeno je večkrat skaženo.
12. Čuvati nad obratnimi sredstvi
Čuvajte vztrajno nad obratnimi sredstvi svojega oddelka ali delokroga. Skrbite za pravočasna popravila zakasnela repara-tura je izguba uspeha.
13. čuvati nad materijalom
Čuvajte pazno nad prejetim in oddanim materijalom, čigar množine in kakovost pričata o Vaši sposobnosti.
14. Vskladiščenje in prevoz
Pazite na dobro vskladiščenje in smotrn transport.
(nadaljevanje na 10. str.)
25 LET VEZILA
SMERNICE DELOVANJU ODDELKOVODIJ!
(nadaljevanje z 9. str.)
Oboje je pogoj za potek dela jn za uspešno delo Vaše skupine.
15.	Preglednost, red
Olajšujte delo s preglednostjo, redom in snažnostjo. Vsaka navlaka žre čas in denar dela ljudi sitne in pelje k splošni revščini! Vi pa zgubite položaj!
16. Točnost
Pritiskajte povsod da se drži čas. Nič ne razkraja bolj kot trajna netočnost - tako pri posamezniku kot pri skupini.
17. Izboljšavanje naprav
Trudite se vztrajno za izboljšanje delovnih sredstev in naprav. Pritiskajte - v kolikor morete - na nabavo in vzdrževanje najsmotrnejših delovnih pripomočkov. S slabo napravo tudi najboljši ne more dobrih uspehov imeti.
18. Delovni prostor, zaščita pred nezgodo in utrujenjem
Skrbite za dobro razsvetljavo, svež zrak, da bo delovni prostor pred utrujenjem in nezgodo kar mogoče zavarovan. Delovni prostor Vaše skupine priča vedno o Vašem na predkaželjnem mišljenju! Tudi z majhnimi pripomočki se more napraviti nekaj dobrega in porabnega.
19. Zdrav način dela in
življenja
Navajajte delavce k zdravemu načinu dela in življenja! To je v korist posameznika kot celote. Skrbite za zdravo držo (pri delu) in dihanje delavcev; ljudje so in ne stroji-
20. Preprečenje nezgod, skrb za zdravje
Zahtevajte brezobzirno in brez izjeme najstrožje izpolnjevanje predpisov za preprečenje nezgod in navodil zdravstvenega skrbstva. Vi ste odgovorni za svoj delokrog. Varujte celoto pred neumnostjo posameznikov.
21. Nadzorstvo
Imejte vselej odprte oči, ker ste kot kapitan odgovorni to, da ne bo zmešnjave v Vašem oddelku.
22. Vse po vrsti
Rešujte vse po vrsti, kakor je važno! Dajte pri svojem delu vedno zgled, kako se jasno in določno rešava. Napravite si načrt za delo (če le mogoče za mesec, teden in dan). Ta vzpodbada in varuje pred pozabljivostjo.
23. Jasne odloke
Obravnavajte po možnosti le po eno nalogo. Istočasno obravnavanje raznih zadev rado rodi brezpomembne sklepe. Vsak sklep ali odlok pa naj bo smernica, ne fraza.
24. Delovni uspeh in plača
Glejte na delovne uspehe in plače svojih delavcev. Vaš interes je, da si oboje odgovarja. Slab delovni uspeh je znak, da nekaj ni v redu. Iščite vzroke!
25. Zanimanje delavcev
Zbujajte zanimanje delavcev za delo. Smotrna pojasnila, točna navodila in prva pomoč in vežbanje morajo pomagati, da delavec delo obvlada.
26.	Slabosti delavcev
Slabosti še niso zla volja. Najprvo poskusite jih odstraniti. Večkat manjka vere v lastno moč in pogum za življenje. Napravite si močne pomočnike iz svojih delavcev.
27. Življenski nazor
Spoštujte življenski nazor drugih, če je sposoben graditi. Glavno je, da vsak pomaga in ne moti.
28.	Prijaznost
Bodite prijazni do delavcev. Nikdar se ne izpozabite.
Najmanjša neobrzdanost vodje razkraja duha dela.
29.	Pravičnost
Bodite pravični! Z isto mero se vrača, kakor posoja.
30. Graja in navodilo
Če morate grajati, storite to po človeško. Potem pokažite, kako se boljše naredi. Grajati brez navodila je napačno in zagreni.
31. Kritika
Ne kritizirajte, če ne morete pokazati boljše poti. Kritika brez dejanj je znak šibkosti in kratke pameti.
32. Pomoč, veselje za delo
Kar najbolj morete, pomagajte kjerkoli, to je predpravica vodje! Vzpodbujajte delavce z besedo, z vsem svojim bitjem, da bo tudi v Vaši skupini veselje do dela. Le veselje do dela vstvarja resnične uspehe.
33. Moč in mir
Kažite v bitju, zadržanju in obleki, da imate krepkost in mir in ga morete tudi podeliti, zato se utrdite v sebi.
34. Zastopnik podjetja
Nikoli ne pozabite, da v svojem delokrogu zastopate podjetje. Povsod vzdržujte duha sotrudništva. Izoblikujte v vsakem dobre sile in jih sestavite, ker le iz tega izvira sotrudništvo.
35. Obračun
Obračunajte vestno! Vseeno, naj gre za plače, materi-jal, orodje ali druge vrednote; dokler Vam obračunavanje dela težave, ni nekaj v redu v Vaši organizaciji.
36. Osebnost
Bodite v vsem jasni in resnični. V družini, poklicu in javnem življenju stojte trdno kot cel človek.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dragega brata Zlatka Gregelj iz Breznika se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Kodran-ka in volna, TOZD Žaka-nje in DO Komet Metlika za podarjeno cvetje, denarno pomoč in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sestre: Cveta Smukavič, Dragica Plevel in Ljubica Novosel
ZAHVALA
Ob smrti drage mame Alojzije Avguštin se iskreno zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje, OO ZS Metraža za venec in sploh vsem, ki so mojo mamo spremili na njeni zadnji poti.
sin Alojzij Avguštin z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta MARTINA VRVIŠČARJA iz Radoviče se najlepše zahvaljujem OOS konfekcije Komet Metlika za podarjeni venec ter vsem sodelavkam in sodelavcem za izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti.
Žalujoča hčerka Nada
Paunovič z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Ljubice Ivaniš iz Bubnjarac se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz FS za podarjeno cvetje ter izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Zlata z
očetom in sestra z družino
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izraza Temeljna organizacija združenega dela oziroma TOZD (nekateri so to kratico spremenili kar v besedo ter pisali in govorili: bil sem v tozdu, konfekcijski tozdi... itd.) po novem ni več, ravno tako ne izraza Delovne skupnosti skupnih služb (DSSS), zato se moramo čimprej, upoštevajoč celotno makro in deloma mezo-organizacijsko strukturo podjetja, navaditi ter jo v praksi tudi dosledno uporabljati (v raznih tekstualnih gradivih, analitičnih tabelah in drugih informacijah), na naslednje spremenjeno in tudi po statutu veljavno izrazoslovje:
SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE (SSS):
- Vodstvo podjetja (VP)
- Kadrovsko splošni sektor (KSS)
- Finančni sektor (FS)
- Zunanje-trgovinski sektor (ZTS)
- Računovodski sektor (RS)
- Sektor za organizacijo informacijskih sistemov (SOIS)
- Gospodarsko-planski sektor (GPS)
- Tehnični servis (TS)
PROGRAM PREJA (op.: ne program kodranka in volna)
- strokovne službe
- obrat preja
- obrat volna
PROGRAM METRAŽA
- strokovne službe
- obrat pletilnica
- obrat barvarna
PROGRAM KOPALKE IN PERILO
— strokovne službe
- konfekcija Metlika
— konfekcija Črnomelj
- konfekcija Mirna Peč
PROGRAM OBLAČILA
- strokovne službe
- konfekcija Dobova
- konfekcija Žakanje
- konfekcija Krstinja
Krajše navodilo o tem, kako postopati pri vgrajevanju sprememb na razne vrste obrazcev, etiket, vizitk itd. ter kdo konkretno je zadolžen za vse to, smo izdali v 2. številki letošnjih novic VČERAJ, DANES, JUTRI (12. 1. 1990).
Anonimnost, naš stil življenja?
Betkov nabiralnik je preplavil val pisem. Konkretnih, konstruktivnih, destruktivnih, korektnih, žaljivih, nesramnih, šaljivih, bolj ali manj duhovitih, tudi grozljivih. Skupna značilnost vseh pa anonimnih. Pa še pripisi: »Objavi, če te je kaj v hlačah.« Naj se z napisanim v uredništvu strinjamo ali ne, je prav, da si pogledamo Zakon o temeljih sistema javnega obveščanja.
27.	člen
Zaradi varstva nedotakljivosti in dostojanstva osebnosti in osebnega življenja ljudi, se smejo podatki in dejstva iz njihovega osebnega in družinskega življenja objaviti v javnih glasilih samo z njihovim poprejšnjim soglasjem ali brez njihovega soglasja, če gre za ogrožanje ali spodkopavanje na zakonu temelječih pravic in interesov drugih ljudi oziroma širših družbenih interesov.
V okviru obveščanja javnosti o odgovornosti posameznikov, organov in organizacij za storjeno kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali prekršek, morajo javna glasila spoštovati resnico in ne smejo škoditi časti, dobremu imenu, pravici ali interesu tistega na katerega se informacija nanaša.
Pa še
43. člen
Glavni in odgovorni urednik je odgovoren za vsako informacijo, objavljeno v javnem glasilu.
Za podatke in dejstva, navedene v javni informaciji, je odgovoren avtor.
Glavnega in odgovornega urednika imamo. Pri anonimnih pismih pa avtorja ni. Torej vsa odgovornost pada na urednika in v manjši meri tudi na uredništvo. Iranski voditelji so pošiljali na minska polja otroke, da so sprožili mine in so potem le ti imeli čisto pot. Otroci so vsaj vedeli, kdo jih pošilja. Uredništvo pa naj, po mišljenju anonim-cev, prečka minsko polje kar tako, v lastno zadovoljstvo in zaradi kdo ve koga. Mogoče anonimnega pisca iz konkurenčne firme, ki želi narediti zdraho v našem podjetju. Vezilo pa naj, saj ni neodvisen časopis, vendarle služi interesom podjetja in ne interesom nekega ano-nimca, pa naj bo ta še tako pameten in pošteno-misleč.
Tudi v primeru objave podpisanega pisma nosi urednik večji del odgovornosti kot pa avtor. Če pa avtorji niso pripravljeni niti deliti odgovornosti, ne morejo pričakovati od nekoga, da bo vso prevzel nase.
Neki anonimni frajer trdi, da v Beti obstajajo »mafije«. Celo z imeni operira. In sedaj pričakuje od uredništva, da bo to objavilo. Če objavimo, nas lahko ta imena tožijo, saj dokler ni ta trditev sodno dokazana, gre za obrekovanje, žaljenje časti itd. Če pa Mafija resnično obstaja, potem velja tudi zakon molka. To pa lahko le pomeni, da bo tudi po mafijsko ukrepala proti uredništvu. Frajer pa se bo smejal izza vogala.
Ko bomo še kdaj zasledili v anonimnem pisanju poziv h kazanju »koliko
(Nadaljevanje na 12. strani)
VEZILO
o%.«te>9 UEB
F Sfss//9
MALO ZA ŠALO, MALO ZARES:
(Nadaljevanje z 11. strani)
nas je v hlačah,« moramo predvsem vedeti, komu to pokazati. Ali mogoče kdo pričakuje, da bomo po hodnikih in delovnih halah skakali s spuščenimi hlačami.
Verjeti je, da se je že marsikdo opekel, ker je javno nastopil s kritiko. Marsikomu je bilo tudi zagroženo z opeklinami. Naravno je, da se potem zateka k anonimnosti.
Ko bo (če bo) sindikat resnično neodvisen (glej str. 5) bo mogoče tudi manjši strah pred opeklinami in bo vihar anonimk ponehal ter se spremenil v uradne pobude in zahteve.
Šampion hujšanja
Ime: Janko Guštin Datum: 16. 9. 1989 (21h) Telesna teža: 100 kg Datum: 24. 11. 1989 (21h) Telesna teža: 81,3 kg Ne, Janko ni zbolel. Razlog njegovega hujšanja je povsem navadna stava. Konkurent je tehtal 95 kg. Po izteku diete pa 82,400 kg. Razgovor z zmagovalcem.
Se je izplačalo?
»V igri sta bila dva kilograma pečenke in pijača, ki gre zraven.«
Kakšna je bila tvoja dieta? »Vstajal sem vsako jutro ob 5.15 in pretekel 4-5 km. Ker se ukvarjam z boksom, sem potem popoldne opravil še trening v trenirki, ki pospešuje znojenje. Sicer
neke posebne diete ni bilo. Izogibal sem se alkoholu in gaziranim pijačam. (Nekajkrat sem se tudi spozabil) Večerjal sem enemon. Sicer pa sem jedel meso, vendar ne na masti. Pil sem v glavnem nesladkan čaj.«
Kdaj ti je bilo najtežje?
»En dan pred tehtanjem. Imeli smo koline. Sline so mi kapljale po tleh. Mislim, da sem takrat izgubil več tekočine kot na treningu.«
Kje ste opravili uradno tehtanje po izteku roka, ki je bil predviden v stavi?
»Na tehtnici v bifeju pri Opremi.«
Potem si si verjetno privoščil obilno večerjo?
»Mislil sem, da si jo bom. V hotelu sem naročil pizzo. Pa je nisem uspel pojesti... Zato sem lakoto potešil z večjo količino piva.«
Kakšni so tvoji načrti?
»V Beti bom organiziral hujšanje. Pričakujem podporo sindikata.«
Toliko Janko Guštin. Kar pa zadeva hujšanje, nas bo na dieti vedno več. Pa ne zaradi tečaja, ki ga bo organiziral Janko, ampak zaradi vsesplošnih razmer, v katerih je vsaka oseba, ki se redi, sumljiva.
TRI POSEBNE ŠTEVILKE
V petindvajsetih letih izhajanja Vezila so izšle tudi tri posebne številke, in sicer ob 20, 25 in 30 letnici Beti. V njih je predstavljena naša Beti in njena zgodovina.
Kaj je demokracija?
Dandanes so nas vsa usta polna demokracije. Vse je demokratično, četudi ima zvezo z resnično demokracijo le začetno črko »d«. In kaj je resnično demokracija? Mar to pomeni, da lahko delaš kar hočeš? Verjetno ne. Ne delaj tistega, kar nočeš. Ko
pa smo že pri tej temi, še ena anekdota.
V začetku tega stoletja je newjorški župan zbolel za pljučnico in se je zdravil v bolnišnici. Mestni svet mu je poslal brzojavko z naslednjo vsebino:	»Z glasovanjem
19:11 smo se odločili, da vam želimo, kar najhitrejšo ozdravitev.«
0 rojstvu
Sprva je bil kaos. Potem je Bog naredil v sedmih, par-don, v šestih dneh vse. Saj je v nedeljo počival, mar ne.
Nekaj let kasneje se srečajo za gostilniško mizo kirurg, arhitekt in politik.
Kirurg pravi:
- Moj poklic je najstarejši. V soboto je Bog delal žensko. Adamu je vzel rebro. Mar ni to že kirurgija.
— Dragi kolega. Bog je v ponedeljek začel iz kaosa delati red. To pa je arhitektovo delo. Torej je arhitektura starejša od kirurgije.
Politik je bil ves čas tiho. Potem pa se je prijavil k debati:
— Vajino razmišljanje je napačno. Če je bil najprej kaos, ga je bilo treba narediti. Tega pa ni sposoben nihče drug kot politik.
Mi
m e 11 i k a
tekstilna industrija, p. o.
preja
pletiva
trikotažna oblačila
VEZILO jr glasilo delovnih ljudi Beli in Kometa. Ureja ga uredniški odbor: Matiaž Rus, glavni urednik, Vida Matkovič-Segina, odgovorna urednica, Jožic« Cigič, Nikola Kezele, Karolina Končar, Mijo Maršič, Jure Matekovič, Branko Matkovič, Jože Muc, Vinko Pavlinac, Tone Omerzel in Marjetka Zete.
VEZILO izhaja v nakladi 2500 izvodov, in detr enkrat na mesec, Grafična priprava in tisk: TISKARNA Novo mesto. Naslov izdajatelja: BETI, Tovarniška 2, 68330 Metlika. VEZILO je po mnenjn republiškega komiteja za informiranje SRS oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov.
Hudomušna fotografija