(k rn ica), ledenica ozirom a snežnica, podi in »lasti«, kraške »roches m outonnees« in vrtače v m orenskem gradivu. O d površinske h idrografije so najpom em bnejši kraški izviri, razdeljen i po p re toku , tako da največji m ed njim i (F ontaine de V aucluse) člo­ veka takoj zbodejo v oči. V eliko jih je op rem ljen ih s številko - povprečnim p re to ­ kom . T udi znakov za obalne oblike je m alo: klif, klif z m orsko jam o , »calanque« (draga) in podm orski kras. K er je karta precej »zračna«, vzdrži tudi veliko im en - k ra jev , pogorij, vrhov, to ­ pografskih im en in tudi im en za jam e te r izvire. K ljub tem u karta n ikakor ne vzbuja videza p renatrpanosti. M orda je prvi vtis celo ta , da je karta nekoliko prazna, oziro­ ma da »točkovnost« prev ladu je nad »ploskovnostjo«. M orda tudi jakosti tem nih in svetlih barv nista uravnovečeni in tem ne (tek ton ika , kraški izviri) m alo preveč izsto­ pajo . T a pom anjk ljivost, če tem u sploh lahko rečem tak o , je odprav ljena z m anjšo karto - vložkom (ki pa je brez m erila), ki p rikazu je m orfoklim atske tipe krasa. Po nadm orski legi je kras razdeljen na pet e taž (od visokogorskega ledeniškega do m edi­ teranskega). posam ezna etaža pa je razdeljena na tipe , od dva do štiri (gorski kras je npr. razdeljen na kras v gozdu, kras na glacialnih oblikah, kras s šotišči in periglacial- ni kras). T ako je v Z ahodnih A lpah , južni Juri in Provansi vsega skupaj 18 m orfokli- m atskih tipov krasa. N a kartici je s številkam i prikazana tudi jak o st korozije (»ablaci- ja«) na posam eznih delih krasa. Je v m ejah od 17 - 160 m m /tisočletje. F rancozi, gre za posebno skupino , ki jo vodi p ro feso r N icod, im ajo že precej iz­ kušenj z geom orfološkim kartiran jem k rasa, vendar je to prva karta k rasa, izdelana in ob jav ljena v tako velikem m erilu. T udi ta ni popolnom a v skladu z norm am i in le­ gendo m ednarodne geom orfološke k a r te . kar je dokaz več, da ta za p rikazovanje k ra­ sa ne ustreza povsem . T ežko je reči, ali je prikazani način boljši ali slabši, ker n im a­ m o p rim erjave. Pač pa bo to m ogoče, tako j ko bo izšla geom orfološka karta S loveni­ je , ozirom a ko bo izdelana geom orfološka karta d inarskega krasa. Z arad i zasnove je pričujoča karta bolj krasoslovna in speleološka kot pa geom orfološka in skuša p rika­ zati kras kot trodim enzionalni po jav in ne le kot poseben tip površja. A ndrej K ranjc World Patterns o f M odern Urban Change, Essays in Honor of Chancy D. Harris, Ed. by M.P. Conzen, The University of Chicago, Research Paper No 217 - 218, Chicago, 1986. Z born ik razprav o sodobnih urbanizacijsk ih sprem em bah po svetu je nastal ob upokojitv i p ro feso rja Ch. D . H arrisa , dolgoletnega vodje geografskega oddelka na čikaški univerzi. P rofesor H arris je svetovno znan po svojih urbanogeografsk ih štud i­ ja h , bib liografijah in geografskih prikazih Sovjetske zveze. G eografski oddelek je uspešno vodil 25 let in je zatorej razum ljivo , da so se m u njegovi najožji sodelavci skušali oddolžiti s posebnim znanstvenim posvetilom - zbornikom razprav. K sode­ lovanju so povabili vrsto najbolj znanih geografskih raziskovalcev urbanizacije in m est nasploh, predvsem iz vrst njegovih sovrstnikov in kolegov. Skušali so dobiti po ­ ročevalce za vse poglavitne svetovne reg ije , kar jim je v glavnem uspelo z izjem o arabskega sveta, A vstralije in Sovjetske zveze (o slednji poroča A m eričan T . Sha- bad). T ako re fe rira jo o zahodnoevropsk i urbanizaciji M . J. W ise, J. B eau jeu -G ar- n ier in P. Schöller, o vzhodnoevropski K. D ziew onski in T . Shabad , o jugovzhodno- evropski E. W. H offm an, indijski R .P .B . Singh in R .L . Singh, o urbanizaciji v ju ­ govzhodni Aziji N .S. G insburg , na K itajskem (dejansko o preobrazb i starega P ekin­ ga) H ou R e n -Z h i, Japonskem S. K iuchi, v subsaharski A friki A .L . M abogun je , A r­ gentini H. W ilhelm y, Braziliji S. Faissol, M ehiki M .T. G u tierrez de Mc G regor in v Severni A m eriki H .M . M ayer. Poročila niso niti eno tna niti uniform irana: nekateri av torji bolj p o udarja jo obče značilnosti urban izacije , drugi historično geografijo , tre tji pa so postavili v ospred je regionalne tokove in posebnosti. Z adn ji dve izpod peresa B .J .L . B errya in J. G ott- m anna pa razm išljata o p rihodnji evoluciji svetovne urbanizacije in njenih socialnih in kulturnih različicah. N e glede na te posebnosti so vse razprave v določenem smislu, k ako r ugotavlja že uvodničar in u rednik M .P . C onzen, vendarle osredo točene na urbanizacijo kot geografski in p rostorski pojav in proces, ukvarja jo se z njenim i vzro­ ki in gibali te r razglabljajo o njenih bodočih razvojnih sm ereh. V ospred ju so zlasti vp rašan ja o m erjen ju stopnje urbanizacije; ta naj bi 1. 1980 dosegla na svetu 41 ,3 % , v A vstraliji in O ceaniji 8 3% , Severni A m eriki 80 ,8% , E vropi 7 7 ,1% , ZSSR 76 ,1% , Latinski A m erik i 7 5 ,2% , A friki 42 ,5% , V zhodni A ziji 45 ,4% in Južni A ziji 36 ,1% . Pri teh m erjen jih je pogosto pom em bno, kot posebej opozarja jo , ne le koliko ljudi živi v m estih , am pak tudi to , koliko jih je na podeželju (značilna je v tem pogledu razlika m ed A vstralijo in Ind ijo ). M noga poročila so se osredotočila na prob lem e »m odernizacije« (ali sodobnih tokov v urbanizaciji), ki se jih žal p repogosto enači s povzem anjem zahodnega m odela razvoja m est, čeprav gre v resnici za učinke d ružbe­ noekonom skih procesov, zlasti urbanizacije in »terciarizacije«. Posebno pozornost zaslužijo poročila iz m anj razvitih dežel. Tu se pojav lja značilni do tok podeželske revščine v m esta in n asta jan je »barakarskih« naselij, k ar kaže na deform acije, ki jih povzroča socialni razsul ob vključevanju njihovih šibkih ekonom ij v svetovno gospo­ darstvo. V tem pogledu je zlasti zanim ivo poročilo N igerijca M abogunje. V ečkrat se v teh poročilih srečam o s pojm om »peasantization« (pokm eten ja) m est. V eliko je tu ­ di razglabljanj o tem eljn ih gibalih za urbanizacijo . V V zhodni E vropi, na D aljnem V zhodu in v m nogih m anj razvitih deželah je to še vedno planska ali kapitalistična in­ dustrializacija. V razvitem kapitalističnem svetu pa se uveljavljajo z novo tehnološko revolucijo drugačne sile, ki jih zelo dobro prikazuje B .J.L . B erry na prim eru P itts­ burgha. U činki novega, petega , K ondratijevega razvojnega cikla z razvojem inform a­ cijske družbe p rinašajo znatne sprem em be v socialni in zaposlitveni sestavi am eriških m est, pa tudi v njihovem urbanem razvoju in tkivu. Naj na koncu še na k ra tko opozo­ rim na H offm anovo misel o nerazvitosti m est (underu rban iza tion ) v jugovzhodni E v­ ropi, ki jo prip isuje prem ajhn im vlaganjem v m estno in frastruk turo . Ž al ni m ogoče na tem m estu podrobneje poročati o vseh mislih in spoznanjih v tej obsežni publikaciji (472 strani). Z born ik je nedvom no zanim ivo, poučno in izrazi­ to geografsko berilo , ki le poredkom a zaide na področja drugih ved. Ne prinaša no ­ benih izjem nih m etodoloških novosti, je pa dovršen proizvod trad icionalne urbane geografije zadnjih tridesetih let. Igor V rišer Klisabeth Liehtenberger, Stadtgeographie. Band 1, Begriffe. K onzepte. M odelle . Prozesse. T eu b n er S tau ttgart 1986. Str. 280, 109 skic in 13 tabel. M ed že kar številnim i novejšim i knjigam i v vedno bolj obsežni teoriji in m etodo­ logiji u rbane geografije zasluži knjiga E lisabeth L ichtenbergerjeve, dolgoletne prou- čevalke urbanega p rosto ra , posebno pozornost iz več razlogov. V knjigi izstopata nem ško-avstijska in am eriška geografska šola, vendar pri prvi z močnim poudarkom na socialnem aspektu . T o je povsem razum jivo spričo avtoričinega dolgoletnega so­ delovanja s H ansom B obekom , enim od u tem eljite ljev in vodilnih teo re tikov socialne geografije , s katerim sta skupaj napisala znam enito knjigo W ien (1978), z ed instve­ nim in doslej najbolj kom pleksnim tem atskim kartografskim prikazom večjega m e­ sta. V knjigi je m očan poudarek na teoriji in m etodologiji, iz česar izhajajo številne m etodološke predstavitve. N ekonvencionalni teoretični prikazi d a je jo na prvi pogled večkrat vtis nedodelanosti in celo nesistem atičnosti, za nerednega sprem ljevalca