M •“•liR-t URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 9_____________Ljubljana, petek 19. marca 1982 439. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o samostojnih kulturnih delavcih Razglaša se zakon o samostojnih kulturnih delavcih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. februarja 1982, na seji Zbora občin dne 24. februarja 1982, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1982 in na seji Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne lO. marca 1982. SL 0100-188/82 Ljubljana, dne 10. marca 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o samostojnih kulturnih delavcih 1. člen Ta zakon ureja posamezna vprašanja družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: samostojni kulturni delavci), vodenje razvida o njih, njihov položaj v organizacijah združenega dela, s katerimi trajneje sodelujejo, in njihovo združevanje v začasne in .trajne delovne skupnosti. Samostojni kulturni delavci dosegajo na podlagi dela in rezultatov dela v načelu enak družbenoekonomski položaj kot' delavci v organizacijah združenega dela. 2. člen Delovni ljudje lahko z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo književno, likovno, gledališko, glasbeno, plesno dejavnost, dejavnost ustvarjanja filma ali drugo umetniško ali kulturno dejavnost, ki po svoji naravi pomeni ustvarjanje kulturnih vrednot. S temi dejavnostmi prispevajo k zadovoljevanju kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov, h kulturnemu bogatenju njihovega življenjskega in . delovnega okolja, k razvoju kulturne ustvarjalnosti in k njenemu uveljavljanju v svetu. Samostojni kulturni delavci lahko opravljajo tudi dejavnosti, s katerimi posredujejo svoja umetniška oziroma druga kulturna dela in storitve iz prejšnjega odstavka. 3. člen Samostojni kulturni delavec se vpiše v razvid samostojnih kulturnih delavcev (v nadaljnjem besedilu: razvid). Razvid vodi republiški upravni organ, pristojen za kulturo. Cena 40 dinarjev Leto XXXIX 4. člen Samostojni kulturni delavec se lahko vpiše v razvid: — če gre za dejavnost iz 2. člena tega zakona, — če je s šolanjem ali delovnimi izkušnjami pridobil usposobljenost za poklicno opravljanje te dejavnosti, K- če je izpolnil 15 let starosti in mu zdravstveno stanje ne onemogoča opravljanja dejavnosti, — če ima stalno prebivališče v SR Sloveniji, — če m v delovnem razmerju s polnim delovnim časom oziroma če ne opravlja samostojno kot poklic že druge poklicne dejavnosti, in — če mu ni s pravnomočno sodno odločbo začasno prepovedano opravljanje te dejavnosti. 5. člen O zahtevi za vpis v razvid odloča republiški upravni oi^pn, pristojen za kulturo, na predlog posebne strokovne komisije (v nadaljnjem besedilu: komisija). Predsednika in polovico članov komisije iz prejšnjega odstavka imenuje republiški upravni organ, pristojen za kulturo, polovico članov pa Kulturna skupnost Slovenije, izmed uglednih kulturnih delavcev. 6. člen Samostojni kulturni delavec se izbriše iz razvida na svojo zahtevo ali po odločitvi republiškega upravnega organa, pristojnega za kulturo, na predlog komisije. Ta organ odloči, da se samostojni kulturni delavec izbriše iz razvida, če ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev iz 4. člena tega zakona. Samostojni kulturni delavec mora spremembo pogojev iz 4. člena tega zakona takoj sporočiti republiškemu upravnemu organb, pristojnemu za kulturo. 7. člen Pravice, dolžnosti in obveznosti glede zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja in otroškega varstva, stanovanjskega gospbdarstva, zavarovanja zoper začasno brezposelnost, plačevanja prispevkov in drugih vprašanj urejajo samostojni kulturni delavci v ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih. Položaj samostojnih kulturnih delavcev glede volitev in delegiranja ter glede davčnih obveznosti ureja 8. člen Samostojni kulturni delavci pridobivajo dohodek; — s prodajo svojih del in storitev, — s svobodno menjavo dela, — z udeležbo pri dohodku organizacije združene-, ga dela, s katero trajneje sodeluje, — z udeležbo pri dohodku začasne ali trajne delovne skupnosti iz 18. člena tega zakona, — z uveljavljanjem materialnih avtorskih pravic, — nagradami, darili in volili in podobno. 9. člen V kulturnih skupnostih se samostojni kulturni delavci skupaj z drugimi izvajalci in uporabniki v skladu s skupnimi interesi in svojimi potrebami ter v mejah družbenih možnosti sporazumevajo: — o ukrepih za spadoujanje ustvarjalnega dela samostojnih kulturnih delavcev, — o štipendiranju in o drugih možnostih za izobraževanje samostojnih kulturnih delavcev, — o deležu družbenih sredstev za prispevek, ki jih posamezni kulturni delavci plačujejo za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter za zavarovanje za primer začasne brezposelnosti, — o prostorskih, tehničnih in drugih možnostih za delo samostojnih kulturnih delavcev in za zdriSeva-nje njihovega dela z organizacijami združenega dela s področja kulture in z drugimi nosilci kulturnih dejavnosti v 'skladu s tem zakonom. 10. člen Povračilo za program storitev ali dejavnost oziroma za posamezna dela, ki jih samostojni kulturni delavci ali njihove delovne skupnosti opravljajo v svobodni menjavi deia, sestavljajo sredstva za njihove osebne dohodke, za materialne stroške in za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, lahko pa v skladu z naravo dejavnosti ali dela tddi amortiza^pa osnovnih sredstev in sredstva za razvoj materialne osnove dela samostojnih kvUurnih delavcev ali njihovih delovnih skupnosti. PRAVICE IN OBVEZNOSTI SAMOSTOJNIH KULTURNIH DELAVCEV, KI SVOJE DELO ZDRUŽUJEJO Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA 11. člen / Samostojni kulturni delavec, ki s svojim delom trajneje sodeluje z organizacijo združenega dela, ima na podlagi kulturnega ustvarjanja, s katerim je ■ prispeval k opravljanju, njene dejavnosti, pravico sodelovati pri upravljanju te organizacije in pri razpolaganju z rezultati skupnega dela. Pravico iz prejšnjega odstavka lahko pridobi samostojni kulturni delavec: — če sklene z organizacijo združenega dela pogodbo ali več pogodb o avtorskem delu, ki zahteva najmanj leto dni njegovega dela ali sodelovanja z organizacijo, ali ustreza avtorski honorar najmanj enoletnemu povprečnemu osebnemu dohodku v Sloveniji v prejšnjem letu, ali — če v obdobju treh let sklene z organizacijo združenega dela pogodbo o avtorskem delu, ki zahteva skupaj najmanj leto in pol njegovega dela ali sodelovanja, ali ustreza skupni avtorski honorar vrednosti najmanj enbinpolletnega povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v letu pred letom, v katerem je izpolnjen ta pogoj. Trajanje pravic iz prvega odstavka tega člena je odvisno od količine vloženega dela, ugotovljene po merilih iz prejšnjega odstavka. Ne glede na določbe iz drugega in tretjega odstavka tega člena pridobi pravice in obveznosti iz tega poglavja: — pri kultumoumetniški organizaciji za proizvodnjo filma samostojni kulturni delavec, ki sodelu- je pri proizvodnji enega celovečernega filma ali v dveh letih najmanj treh kratkometražnih filmov — za dobo najmanj dveh let, — pri kultumoumetniški organizaciji za pripravljanje in izvajanje gledaliških prireditev samostojni kulturni delavec, ki sodeluje pri pripravi m izvedbi odrskega dela — najmanj za dobo enega leta oziroma za daljši čas, dokler je delo na sporedu. Pravic in obveznosti iz tega poglavja ni mogoče pridobiti pri posredovalni organizaciji, ki se ukvarja s posredniškimi posli, in ne pri organizaciji, ki se ukvarja z razstavljanjem, izposojanjem in prodajo likovnih deh 12. člen Samostojni kulturni delavec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega ali četrtega odstavka 11. člena tega zakona, pridobi pravico sodelovanja v upravljanju organizacije združenega dela, ko da pismeno izjavo, da sprejema samoupravne splošne akte, s katerimi se urejajo tudi njegove pravice (v nadaljnjem besedilu: samostojni kulturni delavec — sodelavec). 13. člen Samostojni kulturni delavec — sodelavec ima pravico enakopravno z delavci organizacije združenega dela soodločati v vseh oblikah samoupravnega odločanja o delu in poslovanju organizacije, o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, o dohodku in o razporejanju dohodka, nima pa pravice soodločati o delovnih razmerjih v organizaciji združenega dela, razen o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti. 14. člen Samostojni kulturni delavec — sodelavec ima pravico enakopravno z delavci organizacije združenega dela zadovoljevati potrebe stanovanja, prehrane, rekreacije, kulture, ustvarjalnosti in druge skupne potrebe s sredstvi skupne porabe organizacije združenega dela, če te pravice ne uživa že pri drugi organizaciji združenega dela. Obseg pravic iz prejšnjega odstavka mora biti odvisen od dela, storitev in dejavnosti, s katerimi samostojni kulturni delavec sodeluje z organizacijo združenega dela. 15. člen Samostojni kulturni delavec — sodelavec ima v skladu z naravo in zahtevami dela, s katerim sodeluje z organizacijo združenega dela, ob enakih pogojih kot delavci organizacije združenega dela, pravico do dnevnic, povračila potnih stroškov in do drugih povračil in nadomestil, ki se vštevajo med materialne stroške, če ta povračila in nadomestila niso upoštevana že v pogodbi oziroma pogodbah iz drugega ali Četrtega odstavka 11. člena tega zakona in do sodelovanja organizacije združenega dela pri zagotavljanju pogojev za njegovo delo (delovni prostor, oprema, delovna sredstva). 16. člen Samostojni kulturni delavec, ki je bil sodelavec pri organizaciji združenega dela brez prekinitve najmanj 10 let ,ali s prekinitvami najmanj 20 let, do upokojitve pa mu manjka še 5 let ali manj, lahko obdrži pravice iz 13. do 15. člena tega zakona, dokler ne izpolni pokojninske dobe. 17. člen Organizacija združenega dela, s katero samostojni kulturni delavci trajneje sodelujejo, lahko v skladu s tem zakonom v svojih samoupravnih splošnih aktih podrobneje uredi položaj samostojnega kulturnega delavca — sodelavca in lahko določi ugodnejše pogoje od tistih iz drugega in četrtega odstavka 11. člena in iz 16. člena tega zakona. Več organizacij združenega dola lahko skupaj uredi položaj samostojnega kulturnega delavca — sodelavca. ZAČASNE IN TRAJNE DELOVNE SKUPNOSTI SAMOSTOJNIH KULTURNIH DELAVCEV IS.člen Samostojni kulturni delavci lahko združujejo delo ali delo in sredstva ter ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti zato, da v njih skupaj zagotavljajo pogoje za svoje umetniško ali kulturno delo. organizirajo to delo ali zagotavljajo dostopnost svojih del in storitev uporabnikom. Delovna skupnost je pravna oseba. 19. člen Delovna skupnost je začasna, če je ustanovljena za določen namen, ki nj trajne narave, ali za določen čas, ki lahko traja najmanj šest mesecev in največ pet let. Začasna delovna skupnost preneha, kp je dosežen njen namen, ali ko preteče čas, za katerega je bila ustanovljena. Začasna delovna skupnost se lahko spremeni v trajno delovno skupnost v skladu s tem zakonom. 20. člen Delovna skupnost se ustanovi s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo najmanj trije-samostojni kulturni delavci. Samoupravni sporazum mora določati: — ime in sedež skupnosti, —.dejavnost, zaradi katere je skupnost ustanovljena, — obveznosti, ki jih udeleženci prevzemajo v zvezi z ustanovitvijo in začetkom dela skupnosti, — vrsto in obseg odgovornosti udeležencev ?a obveznosti skupnosti, — pravice in obveznosti udeležencev pri zagotavljanju sredstev in pogojev za delo, pri pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju. — ime osebe, pooblaščene za zastopanje, in meje njenih pooblastil. Delovna skupnost se vpiše v sodni register. Delovna skupnost lahko v okviru svoje dejavnosti, določene s samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena, nastopa v pravnem prometu z občani, civilnimi in družbenimi pravnimi osebami. 21. člen Samostojni kulturni delavci v delovni skupnosti s samoupravnim sporazumom določijo medsebojne pravice in obveznosti pri delu, upravljanju in poslovanju delovne skupnosti po načelih samoupravljanja v skladu z določbami zakona o združenem delu in tega zakona. Ce samostojni kulturni delavci združujejo delo v delovni organizaciji z drugimi delavci, sklenejo samoupravni sporazum o združevanju dela, s katerim do- ločijo medsebojne pravice in obveznosti m način njihovega uresničevanja v skladu z določbami zakona o združenem delu in tega zakona. Samostojni kulturni deiuvci m arugi aeiavci v delovni skupnosti samostojno urejajo razmerja pri deiu in odločajo o dohodku, ki ga ustvarjajo s skupnim ue-lom, v skladu z načeli, pu Katerih se t.a razmerja urejajo v organizacijah združenega dela. 22. člen Delavci delovne skupnosu ,ahko združujejo de!p in sredstva z de.avci uiugin delpviuh sKupnosti ali z delavci organizacij združenega dela na temelju samoupravnega sporazuma m uflji/o v sm.,au z določbami tega sporazuma pravico do udeležbe na skppaj ustvarjenem dohodku. 23. člen Delavci delovne skupnosti lahko dobijo v upravljanje prostore, opremo in druga sredstva v družoenj lastnini, ki jih potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti, in morajo ohranjati njihovo vreunost. če m z aktom, s katerim jim je upravljanje prepuščeno, drugače določeno. 24. člen Kadar obsega svobodna menjava dela pomembno ali obsežno dejavnost ali če je za tako dejavnost treba zagotoviti znatna družbena sredstva ah upoiaoo znatnih osnovnih sredstev v družbeni tastnuu, odločajo o vprašanjih upravljanja ali rabe teh sredstev m o temeljnih vprašanjih delovanja delovne snupnosti enakopravno z ueiavci te skupnosti delegati drožbene skupnosti. O načinu delegiranja in o tem, o katerih zadevah soodločajo delegati družbene skupnosti, se delavci delovne skupnosti sporazumejo v kulturni skupnost, ali z družbeno pravno osebo, ki delovni skupnosti namenja družoena sredstva. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Republiški upravni organ, pristojen za kulturo, izda v treh mesecih od uveljavitve tega zakona predpis o vodenju razvida ter o sestavi in delovanju komisije iz 5. člena tega zakona. 26. člen Komisija iz 5. člena tega zakona mora biti ustanovljena in začeti z delom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Zakon o prispevku SR Slovenije za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov (Uradni list SRS, Št. 6/67) in uredba o republiški komisiji za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov (Uradni list SRS, št. 6/67) prenehata veljati 31. 12. 1985. 27. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 65-34/82 Ljubljana, dne 10. marca 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. * n 440. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin Razglaša se zakon o spremembi zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora občin dne 10. marca 1982 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1982. St. 0100-189/82 Ljubljana, dne 10. marca 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembi zakona o postopku za ustanovitev, zdru-. žitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin 1. člen V 8. členu zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (Uradni list SRS, št. 28-1392/80) se: — v 31. točki — občina Maribor Pesnica, dodata za besedo »Kušernik« besedi »Mali Rošpoh«; — v 33. točki — občina Maribor Rotovž, črtata besedi »Mali Rešpoh«. 2. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 015-2/82 Ljubljana, dne 10. marca 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 441. Na podlagi 335. člena in drugega odstavka 336. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena. 248., 252. in 255. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora" združenega dela Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1982 sprejela UGOTOVITVE, PRIPOROČILA IN SKLEPE za izvajanje zakonov s področja kmetijstva I Skupščina SR Slovenije je na sejah vse' zborov dne 28. 10. 1981 obravnavala poročilo Iz.. nega sveta Skupščine SR Slovenije o izvajanju za- konov s področja kmetijstva in sklenila, da se razprava o poročilu podaljša, da bi bilo mogoče bolj zanesljivo ugotoviti, ali so vzroki za ugotovljeno stanje na področju kmetijstva v necelovitosti in neustreznosti normativnih rešitev, ali pa v nedoslednem uresničevanju zakonov in politike na tem področju. Hkrati naj bi podaljšana razprava spodbudila občinske skupščine in druge odgovorne družbene dejavnike k ustreznemu ravnanju in sprejemanju ukrepov. Razprava je potekala v zborih občinskih skupščin, v krajevnih skupnostih, v organih in organizacijah SZDL, v kmetijskih, organizacijah združenega dela, kmetijskik zemljiških skupnostih, Gospodarski zbornici Slovenije in Zadružni zvezi Slovenije. Razprave, katerih sklep je v občinah praviloma konkreten delovni program, so bile usmerjene zlasti V oblikovanje predlogov ukrepov za doslednejše uresničevanje zakonov ter v oblikovanje pripomb in predlogov za njihovo dopolnitev. Razprava je potrdila večino ocen in ugotovitev, ki jih vsebuje poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Posebej pa so bila poudarjena vprašanja s področja prostorske in zemljiške politike, vprašanja združevanja dela, sredstev in zemlje v kmetijstvu in še posebej v kmetijskem zadružništvu ter vprašanja s področja socialne varnosti kmetov. Največ pozornosti so bile deležne priprave dopolnjenega sistema obdavčevanja v zasebnem kmetijstvu. , Razprava je pokazala, da je normativna ureditev na področju kmetijstva, razen na področju obdavčevanja v kmetijstvu in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v gozdarstvu, kjer pa se že pripravljajo spremembe in dopolnitve, zadovoljiva podlaga in sredstvo za uresničevanje sprejete politike na tem področju družbene reprodukcije; predlagane pa so nekatere pobude za spremembe in dopolnitve predpisov, ki se v praksi niso pokazali kot najbolj uspeli. Pri uresničevanju kmetijske politike so nekateri problemi, ki jih je mogoče odpraviti le z večjo zavzetostjo in doslednostjo vseh odgovornih nosilcev, predvsem znotraj kmetijstva in v občinah, še zlasti pa z oblikovanjem in uresničevanjem programov nalog, potrebnih za izvajanje zakonov in samoupravnih , aktov v skladu s sprejeto politiko, prilagojeno konkretnim razmeram in potrebam. Posebej so za uresničitev najpomembnejših razvojnih in drugih nalog na tem področju pomembni ukrepi ekonomske politike, ki morajo uveljavljati ekonomske kriterije gospodarjenja tudi v kmetijstvu in ga z večjo veljavo tržnih zakonitosti usposobiti, usmeriti in spodbuditi v proizvodnjo za domači in tuji trg. Napori za pridobivanje dohodka na osnovi tržne proizvodnje bodo morali okrepiti in postaviti na trajnejše osnove proizvodne in druge vezi med družbeno kmetijsko proizvodnjo in zasebnim kmetom ter prek zadružnika ali kooperacije na samoupravnem produkcijskem odnosu z združevanjem dela, sredstev in zemlje ekonomsko okrepiti kmetijstvo in s tem hitreje odpravljati oviro, ki jo za intenzivno tržno kmetijsko proizvodnjo pomeni razdrobljenost zemljišč, ne da bi posegali v lastninska razmerja. II Da bi zagotovili hitrejše in doslednejše uveljavljanje kmetijske politike, ki je opredeljena v zakonih in v stališčih in sklepih 11. seje CK ZKS ter v stališčih in sklepih predsedstva RK SZDL z dne 23. 2. 1982, in s tem ustvarili ugodnejše razmere za hitrejše povečevanje družbeno organizirane kmetijske tržne proizvodnje v skladu z družbenim planom SR Slovenije za obdobje 1981—1985 ter pogoje za skladnejši razvoj vseh območij v republiki, za hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in na vasi, za smotrno in učinkovito rabo vseh pri-rodnih zmogljivosti na področju kmetijstva in za povečanje ekonomske in socialne varnosti kmetijskih proizvajalcev na podlagi rezultatov njihovega dela in njihove medsebojne solidarnosti ter solidarnosti ž delavci v združenem delu; sprejema Skupščina SR Slovenije tale: PRIPOROČILA IN SKLEPE 1. Zakoni, ki urejajo združevanje kmetov, kmetijska zemljišča, preživninsko varstvo kmetov, dedovanje kmetijskih zemljišč in intervencije v kmetijstvu, pomenijo ustrezne in trajnejše sistemske podlage za oblikovanje in uresničevanje lunetijske politike v SR Sloveniji. Vsi nosilci usmerjanja in izvajanja te politike, še posebej pa kmetijske organizacije združenega delat kmetijske zemljiške skupnosti, vodne skupnosti, gospodarske zbornice in poslovne skupnosti ter Zadružna zveza Slovenije naj v skladu s svojimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi zagotovijo bolj dosledno in učinkovito izvajanje teh zakonov. Ob upoštevanju ugotovitev in usmeritev iz poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije naj v svojo delovno usmeritev in programe zajamejo tudi naloge, s katerimi bodo podrobno opredelili svoje aktivnosti pri hitrejšem uveljavljanju kmetijske politike in uresničevanju zakonskih načel in določb. Hkrati naj zagotovijo spremljanje in odgovornost za izvajanje teh nalog. 2. Pravna ureditev na področju kmetijstva predstavlja dolgoročno podlago in sredstvo hitrejšega uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in na vasi ter za postopno samoupravno podružbljanje kmetijske proizvodnje. Ukrepe in napore za izvajanje zakonov je potrebno povezati s prizadevanji za uresničevanje sprejetih planov razvoja in intenzifikacije kmetijske proizvodnje. Delavci in kmetje naj v kmetijskih organizacijah, v krajevnih skupnostih in v vseh družbenopolitičnih skupnostih prek delegatskega sistema okrepijo svojo dejavnost pri reševanju vprašanj s področja kmetijstva v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih,-da bi jih bilo mogoče reševati življenjsko, v skladu ž interesi delavcev in združenih kmetov in z njihovo neposredno zavzetostjo in odgovornostjo. 3. Vsi nosilci kmetijske politike naj pri sprejemanju svojih odločitev zagotovijo: — skladnost izvajanja razvojne, zemljiške in prostorske politike, davčne politike in politike na področju socialne varnosti; — večjo skladnost materialnega in samoupravnega razvoja na področju kmetijstva, hitrejše uveljavljanje proizvodnega združevanja, še zlasti združevanja dela, sredstev in zemlje, možnosti za trajnejšo ekonomsko in socialno varnost ter stabilnost kmetov, hkrati z doslednim izpolnjevanjem sprejetih proizvodnih obveznosti, kar je pogoj za večjo socialno varnost kmetov in s.tem tudi pogoj za krepitev zaupanja kmetov v sprejeto politiko in ureditev; — boljšo izkoriščenost proizvodnih možnosti na Področju kmetijstva in dosledno izvajanje zemljiške politike in politike uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter planiranje, kar je tudi temeljni pogoj za boljšo m stabilno preskrbo s hrano, s tem pa tudi pomemben dejavnik pri uveljavljanju pohtike ekonomske stabilizacije; — premišljeno, dolgoročno zasnovano in restriktivno politiko spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč, ker zaradi omenjenih prostorskih možnosti le tako lahko ohranimo zadostno podlago za pridelovanje hrane v prihodnosti; v ta namen je potrebno sprejeti prostorske dele družbenih planov oziroma že sprejete preveriti; — da bodo ukrepi ekonomske in socialne politike usmerjeni v doseganje večje proizvodnje in produktivnosti dela na podlagi hitrejšega podružbljanja procesa kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju; v odpravljanje skupinskolastninske in ozke stanovske miselnosti in v povečevanje medsebojne povezanosti, odvisnosti in dohodkovnega povezovanja na področju agroživilstva kot celote; zato naj občinske skupščine in drugi odgovorni družbeni subjekti s predpisi in drugimi splošnimi akti zagotovijo spodbujanje družbeno organizirane in programirane kmetijske proizvodnje. 4. Občinske skupščine naj proučijo razloge za prepočasno sprejemanje prostorskih delov družbenih planov občin ter naložijo odgovornim organom, organizacijam in skupnostim, da jih le-te predložijo v "sprejem še v letu 1982. Do sprejema prostorskih delov svojih družbenih planov naj zagotovijo restriktivno zazidavo in gradnjo infrastrukture na kmetijskih zemljiščih. 5. Občinske skupščine naj ugotovijo, kateri ukrepi in dejavnosti na področju kmetijstva, ki so nujne za izvajanje zakonov, niso bili sprejeti oziroma izvedenk Na podlagi takšne ugotovitve naj zadolžijo odgovorne upravne organe, organizacije in skupnosti, da izdelajo predloge dopolnitev programov dela občinskih skupščin in izvršnih svetov, tako da bo mogoče manjkajoče ukrepe sprejeti najkasneje do konca leta 1982, izvesti pa v najkrajšem času. Pri tem naj izhajajo iz razmer na svojem območju. 6. Občinske skupščine naj v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami, kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi in organizacijami združenega dela na področju agroživilstva poskrbijo, da bodo plani jesenske in spomladanske setve s podrobno opredeljenimi obveznostmi sprejeti vsako leto pravočasno. 7. Občinske skupščine naj analizirajo organiziranost, kadrovsko zasedbo in delovanje kmetijskih zemljiških skupnosti, upravnih in inšpekcijskih služb s področja zemljiške politike in tržne inšpekcije ter sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje njihovega dela. 8. Organizacije združenega dela na področju kmetijstva naj ob sodelovanju- raziskovalnih in vzgojno-izobraževalnih organizacij pravočasno pripravijo skupne strokovne podlage in programe pospeševanja kmetijstva, programe proizvodnje in izvoza, modele za oblikovanje dohodkovnih odnosov v živinoreji in predelavi ter osnove za sklepanje samoupravnih sporazumov in pogodb. Pri tem naj izhajajo iz izhodišča, da le tisti programi, ki istočasno z materialnim razvojem opredeljujejo tudi družbenoekonomske odnose, lahko predstavljajo spodbudno podlago za združevanje kmetov in za širšo povezanost agroživilstva kot celote. Pri tem naj posebej opredelijo tudi tak način vključevanja kmetov v prostorsko-ureditvene operacij^ ki bo zagotovil obnavljanje in povečevanje vloženih druž-betiih sredstev. 9. Poslovne banke naj v okviru svojih letnih planov zagotovijo potrebna sredstva za planirane naložbe v kmetijsko proizvodnjo doma in v drugih republikah ter pokrajinah ter sredstva za naročeno proizvodnjo in odkup kmetijskih pridelkov. Pri tem naj dosledno upoštevajo sprejete prioritete naložb v kmetijstvu. 10. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj do septembra 1982 prouči pobude za spremembe in dopolnitve zakonov s področja kmetijstva in o tem poroča Skupščini SR Slovenije. Pri tem naj se posebej opredeli do vprašanj na področju zemljiške politike in Združevanja kmetov. V tem okviru naj posveti posebno pozornost: — ukrepom za preprečevanje oziroma zmanjševanje delitve kmetijskih zemljišč na podlagi prometa, darilnih pogodb in dedovanja, zlasti glede zemljišč zaščitenih kmetij; — ukrepom za odpravo nepotrebnih upravnih in drugih postopkov pri izvajanju melioracij in komasacij ob hkratnem zagotavljanju zakonitosti; — obveznostim, ki jih imajo glede kmetijske tržne proizvodnje in obdelave kmetijskih zemljišč z osebnim delom občani s statusom kmeta; — ukrepom v zvezi z neobdelanimi ali slabo obdelanimi kmetijskimi zemljišči; — prehodu presežka kmetijskih zemljišč in gozda nad zemljiškim maksimumom v družbeno lastnino; — zagotovitvi družbenega interesa za ohranitev in varstvo kmetijskih zemljišč, kjer niso sprejeti prostorski deli družbenih planov in ni zagotovljeno zakonito varstvo kmetijskih zemljišč; pri tem naj se prouči možnost ukrepanja republiških organov; — uveljavljanju pravic in odgovornosti združenih kmetov za izvajanje s samoupravnim sporazumom ali pogodbo sprejetih obveznosti pri uporabi družbenih sredstev; — preživninskemu varstvu kmetov s posebnim ozirom na Obveznosti dedičev; — ureditvi in organiziranosti hranilnd-kreditne službe ter ureditvi nadomestila dela obresti pri kreditih iz sredstev hranilno-kreditnih služb. 11. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj pri pripravi zakonov s področja pokojnirisko^invalidskega zavarovanja zagotovi, da bo združenim kmetom v odvisnosti od njihovega minulega in sedanjega delovnega prispevka v organizacijah združenih kmetov, zagotovljena v osnovi enaka socialna varnost kot delavcem teh organizacij oziroma v celotnem združenem delu, in Sicer prek njihove vključitve v enoten sistem tega zavarovanja. Pri tem naj prouči tudi možnost, da bodo vsi kmetje, tudi tisti, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani v združenem delu, na podlagi medsebojne solidarnosti v skladu z ustvarjenim dohodkom enakomerno obremenjeni s prispevki za zagotavljanje socialne varnosti kmetov. 12. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj pri pripravi predloga zakona o davkih občanov pri obdavčevanju dohodkov od kmetijske dejavnosti upošteva nujnost postopnega prehoda na obdavčevanje dohodka od kmetijstva v odvisnosti od dejansko ustvarjenega dohodka. Predlagana ureditev naj se začne uveljavljati za tiste kmetijske proizvajalce, ki ne obdelujejo zemlje (kmetijska industrijska proizvodnja), kasneje pa naj se uveljavi postopoma za vse kmetijske proizvajalce. V tem smislu je potrebno čimprej spre- meniti metodologijo za ugotavljanje dohodka od obdelovalne zemlje ter jo prilagodi tako, da bo mogOče ustvarjeni dohodek ugotavljati skladno z delovnim prispevkom, dejanskimi proizvodnimi možnostmi in ekonomskimi gibanji. Vse to bo zagotovilo, da bo davčna politika vzpodbujala k večji proizvodnji m usmerjala k združevanju in upoštevanju sprejetih obveznosti glede usmerjene kmetijske proizvodnje. 13. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj na podlagi predpisov o intervencijah v kmetijstvu za obdobje 1982—1985 sprejme takšne ukrepe, ki bodo usmerjali kmetijske proizvajalce k stabilni, usmerjeni in družbeno potrebni kmetijski proizvodnji, ki bo pravočasno naročena in izročena Ob dogovorjenih pogojih porabnikom. . 14. Pristojni organi v republiki in samoupravne ohganizačije in skupnosti naj pravočasno zagotovijo, da bo za družbeno usmerjeno naročeno kmetijsko proizvodnjo na razpolago dovolj reprodukcijskih materialov. Hkrati je potrebno v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino skrbeti za devižna sredstva, če jih ne bo mogoče zagotoviti s povečanjem izvoza kmetijskih pridelkov. 15. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj svojo usmerj evalno-strokovno in nadzorno funkcijo glede izvajanja kmetijske politike v občinah in kmetijskih organizacijah izvaja celovito in kontinuirano. 16. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj izda ustrezno navodilo za izdelavo agro-kart. St. 465-5/82 Ljubljana, dne 10. marca 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 442. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 68. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) tretjega odstavka 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 40. in 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 55. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79), 13. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela in zbora občin dne 10. marca 1982 sprejela ODLOK o potrditvi oziroma o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Zdravstvene skupnosti Slovenije, samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Skupnosti otroškega varstva Slovenije in statutu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Potrjujejo se oziroma daje se soglasje k: — samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Zdravstvene skupnosti Slovenije, ki ju je Zdravstvena skupnost Slovenije poslala Skupščini SR Slovenije dne 20. 1. 1982; — samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ki ju je Skupnost socialnega skrbstva Slovenije poslala Skupščini SR Slovenije dne 19. 1. 1982; — samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Skupnosti otroškega varstva Slovenije, ki ju je Skupnost otroškega varstva Slovenije poslala Skupščini SR Slovenije dne 1; 2. 1982; — statutu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, ki ga je Skupščina Skupnosti sta-) rostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji poslala Skupščini SR Slovenije dne 4. 1. 1982. St. 025-9/82, 025-6/82, 025-10/82, 025-40/82 Ljubljana, dne 10. marca 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 443. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1982 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani Razreši se: Bogdan Salberger, dolžnosti sodnika Višjega sodišča v Ljubljani s 30. aprilom 1982. St. 111-137/82 Ljubljana, dne 10. marca 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 444. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena. 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka •254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 60. člena in 61., 62. ter 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike* Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1982 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnice Višjega sodišča v Kopru Za sodnico Višjega sodišča v Kopru se izvoli: Jožica Velkavrh- Sušeč, sodnica Temeljnega sodišča Koper, enote v Piranu. St. 111-138/82 Ljubljana, dne 10. marca 1982. Skupščina , Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 445. Na podlagi 17. člena zakona o investicijski dokumentaciji (Uradni list SRS, št, 7/76) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) predpisuje Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo SPREMEMBO MINIMALNE METODOLOGIJE za izdelavo investicijskih programov V minimalni metodologiji za izdelavo investicijskih programov (Uradni list SRS, št. 9/77) se v poglavju C. Posebna določila, v 3. točki znesek »1 milijon dinarjev« spremeni v znesek »2,6 milijona dinarjev«. St. 020-23 81 Ljubljana, dne 25. februarja 1982. Predsednik Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo i Marko Vraničar, dipL inž. L r. 446. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82 in 7/82) V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: I. 1. Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd ae garadi uvedbe posebnega občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev v višini 0,50 °/o v: — stolpcu 17 stopnja 11,28 nadomesti s stopnjo 11,78; — v stolpcu 18 stopnja 26,66 nadomesti s stopnjo 27,16; 2. Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona se: — v stolpcu 5 stopnja 0,65 nadomesti s stopnjo 0,50; i — v stolpcu 17 stopnja 12,49 nadomesti s stopnjo 12,34; — v stolpcu 18 stopnja 27,29 nadomesti s stopnjo 27,14; 3. Pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik se: — v stolpcu 7 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo I, 31; — v stolpcu 9 stopnja 6,04 nadomesti s stopnjo 5,83; — v stolpcu 14 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo 0,78; — v stolpcu 17 stopnja 11,60 nadomesti s stopnjo II, 47; — v stolpcu 18 stopnja 26,79 nadomesti s stopnjo 26,66; 4. Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica se: — v stolpcu 7 stopnja 1,45 nadomesti s stopnjo 1,44; — v stolpcu 8 stopnja 1,57 nadomesti s stopnjo I, 45; — v stolpcu 9 stopnja 6.10 nadomesti s stopnjo 6,04; — v stolpcu 11 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo 0,30; — v stolpcu 13 stopnja 11.21 nadomesti s stopnjo 0,20; — v stolpcu 17 stopnja 11,82 nadomesti s stopnjo II, 79; — v stolpcu 18 stopnja 27,05 nadomesti s stopnjo 26,90. 5. Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica se: — v stolpcu 5 stopnja 0,15 nadomesti s stopnjo 0,50; — v stolpcu 8 stopnja 1,52 nadomesti s stopnjo 1,06; — v stolpcu 9 stopnja 5,28 nadomesti s stopnjo 5,50; — v stolpcu 17 stopnja 10,36 nadomesti s stopnjo 10,93; — v stolpcu 18 stopnja 25,30 nadomesti s stopnjo 25,41. 6. Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice se: — v stolpcu 5 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo 0,50; — v stolpcu 17 stopnja 12,52 nadomesti s stopnjo 12,27; — v stolpcu 18 stopnja 28,40 nadomesti s stopnjo 28,15. H. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se: — pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica, v stolpcu 4 stopnja 0,27 nadomesti s stopnjo 0,28; — pri zaporedni številki 42 občina Radovljica, v stolpcu 3 stopnja 9,84 nadomesti s stopnjo 9,56, v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo 0,22. St. 420-34/81 Ljubljana, dne 12. marca 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali 1. r. 447. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih- skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja ih o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80 in 70/81) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82 4/82 in 7/82) se v tabelah točke 2: — pri zaporedni številki 7 občina Dravograd stopnja 11,28 nadomesti s stopnjo 11,78; — pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona stopnja 12,49 nadomesti s stopnjo 12,34; — pri zaporedni številki 10 občina Hrastnik stopnja 11,60 nadomesti s stopnjo 11,47; — pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica stopnja 11,82 nadomesti s stopnjo 11,79; — pri zaporedni številki 42 občina Radovljica stopnja 10,36 nadomesti s stopnjo 10,93; — pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice stopnja 12,52 nadomesti s stopnjo 12,27. St. 420-34/81 Ljubljana, dne 12. marca 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali 1. r. 448. Na podlagi 21. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/78), 24. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80), 21. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-220/81) in odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 (Uradni list SRS. št. 17/78) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na XI. seji skupščine dne 23. februarja 1982 sprejela SKLEP o pripravi in sprejetju predloga dolgoročnega plana za področje stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 1995 z elementi uo leta 200e 1 S tem sklepom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvede postopek za pripravo predloga družbenega plana za področje stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 1995 z elementi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan stanovanjskega gospodarstva). 2 Izvršilni odbor skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije pripravi v prvi polovici leta 1983 in predloži skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije osnutek, v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva. 3 Izvršilni odbor bo do konca septembra 1982 predložil skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva. 4 Izvršilni odbor določi v skladu z metodologijo planiranja stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 26/81) program dela za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva, s katerim opredeli posamezne postopke planiranja, naloge, roke m način financiranja za realizacijo teh nalog. 5. Vse samoupravne stanovanjske skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek vseh planskih aktivnosti časovno in vsebinsko usklajen s programom dela za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva. b Naloge v zvezi s pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva financira Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije iz sredstev za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu, ki bodo porabljena v skladu s programom dela za pripravo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva. 7 Izvršilni odbor v sodelovanju z Odborom za stanovanjske raziskave pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije določi strokovnega nosilca za pripravo in izdelavo dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva. 8 Po uskladitvi samoupravne organiziranosti Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu prevzame funkcijo izvršilnega odbora,-odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. 9 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Rudi Bregar 1. r. 449. Na podlagi 21. in 48. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 21/78) ter 42. m 43. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 34/81) je sprejel izvršilni odbor skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 31. seji dne 4. februarja 1982 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah za združevanje solidarnostnih in vzajemnostnih stanovanjskih sredstev na ravni republike za leto 1982 I Samoupravne stanovanjske skupnosti občin, ki so sprejele samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, bodo v času od 1. januarja 1982 do 31. decembra 1982 nepovratno združevale sredstva iz dohodka in čistega dohodka v višini 0,320 u/o na bruto osebne dohodke udeležencev svojih samoupravnih sporazumov o temeljih pianov za sofinanciranje solidarnosti in vzajemnosti na ravni republike. Navedena sredstva so namenska in jih bodo udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih stanovanjskih skupnosti obračunavali in plačevali: 1. solidarnostna sredstva na ravni republike: a) po stopnji 0,292 °/e na BOD iz dohodka za gradnjo domov za učence in študente Izobraževalni skupnosti Slovenije, b) po stopnji 0.003 o/o na BOD iz dohodka za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; 2. vzajemnostna sredstva na ravni republike: — po stopnji 0,025o/o na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni ža pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji — LB, Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 4. februarja 1982. Podpredsednik izvršilnega odbora Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Leopold Benčina 1. r. 450. Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in 29. člena statuta Skupnosti socialnega varstva Slovenije (Uradni lisrt SRS, št. 2/82) ter skladno z določbami 12. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80), 85. člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št 1/81), 48., 49. in 50. člena samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 13/81) ter sklepom, ki sta ga zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije sprejela 12. novembra 1981. leta, ko sta obravnavala poročilo o uresničevanju socialne politiKe in sprejetih ukrepov v letu 1981, je skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije 12. januarja 1982. leta sprejela SKLEP o uvedbi enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči 1 Občinske samoupravne interesne skupnosti S' področja socialnega varstva ter občinske zdravstvene in izobraževalne skupnosti (v nadaljevanju: občinske skupnosti) bodo uvedle enotno skupno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v letu 1982. ’ 2 Občinske skupnosti bodo s samoupravnim sporazumom o uvedbi enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči uredile predvsem naslednja vprašanja: — vsebino in obseg enotne skupne evidence; — mesto izvajanja enotne skupne evidence gledš na sedanje organizacijske, kadrovske, prostorske in finančne možnosti v občini; — druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uvedbi enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči. Občinske skupnosti bodo skupna izhodišča za samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka te točke uskladile v Skupnosti socialnega varstva Slovenije. 3 Občinske skupnosti bodo pri izvajanju enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči uporabljale enoten obrazec vloge za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic in družinskega evidenčnega kartona, ki. ga določi pristojni organ Skupnosti socialnega varstva Slovenije. 4 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. . St. 19-41/32-82/3 Ljubljana, dne 12. januarja 1982. Predsednica skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije Zofka Stojanovič 1. r. ORGAN! IN ORGANIZACIJE V OBČINI 45L V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) so skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad — 11. marca 1982, na 14. seji, Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center — 9. marca 1982 na 16. seji, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje — 9, marca 1982 na 18. seji, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Siska — 10. marca 1982 na 15. seji, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudmk — 10. marca 1982 na 17. seji, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje — 15. marca 1982 na 15. seji. Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik — 10. marca 1982 na 18. seji in Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika — 18. marca 1982 na 18. skupni seji zborov uporabnikom in izvajalcev sprejele SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški I Preživnine, določene ali dogovorjene do vključno 31. decembra 1980 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povečajo za 36 %> od 1. marca 1982 dalje. n Preživnine, določene ali dogovorjene med letom 1981, pa se povečajo sorazmerno glede na čas, ko so bile določene oziroma dogovorjene, in sicer: xa */« do konca januarja 1981 36 do konca februarja 1981 33 do konca marca 1981 30 do konca aprila 1981 27 za do konca maja 1981 24 do konca junija 1981 21 do konca julija 1981 18 do konca avgusta 1981 15 do konca septembra 1981 12 do konca oktobra 1981 9 > do konca novembra 1981 6 ' do konca decembra 1981 3 III Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad Jan Ulaga L r. Predsednik skupščine Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center Herman Bole L r. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje Milena Tanaskovič-Lamut 1. r. Predsednik , skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška Jože Lejko I. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik Leopold Suhadolc L r. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje Andreja Smolič L r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik Jože Muhvič 1. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika Matko Dobčnik 1. r. LJUBLJANA 452. Na podlagi štirinajste alinee 52. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 2/78 in 35/81) ter 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni Ust SRS. št. 29/65, 7/70 in 7/72) je Skupščina mesta Ljubljane na 56. seji zbora združenega dela dne 4. marca 1982 in na 52. Isejl zbora občin dne 4. marca 1932 sprejela ODLOK o komunalni (turistični) taksi za začasno prebivanje na območju mesta Ljubljane 1. člen Turisti in potniki plačujejo za začasno prebivanje na območju mesta Ljubljane turistično takso in sicer: din — od nočnine v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih 18 — od nočnine v campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah 10 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1983. St. 423-1/S2 Ljubljana, dne 4. marca 1932. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 453. Na podlagi 149. in 150. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 1-4/80) in na podlagi 2. in 13. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje SLO in DS v Ljubljani za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 14/81) je Skupščina sklada za financiranje SLO in DS v Ljubljani na seji dne 26, novembra 1981 sprejela SKLEP o sprejetju programa SLO in DS v Ljubljani za leto 1982 1 Sprejme se program SLO in DS v Ljubljani za reto 1982, v katerem so naloge SLO m DS ovrednotene na 160,011.147,50 din od tega; — naloge v občinah 73,766.002,80 din — SM Ljubljana 81,245.144,70 din 2 Financiranje nalog SLO in DS se zagotavlja iz prispevka, ki ga plačujejo TOZD in enovite delovne organizacije s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost po prispevni stopnji 0,22 «/0 od doseženega dohodka za tekoče leto. Prispevek se akontira od ustvarjenega dohodka in sicer v trimesečnih zneskih, ki so odvisni od ustvarjenega dohodka v obdobju januar—marec, januar—junij in januar—september. Dokončni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom, 3 Prispevna stopnja za naloge SLO in DS v letu 1982 je usklajena z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega piana mesta Ljubljane v letu 1982 in velja od 1. januarja 1982. St. 800/16 Ljubljana, dne 1. marca 1932. Predsednik Skupščine sklada za financiranje SLO in DS v Ljubljani Marjan Rožič 1. r. 454. Na podlagi, 149. in 150. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 1-4/80) in na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS (Uradni Ust SRS. št 8/73 in 14/81) je izvršni odbor podpisnic na svoji seji dne 1. februarja 1982 sprejel LETNI PLAN za leto 1982 o višini potrebnih denarnih sredstev za nadomestila osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO In DS v Ljubljani 1. člen Podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v \letu 1982 sredstva v višini 62 din na zaposlehega na leto. 2. člen Prispevek se akontira po periodičnih obračunih januar—marec, januar—junij, januar—september. Končni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom. 3. člen Prispevna stopnja za nadomestila OD v letu 1982 je usKlajena. z resolucijo o uresničevanju družbenega plana mesta Ljubljane v letu 1982 in velja od 1. januarja 1982. St. 800/16 Ljubljana, dne 1. marca 1982. Predsednik izvršnega odbora podpisnic Niko Bambič L r. BREŽICE 455. Na podlagi 52. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 29. januarja 1982 in seji družbenopolitičnega zbora dne 4. februarja 1982 ter Skupščina občinske skupnosti Socialnega varstva dne 30. decembra 1981 sprejela 'odlok o hišnem redu v občini Brežice L SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so določene pravice in obveznosti, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov ter pravice in dolžnosti hišnega sveta, z namenom, da se zadovoljijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, zavaruje red, varnost in čistoča in da se stanovanjske hiše in stanovanja ter poslovni prostori v stanovanjski hiši vzdržujejo v uporabnem stanju. 2. člen Za stanovalce po tem odloku se štejejo imetniki stanovanjske pravice in osebe, ki z njimi stalno ali začasno stanujejo, lastniki, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši. Določila tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanje, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši oziroma za vse tiste, ki se občasno zadržujejo v stanovanjski hiši ali na zemljišču, ki hiši pripada. 3 3. člen S stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini gospodarijo stanovalci v skupnosti stanovalcev v skladu s pravicami in obveznostmi, določenimi s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti — imetnikov razpolagalne pravice, v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti, zakona o stanovanjskih razmerjih in drugih predpisov. 4. člen Vsaka stanovanjska niša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni onzini vhoua izobešen, seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več Stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej. Seznam stanovalcev sestavi in po potrebi dopolnjuje hišni svet. V hiši, ki je -v zasebni lastnini, je dolžan skrbeti za seznam stanovalcev lastnik hiše, v poslovno-stanovanjski hiši pa organizacija, ki s hišo upravlja. 5. člen Vsaka stanovanjska hiša in1 druga stavba, v kateri sta vsaj dve stanovanji mora imeti na vidnem mestu v nepbsredni bližini vhoda poleg seznama stanovalcev iz 4. člena odloka še: — izobešen odlok o hišnem redu, — izobešeno navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o tem,. kako ravnati v primeru naravnih in drugih množičnih nesreč, — pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in posebni poštni nabiralnik za hišni svet, — vidno objavljeno ime in priimek osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito, — vidno objavljeno ime in priimek osebe, ki hrani ključe podstrešja, števca vode, glavnega zapornega ventila vode, kurilnice in drugih naprav, — stensko omarico za skupna obvestila za vse stanovalce, — opremo za reševanje v primeru požara, na-ravpih in drugih nesreč in vojnih akcij. 6. člen Vhod v stanovanje in poslovni prostor mora imeti številko stanovanja oziroma poslovnega prostora ter priimek, nosilca stanovanjske pravice oziroma ime 1 uporabnika poslovnega prostora. Za oštevilčenje skrbi hišni svet. II. UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE 7. člen Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in njeni neposredni okolici, skrbno gospodariti s stanovanji' in prostori ter skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše in jih varovati pred okvarami in poškodbami. 8. člen Skupni prostori in oprema v stanovanjski hiši (stopnišča, hodniki, pralnice, sušilnice, dvorišča, parkirišča, dvigala, vodnjaki in drugo) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. 9. člen Stanovalci so zlasti dolžni: 1. redno plačevati stanarino in druge obveznosti v zvezi s stanovanjskim oziroma poslovnim prostorom, 2. uporabljati stanovanje in poslovne prostore na tak način, da drugih stanovalcev ne ovira v mirni uporabi njihovih stanovanj in drugih poslovnih prostorov ter skupnih prostorov, 3. paziti na red in čistočo v stanovanjih, poslov- nih prostorih in skupnih prostorih ter na zemljišču, ki pripada hiši, / 4. zaklepati vhodna vrata med 22. in 6. uro, 5. parkirati motoma vozila na mestih, ki so za to določena. 10. člen Stanovalci, posebno pa imetniki stanovanjske pravice, so dolžni tudi: 1. takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare na instalaciji in drugih prostorih, če niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare imetniki stanovanjske pravice sami odpraviti, 2. sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali podnajemnikov ter drugih oseb, 3. prijaviti oziroma prijaviti piebivališče pristojnemu organu za notranje zadeve, 4. po potrebi prebeliti stanovanjske prostore, 5. popraviti oziroma nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati stanovalci, 6. poučiti otroke o dejanjih, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih dejanj. 11. člen V stanovanjski hiši in njeni okolici mora vladati red in mir, čuvati je potrebno javne naprave, otroška igrišča in zelenice. Stanovalcem se posebej prepoveduje: 1. kakorkoli povzročati v stanovanju, skupnih prostorih ali zunaj hiše prekomeren hrup ali ropot, 2. posedovati živali, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje stanovalcev ali znatno motijo stanovalce pri mirni uporabi stanovanja, 3. posedovati pse in mačke, razen če se s tem ne strinja zbor stanovalcev; v takem primeru morajo lastniki ravnati z njimi v stanovanju, stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici v skladu s sklepi zbora stanovalcev, 4. igranje 'na mestih, ki bi ogrožalo telesno varnost stanovalcev ali povzročalo škodo na stanovanjskih hišah, drugih objektih ali nasadih, 5. poškodovati, zamazati ali onesnažiti stanovanjsko hišo oziroma dopuščati, da psi, mačke in druge male živali onesnažujejo skupne prostore ali hiše in njeno okolico, 6. odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena ter odlagati nezavarovane eksplozivne in sicer nevarne snovi na sploh, 7. metati odpadke v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale, 8. iztepati preproge in druge predmete v hodnikih, na oknih, balkonih, razen na mestih, ki so za to določena, 9. pisati ali pritrjevati objave, plakate in obvestila na mestih, ki niso za to določena. 10. zastavljati veže, hodnike, stopnišča, dvorišča, ter druge skupne prostore s predmeti, ki tja ne sodijo. 11. prekomerno trošiti vodo ali brez potrebe prižigati luč v skupnih prostorih, kakor tudi puščati prižgane luči v skupnih prostorih. 12. postavljati na okna in balkone nezavarovane cvetlične lončke, kakor tudi zalivati cvetlice tako, da voda odteka po zidu ali na stanovalce nižjih nadstropij oziroma na mimoidoče, 13. uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, sanitarne in druge naprave na način, ki lahko povzroči okvare, 14. puščati vključene električne in plinske naprave v stanovanju brez nadzora, 15. v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih odstraniti, predelati ali popravljati obstoječe naprave, katere sme popravljati le strokovna oseba, 16. brez dovoljevanja hišnega sveta postavljati na hišo televizijske in radijske antene, 17. kakorkoli kaliti mir in počitek stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro, 18. onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov in smeti ali drugih snovi, 19. shranjevati v stanovanju, poslovnih prostorih ali skupnih prostorih vnetljive tekočine in snovi ter posode z vtekočinjenimi plini v nasprotju s predpisi protipožarnega varstva, 20. uporabljati za pranje perila lahko vnetljive tekočine, 21. postavljati gorljive predmete ob dimnikih ali ob dimniških vraticah, 22. obešati perilo na okna in iznad ograj zunaj balkonov pročelnih delov hii ob glavnih cestah, 12. člen Stanovalci, ki onesnažijo okolico stanovanjske hiše, dvorišče ali skupne prostore, so dolžni onesnaženi ‘prostor takoj očistiti. 13. člen Hišni svet določi primerno mesto za sušenje perila zunaj hiše in prostor za pranje avtomobilov. Kjer ni hišnika, je hišni svet v rimakpm času dolžan poskrbeti, da se očisti sneg in posipa ledene površine na pločniku in pred vhodom v stanovanjsko hišo. Stanovanjci, ki koristijo parkirne prostore za parkiranje osebnih avtomobilov, so dolžni v zimskem času očistiti sneg s parkirnih prostorov. M. člen Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice je ob sodelovanju s hišnim svetom dolžna: 1. sporazumno s stanovalci v stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika določiti osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov, 2. skrbeti, da se ob državnih pramikih in drugih svečanostih izobesijo zastave. 15. člen Imetnik stanovanjske pravice, uporabniki te najemniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v njihovem stanovanju oziroma poslovnem prostoru dela, ki so potrebna, da se odpravijo okvare v hiši ali izvršijo koristne izboljšave, katerih drugje ni mogoče izvršiti ali pa le z nesorazmerno večjimi stroški. Hišni svet mora poskrbeti, da se dela te prvega odstavka tega člena opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo stanovalce. 16. člen Imetnik stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov morajo po prenehanju stanovanjske pogodbe oziroma pred izselitvijo, izročiti stanovanje oziroma poslovni prostor stanodajalcu oziroma najemodajalcu v takem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč pri tem normalno obrabo. Stanovanje oziroma poslovni prostor se izroči s podpisom zapisnika o primopredaji stanovanja oziroma poslovnega prostora. 17. člen Imetnik stanovanjske pravice, uporabnik in najemnik stanovanjskih prostorov ne sme izvrševati sprememb na stanovanjskih prostorih, odstraniti ali predelati opremo in obstoječe naprave v stanovanju brez poprejšnjega soglasja stanodajalca, hišnega sveta oziroma skupnosti stanovalcev, če gre za posege, ki bi vplivali na funkcionalnost drugih stanovanjskih prostorov ali zunanji videz stanovanjske hiše. 18. člen Pravice in obveznosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njim hišni svet stanovanjske hiše in Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice. Hišnik je zlasti dolžan: / — vsak dan pomesti stopnišče in hodnike ter jih najmanj enkrat na mesec pomiti, po potrebi tudi pogosteje, — čistiti dvorišče in pomiti najmanj enkrat mesečno okna na stopniščih in skupnih prostorih, — ob določenih urah zaklepati in odklepati vsa vhodna vrata ter prižigati in ugašati luči, kolikor le-te ne delujejo na podlagi avtomata, — takoj prijaviti hišnemu svetu oziroma Samoupravni stanovanjski skupnosti Brežice vse okvare in pomanjkljivosti, ki se pojavijo na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih he more sam takoj popraviti, — vse instalacije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati, — skrbeti za red in čistočo v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti, — v zimskem času čistiti sneg in posipati ledene površine na pločniku in pred vhodom v stanovanjsko hišo, — opravljati vsa druga dela in naloge, ki so dogovorjene s sklenjeno pogodbo. 19. člen Hišni svet je dolžan opozoriti stanovanlce ali drugo osebo, ki krši določbe hišnega reda. Ce kršitelj ne preneha ali ne odstrani vzroka kršitve, je hišni svet dolžan takoj obvestiti pristojne organe, ki izvajajo nadzor nad izvajanjem določb tega odloka. Stanovalci so tudi sami dolžni obvestiti hišni svet o kršitvah iz 9., 10., 11., 16. in 17. člena tega odloka. III. RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH IN V VOJNIH AKCIJAH 20. člen Hišni svet stanovanjske hiše mora v sodelovanju s štabom civilne zaščite v krajevni skupnosti skrbeti za izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice naravnih in drugih nesreč ter vojnih akcij. 21. člen Stanovanjske hiše morajo biti opremljene z opremo za reševanje v primeru naravnih nesreč ali vojnih akcij. Natančna navodila o tej opremi izda občinski upravni organ, pristojen za LO. IV. NADZORSTVO 22. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in drugih aktov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo pristojne inšpekcijske službe. Če pristojni upravni organ ugotovi, da določbe odloka niso bile uporabljene ali niso bile pravilno uporabljene, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V določbi iz prejšnjega odstavka tega člena določi uradna oseba tudi rok v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V primeru ugotovljenih kršitev, predlaga pristojni upravni organ kršilca v kaznovanje. V. KAZENSKE DOLOČBE 23. člen Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznujeta za prekršek pravna oseba in lastnik stanovanjske hiše, če ravnata v nasprotju z določili 4., 5. in 6. člena tega odloka. Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek stanovalec, ki krši prepovedi iz 11. člena tega odloka, razen kršilcev prepovedi iz 9., 12. in 17. alinee 11. člena'tega odloka, ki se kaznujejo v skladu z določbami zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni Ust SRS, št. 16/74 in 15/76). VI. PREHODNE DOLOČBE 24. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 12/62). 25. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-2/82 Brežice, 4. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. 456. Na podlagi 37. člena in drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), pravilnika o uKre-pih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34-566/80) in 184. člena statuta občine Brežice je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na seji dne 4. marca 1982 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline 1. člen Spremeni se 1. člen odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline (Uradni list SRS, št. 32/80) tako, da se glasi: »Območje občine Brežice se proglaša za okuženo s steklino.« 2. člen Ta odredba velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-2/82-4 Brežice, dne 22. marca 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r. 457. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Brežice za obdobje od leta 1981—1985 je Skupščina skupnosti otroškega varstva Brežice po predhodnem usklajevanju v Skupnosti socialnega varstva Brežice na 14. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 9. marca 1982 sprejela , SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih V letn 1982 I Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 1.200 din mesečno otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.900 din mesečno na družinskega člana, 2. 850 din mesečno otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana” . 3. 450 din mesečno otrok, če je dohodek družine, v kateri oti^ok živi oziroma v katero spada 3.700 do 4.200 din mesečno na družinskega člana. Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na osnovi dejanskega socialnega položaja družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, oziroma na osnovi dejanskega socialnega položaja otroka. Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpise po katerih jih ima družina ali otrok. Dohodek iz kmetijske dejavnosti ,se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. Dohodek delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim deiom in z delovnimi sredstvi v lasti občanov se ugotavlja na osnovi bruto • davčne osnove. n Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: — 400 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok, — 200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki je upravičen do denarne pomoči, če je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zavoljo tega, ker ima otrok edinega hranilca v bistveno težjem socialnem položaju, ah če znesek otrokovega dohodka' (preživnina, družinska pokojnina, itd.) ne presega 3.900 din mesečno. III Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršev ne, presega 3.900 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 6-krat-nem znesku katastrskega dohodka. IV Občanu, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima on ali katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti kolikor ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. V Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 15. marca 1982, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči. VI Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ki začne veljati 1. maja 1982. leta. St. 56-5/82-2 Brežice, dne 19. februarja 1982. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Brežice Anica Hotka L r. 458. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Brežice za obdobje 1981 do 1983. je 'skupščina Skupnosti otroškega varstva Brežice po predhodnem usklajevanju r Skupnosti social- nega varstva Brežice na 14. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 9. marca 1982 sprejela SKLEP o višini denarne pomoči za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1982 > ' I Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna (v nadaljnjem besedilu: drugih družin) imajo pravico do denarne pomoči v znesku 450 din mesečno. II Težje telesno ali'duševno prizadeti otroci in otroci ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do povečane denarne pomoči: • — 400 din mesečno, če so težje telesno ali du- ševno prizadeti, — 200 din mesečno, če je roditelj pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, edini hranilec. Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki je upravičen do denarne pomoči, če je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zavoljo tega, ker ima otrok edinega hranilca, v bistveno težjem socialnem položaju, ali če znesek otrokovega dohodka (preživnina, družinska pokojnina, itd.) ne presega 3.900 din mesečno. III 1. Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka — da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 dirf oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. 2. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alinei te točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah, zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. 3. Skupnost otroškega varstva v občini lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč kot je določena v I. točki tega sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. Skupnost sprejema te sklepe v okviru denarne pomoči, določene s I. točko tega sklepa. 4. Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi drugi dohodki. rv Za člane občanove družine se štejejo starši, M jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršev ne piesega 3.900 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 6-kratnem znesku katastrskega dohodka. Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do I. aprila 1982, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči. VI Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. maja 1982. leta. Št. 56-4/82-2 Brežice, dne 19. februarja 1982. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Brežice Anica Hotko L r. «59. Na podlagi 35. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih planov Skupnosti otroškega varstva Brežice za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Brežice na 14. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 9. marca 1982 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za občinski program otroškega varstva ‘ 1 Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudjL, ki se jim ne ugotavlja dohodek, in delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje nalog določenih v 13. in 18. členu samoupravnega sporazuma o temeljih planov Skupnosti otroškega varstva Brežice za 1981—1985. 2 Za uresničevanje občinskih nalog otroškega varstva združujejo sredstva tudi: — delovni ljudje, ki z osebnim delom samostoj-j no opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne. ugotavlja dohodek kot so: glasbeni in drugi umetniki, prevajalci, pisatelji, duhovniki, rejnice, športniki, fotografi in drugi, (v nadaljevanju: delovni ljudje). — delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih. 3 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi od katere se obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 4 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je.osebni dohodek, vštevši vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 5 Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. 6 Prispevek za otroško varstvo plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. 7 Prispevke v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke in v skladu s tem sklepom odmerja in pobira uprava za družbene prihodke občine Brežice. 8 Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 06-3/83-1 Brežice, dne 29. januarja 1982. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Brežice Anica Hotko 1. r. 460. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Brežice na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 10. marca 1982 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene do vključno 31. decembra 1980, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za seštevek srednje vrednosti povečanja življenjskih stroškov in porasta povprečnega mesečnega dohodka v letu 1981 v SR Sloveniji, kar znaša 36 "/o. 2 Preživnine, določene v letu 1981 se od 1. marca 1982 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka glede na čas, kdaj so bile določene in sicer če so bile določene: za 0i*> do konca januarja 1981 36 do konca februarja 1981 33 do konca marca 1981 30 do konca aprila 1981 27 do konca maja 1981 24 do konca junija 1981 21 do konca julija 1981 18 do' konca avgusta 1981 15 do konca septembra 1981 12 do konca oktobra 1981 9 do konca novembra 1981 6 do konca decembra 1981 3 Ravno tako kot preživnine, se z istimi odstotki povečajo tudi prispevki svojcev oziroma zavezancev k oskrbninam upravičencev v domovih in zavodih. 3 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 56-6/82-3 Brežice, dne 10. marca 1982. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Brežice Minka Mišič L r. CELJE 461. Na podlagi pooblastila iz 7. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Celje na seji zbora uporabnikov dne 26. februarja 1982 in seji zbora izvajalcev dne 2. marca 1982 sprejela SKLEP o dopolnitvi sklepa o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost 1. člen 2. člen sklepa o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost (Uradni list SRS, št. 2/82) se spremeni in dopolni v: — točki c (dopolnilni program skupno z naložbami) — iz zneska 566.915 na znesek 578.675 — skupaj leto 1982 — iz zneska 1,040.533 na znesek 1,052.293 — vse skupaj (a do d) — iz zneska 1,066.380 na znesek 1,076.140 — točki 1 iz združenega dela — iz zneska 1,057-425 na znesek 1,069.185 — alinei — program za leto 1982 — iz zneska 1,031.578 na znesek 1,043.338 — alinei — obveznost združevanja za izvajanje zdravstvenega varstva — iz zneska 913.453 na znesek 925.213 — skupaj obveznost združenega dela — iz zneska 1,031.578 na znesek 1,043.338. 2. člen Z dopolnitvijo 1. člena tega sklepa se tudi na novo opredeli višina združevanja sredstev skupne porabe iz združenega dela v letu 1982 v občini Celje amiiiei^lMMi za zdravstvo, ki znaša 1.069,185 000 d’n. 3. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem Uetu SRB. uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St 022-1/1982 Celje, dne 26. februarja 1982 in 2. marca 1982. Namestnik predsednika skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje, dr. Kristina BaUja-ReMk L r. 462. Na podlagi drugega odstavka 84. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10/78) in 23. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 4/78) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Celje na seji zbora uporabnikov dne 26. februarja 1982 in seji zbora izvajalcev dne 2. marca 1982 sprejela SKLEP o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija) 1. člen Valorizirani prispevki k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija) znašajo: Vrsta participacije Znesek Višji znesek 36. člen 1 2 3 4 1. Za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulan- tab ter dispanzerjih v zvezi s posameznim pri- - '. merom zdravljenja 45' 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 130 3. Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer:' — za prvi pregled pri stomatologu in specialistu 30 45 — za vsako zalivko 45 — za polno kovinsko prevleko 325 449 — za ostale prevleke 385 495 — za iniay 215 — za vsako krono 475 603 — za vsak člen v mostovni konstrukciji - 215 233 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, odde- litev vmesnega člena ali gredi 70 — za vsako prevleko ali člen v začasnem mo- stičku 85 — za gred, opornico ali jahač 260 — za vsako totalno protezo 690 865 — za vsako parcialno protezo 865 1.125 — za vsako začasno protezo 650 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k par- cialni protezi 650 1.405 — za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 755 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 110 — za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporab- nikih, starejših od 18 let 1.080 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana / 110 5. Za vsak rentgenski posnetek, tudi zob v ambulantah ali dispanzerjih 15 6. Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledar- skem letu 65 7. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi zdravnik v zvezi * s posameznim primerom zdravljenja 130 8. Za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu r "lekarni na recept 35 9. Za kontracepcijska sredstva: — za kontracepcijske tablete (oralna sredstva) 35 — za druga kontracepcijska sredstva 215 10. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ek- stenzije in prosto stoječ posteljni trapez * 1 2 ^ 3 11. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo in na vleke ža krn po amputaciji 325 12. Za ortopedske čevlje 650 13. Za kilni pas 325 14. Za bergle 65 15. Za očala 90 16. Za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna uporabnikom za opravljanje poklica 195 17. Za očesno protezo - 215 18. Za lasulje trajno izražene plešavosti traumatskega izvora 195 19. Za ojačevalni Slušni aparat, kadar je nujno potreben za opravljanje poklica 325 20. Za aparat za omogočanje glasnega govora 430 2. člen Uporaba 86. člena sporazuma o plačilu višje — za enak odstotek valorizirane — participacije pri uveljavljanju pravic iz zobozdravstvenega varstva za uporabnike, ki niso tekoče letno sanirali zobovja, se začasno odloži, ker premajhne kapacitete v zobozdravstvu uporabnikom niso omogočile sanacije zobovja. 3. člen Ta sklep velja, ko ga sprejme skupščina skupnosti, uporablja pa se od 5. marca 1982 dalje. Št. 022-1/1982 Celje, dne 26. februarja 1982 in 2. marca 1932. Namestnik predsednika skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje Dr. Kristina Bakija-Rečnik 1. r. 463. Po prvem odstavku 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko o povečanju življenjskih stroškov, je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje na 32. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 1. marca 1932 soglasno sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin z ugotovljenim porastom življenjskih stroškov 1 Preživnine, določene do vključno 31. decembra 1980 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišaj o za 36 % od 1. marca 1982 dplje. 2 2 Preživnine, določene v letu 1981 se od 1. marca 1882 dalje povišajo za sorazmeren del navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer, če so bile določene: sa w/e do konca januarja 1981 38 do konca februarja 1981 33 do konca marca 1981 30 do konca aprila 1981 27 do konca maja 1981 24 do konca junija 1981 21 do konca julija 1981 18 do konca avgusta 1081 15 do konca septembra 1081 12 do konca oktobra 1931 9 • do konca novembra 1381 6 do konca decembra 1981 3 3 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1982 dalje. Št. 554/2-82 Celje, dne 1. marca 1982. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje Aloja Pavlič 1. r. 464. Zbor uporabnikov skupščine Samoupvavne stanovanjske skupnosti občine Celje je na seji dne 17. februarja 1982 na podlagi 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev vzajemnosti pri gradnji stanovanj sprejel PRAVILNIK o kreditiranju stanovanjske graditve iz, združenih sredstev vzajemnosti I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje (med nadaljnjim besedilom — stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. 2. člen x Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo za kreditiranje: — gradnje in nakupa stanovanj v družbeni lastnini, — gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, — za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali, število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja in — za premostitvena posojila družbenim investitorjem stanovanjske gradnje. 3. člen Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo: — temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske graditve, in ki izpolnjujejo svoje obveznosti do združevanja sredstev vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, ali ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti; — delavci, ki delajo v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti; — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost in kmetje kooperanti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti. •• 4. člen Posojila za nakup ali gradnjo stanovanj v družbeni lasti se dajejo za dobo 10 let po 4 e/o obrestni meri. t Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj ter stanovanjskih hiš v zasebni lasti se dajejo delavcem največ za dobo 20 let, s tem da se anuiteta za posojilo po petih letih odplačevanja poveča za 12,5 odstotka prve anuitete, po 10 letih pa še za 12,5 °/o prve mesečne anuitete. Obrestna mera za ta posojila je 4°/a. 5. člen Kreditiranje stanovanjske gradnje se izvaja v skladu z letnim finančnim načrtom, obsegom in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti, namembnosti teh sredstev ter v skladu s planom stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti. 6. člen Stanovanjska skupnost razporeja združena sredstva vzajemnosti za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj r družbeni la iti ter za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v samoupravnem sporazumu o temeljih plana. Z letnim finančnim načrtom ali skle- pom pristojnega organa stanovanjske skupnosti se lahko razporedijo sredstva tudi v drugačnem razmerju, če se izkaže aa sredstva ob taki razporeditvi ne bi bila v celoti porabljena. 7. člen Začasno prosta združena sredstva vzajemnosti se lahko uporabljajo za premostitvena posojila družbenim investitorjem stanovanjske gradnje in stanovanjskim zadrugam. 8. člen Za gradnjo in nakup stanovanj ter stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le od vrednosti standardnega stanovanja s površino 90 kvadratnih metrov. Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji ceno kvadratnega metra stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojila za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. 9. člen Stanovanjska . skupnost objavi najmanj enkrat letno razpis za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti v skladu s tem pravilnikom, ki mora vsebovati podatke: — o namenu in obsegu sredstev, ki so v tekočem letu na razpolago za kreditiranje stanovanjske graditve, — o dokumentaciji, ki jo je treba predložiti ob prijavi na razpis, — d pogojih za pridobivanje posojila v skladu s tem pravilnikom, — o trajanju razpisa, — o organizaciji, ki sprejema prijave za razpis in — o načinu ter roku objave rezultatov razpisa. Razpisni rok za sprejemanje prijav traja 30 dni, rok za objavo 'rezultatov razpisa pa največ 60 dni po izteku razpisnega roka. 10. člen Po končanem napisnem roku najprej pregleda vse prispele vloge komisija za kreditiranje stanovanjske izgradnje, ki izloči vse prepozne in nepopolne vloge ter vloge udeležencev razpisa, ki ne izpolnjujejo splošnih pogojev za pridobitev kredita iz sredstev vzajemnosti. Komisija za kreditiranje stanovanjske izgradnje nato imenuje potrebno število tričlanskih komisij za ogled in ocenitev stanovanjskih razmer individualnih udeležencev razpisa ter njihovih gradbenih objektov in za razjasnitev drugih dejstev, ki so v skladu s tem pravilnikom pomembna za ugotavljanje upravičenosti do kredita. 11. člen Po končanih ogledih in po končanem točkovanju udeležencev razpisa ter po razjasnitvi vseh drugih dejstev sestavi komisija za kreditiranje stanovanjske izgradnje predlog prednostne liste, na katero uvrsti posamezne upravičence do kredita glede na doseženo število točk. 12. člen Predlog prednostne liste upravičencev do kredita predloži komisija za kreditiranje stanovanjske izgradnje odboru za graditev, ki pregleda delo komisije in prouči predlog prednostne liste ter jo sprejme. Odbor za graditev pismeno obvesti vse udeležence o rezultatih razpisa. 13. člen Vsak udeleženec razpisa, ki meni, da je bila pri odločanju o upravičenosti do kredita kršena njegova pravica, lahko v petnajstih dneh od prejema pismenega odpravka sklepa ugovarja pri odboru za graditev. Sklep odbora za graditev o ugovoru je dokončen. 14. člen Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in Ljubljansko banko, Splošno banko Celje o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri združevanju sredstev vzajemnosti, opravlja banka v svojem imenu in za račun stanovanjske skupnosti v zvezi s poslovanjem s sredstvi vzajemnosti vse bančne, finančne, knjigovodske in administrativno-tehnične posle. II. KREDITIRANJE GRADNJE IN NAKUPA STANOVANJ V DRUŽBENI LASTI 15. člen Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za gradnjo ali nakup stanovanj za svoje delavce lahko uveljavljajo temeljne organizacije in delovne skupnosti: — ki začasno niso sposobne oblikovati v skladu skupne porabe dovolj sredstev za planiran obseg stanovanjske graditve v primerih, ki so določeni s 3. členom tega pravilnika, • — ki so sprejele srednjeročne in letne plane kad- rov ter plane stanovanjske izgradnje, usklajene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, — ki so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, — ki imajo v skladu s tem samoupravnim splošnim aktom sprejeto prioritetno listo pričakovalcev stanovanj, — ki gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in sprejetih stanovanjskih standardov v občini in — ki imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo. 16. člen Lastna udeležba za pridobitev posojila za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 30 e/i od vrednosti stanovanja po pogodbi. Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja v družbeni lasti pa lahko znaša največ 70 % od vrednosti stanovanja po pogodbi. 17. člen Osnova za izračun lastne udeležbe je razmerje med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti v preteklem letu in med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki so dosegle enak ali nižji povprečni osebni dohodek na zaposlenega v preteklem letu od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu plačajo 30% lastne udeležbe. Temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki so dosegle v preteklem letu višji povprečni osebni dohodek na zaposlenega od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, prispevajo lastno udeležbo po progresivni lestvici, s tem, da se za vsakih 5% prekoračitve osebnih dohodkov poveča lastna udeležba prav tako za 5 %. 18. člen Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga pridobi temeljna organizacija ali delovna skupnost na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. 19. člen Odplačilna doba posojila iz združenih sredstev je odvisna od višine odobrenega posojila in znaša: Ce znaša posojilo od vrednosti stanovanja po pogodbi «/» Znaša odplačilna x dobe IG« ' • 10 4 od 11—20 5 od 21—30 6 od 31—40 7 od 41—50 8 od 51—00 9 od 61—70 10 20. člen Temeljne organizacije in delovne skupnosti vračajo kredit v polletnih anuitetah. 21. člen V primeru, da razpoložljiva sredstva, določena v razpisu, ne zadoščajo za vse upravičene prošnje za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanja v družbeni lasti, se vsem upravičencem zaprošena vsota zmanjša linearno za enak procent. Tistim upravičencem, ka-kupujejo samo eno stanovanje, pa se lahko odobri posojilo v zaprošenem znesku. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUP IN PRENOVE STANOVANJ TER STANOVANJSKIH HIS V ZASEBNI LASTI 22. člen Delavci in delovni ljudje iz 3. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če nimajo, stanovanj ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje, namensko varčujejo pri banki že najmanj 12 mesecev ter z gradnjo, nakupom ali prenovo stanovanja oziroma stanovanjske hiše rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju, od koder se dnevno vozijo v organizacijo združenega dela. Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini. Posojila za gradnjo ah nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. V primerih iz 3. odstavka tega člena skleneta stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti. Če delavec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen s pogodbo, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo. 23. člen Posojilo, ki ga lahko dobi delavec za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 20 Vo od predračunske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja ob upoštevanju določb 8. člena tega pravilnika oziroma 30 °/o za nakup stanovanja v etažni lastnini. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš. Posojilo za gradnjo ali prenovo zasebne stanovanjske hiše lahko dobi delavec, če ima veljavno gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi prenovitvenih del. 24. člen Skupna vsota vseh kreditov, ki jih lahko dobi delavcev, ne sme presegati: — pri nakupu etažnega ali zadružnega stanovanja 80 0/o, — pri zadružni gradnji zasebnih hiš 75%>, — pri gradnji zasebne stanovanjske hiše 60°/o in — pri prenovi stanovanj ter stanovanjskih hiš 60"/o vrednosti stanovanja ali stanovanjske hiše po pogodbi oziroma predračunu ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. 25. člen Prednost za posojilo po tem pravilniku se določi s točkovanjem po naslednjih kriterijih: Točk — nima standardnega stanovanja 50 — če znaša skupni prihodek na družinskega člana v preteklem letu v primerjavi s povpreč- nim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu do 40°/e so nad 40e/e do 55% 24 nad 55% do 70% 18 nad 70% do 85% 12 nad 85 % g — gradi stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v okviru kompleksne zadružne gradnje 15 ni pridobil posojila pri prejšnjih razpisih kljub temu, da je zadostil vsem pogojem iz tega pravilnika 36 Prosilci posojila se ravrstijo po vrstnem redu na podlagi točkovanja in prejemajo upravičeno oziroma zaprošeno vsoto posojila. Vsi tisti, upravičenci, ki glede na omejena sredstva po razpisu ne bodo prejeli posojila, se lahko javijo na naslednji razpis. 26. člen Lastna udeležba za pridobitev posojila za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše znaša najmanj 30% od predračunske vrednosti ali vrednosti po pogodbi, ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. 27. člen Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu, je razmerje med povprečnim mesečnim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu. Za člana družine se štejejo delavčev zakonec in njuni otroci ter starši, če živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu. 28. člen Višina lastne udeležbe in znesek posojila, ki pripada delavcu glede na družinske člane v preteklem letu, znašata Ce znaSa poprečni mesečni dohodek v primerjavi s poprečnim mesec, osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu •/• Znaša lastna udeležba v odstotku od cene standardnega stanovanja •/<» Znaša lastna udeležba v odstotku od cene stan. za etažne lastnike •/• Po tem pripada delavcu posojilo v •/# od cene standardnega stanovanja največ do •/# Po tem pripada delavcu posojilo za nakup etažnega stanovanja največ do ®/» 50 30 20 20 30 od 50 do 75 35 25 15 25 od 76 do 100 40 30 10 15 nad 101 50 35 5 10 29. člen Za lastno udeležbo delavca se štejejo privarčevan denar, dokazan s hranilno vlogo, posojila na podlagi namenskega varčevanja za stanovnjsko grditev pri banki, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt. 30. člen Delavec vrača posojilo v mesečnih anuitetah. Delavec, pri katerem znaša povprečni dohodek na družinakega člana v preteklem letu do 50 —: spx’emlja uresničevanje razvojnih programov in družbenih planov; — obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj in vprašanje uresničevanja samoupravnih pravic delovnih ljudi v združenem delu v občini; v — obravnavk predloge in stališča zborov delovnih ljudi v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih; — usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljud ns vseh področjih združenega dela; — spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju na posameznih gospodarskih in družbenih področjih; — določa listo za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega dela — sprejme odlok, katere delegacije se združujejo v konferenco delegacij zaradi pošiljanja delegatov v občinsk’ zbor združenega dela in določa skladno 'z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin .delegata na zasedanje zbora združenega dela Skupščine SRS tudi, če ta ni član skupine delegatov; — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te pristojnosti niso v pristojnosti drugega zbora. 196. člen Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. 197. člen \ Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na: — življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti; — vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti v občini; — vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in mestnih ulic; — vprašanja varnosti cestnega prometa; — odločanje o načinu, in mestih za izkoriščanje peska jn gramoza ter glede odlaganja smeti; — področje združevanja 'občanov, javnih shodov in prireditev. Zbor tudi: — sodeluje pri družbenem dogovarjanju na področju krajevnih skupnosti in spodbuja oziroma sproža postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti, — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini in proučuje, usmerja in spodbuja delo v krajevnih skupnostih; — obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnpstih in se nanašajo na področje sodelo- ’ vanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi in sprejema o tem stališča, mnenja in predloge; — usklajuje delo krajevnih skupnosti v občini in spodbujt- sodelovanje med krajevnimi skupnostmi ter o tem daje priporočila, predjjige in mnenja; — obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in oblikuje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik; — obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljud in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih; — zadrži izvršitev splošnega akta krajevnih skupnost: do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za ocene ustavnosti in zakonitosti tega akta; — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. 198. člen Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospo-darskeg- ir, družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti. 199. člen Družbenopolitični zbor enakopravno sprejema odloke in druge splošne akte s pristojnim zborom oziroma pristojnima zboroma, ki se nanašajo na: — uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema; — uresničevanje ustavnega položaja in enakopravnost narodov in narodnosti; — .temeljna vprašanja š področja kadrovske politike; — sodelovanje z občinami, mesti in organizacijami, — ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini. 200. člen Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na: — temeljne cilje in osnovna razmerja - družbenoekonomskega razvoja občine, ki so vsebovana v programu. dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih' — uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, in sicer na: — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi ir občanov ter družbene lastnine; — medsebojna razmerja v združenem delu; — družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov; — samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; — odvetništvo in drugo pravno pomoč; — združevanje občanov, javne shode in prireditve ter pravni položaj verskih skupnosti; — družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja. 201. člen x Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka in drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora. 202. člen Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen. Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira ter v ta namen samostojno: — izmed delegatov v zboru voli predsednika in druge funkcionarje zbora ter jih razrešuje; — ustanavlja delovna telesa zbora, jim določi področje dela in odloča o njihovi sestavi; — sprejema program svojega dela; — odloča o mandatno imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru; — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora. 203. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje politike, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela oziroma skupnostmi ter daje organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih. 204. Člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati predloge pristojnima zboroma, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojna zbora morata pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. Če pristojni zbor oziroma pristojna zbora s takim stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko odlok ah drug akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom občinske skupščine, po katerem razpravljata o spornem vprašanju pristojni zbor oziroma pristojna zbora in zbor, ki je dal stališča oziroma predlog. 205. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja. Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od funkcionarjev občinskih upravnih organov. 20G. člen Odlok ali drug akt lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, izvršni svet občinske skupščine, skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine, odbor zbora, komisija skupščine inv skupna komisija dveh ali več zborov. Funkcionarji občinskih upravnih organov lahko predlagajo občinski skupščini odlok ali. drug akt s svojega delovnega področja. 207. člen x Vsah zbor lahko predlaga izdajo odloka ali drugega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora. Zahteve za izdajo odloka lahke dajo tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, društva in cbčani. 203. člen Delegati v zboru občinske skupščine o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, razpravljajo in usklajujejo stališč- da bi za odločitev dosegli soglasje, in po potrebi preverijo stopnjo soglasja s predhodnimi glasovanj; oziroma izjavljanji. O tem, kdaj se da odlok, splošni akt ali druga odločitev na končno' glasovanje, odloči predsednik zbora. Če to predlaga delovno telo občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali s poslovnikom določeno število delegatov, pa se predsednik zbora s tem strinja, odloči o tem skupščina. 209. člen Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva ali socialnega varstva, enakopravno z zborom združenega dela in zborem krajevnih skupnosti sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja s teh področij Skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnost. za območje občine odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti o temeljnih vprašanjih z njihovega območja, kadar to določa ustava in zakon. 210. člen Skupščina interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine enakopravno z zborom združenega dela in zboron. krajevnih skupnosti: — dcioča politiko na področju vzgoje in izobraževanja, — sprejema razvojne programe izobraževalne dejavnosti; — sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na predšolsko vzgojo, usmerjene in druge oblik j vzgoje in izobraževanja. 211. člen Skupščina raziskovalne skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: * — oblikuje raziskovalno politiko v občini; — sprejema razvojne in letne programe; . — sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na raziskovalno delo ter na družbeno usmerjanje, programiranje, organiziranje in financiranje raziskovalnih skupnosti. 212. člen Skupščina kulturne skupnosti občine enakopravno > z zborom združenega dela in zborom krajevnih skup-nosti1 — odioča o splošni politiki na področju kulturne dejavnosti: , — odloča o politiki razvoja in pospeševanja kulturne dejavnosti ter o načrtih in programih njihovega razvoja; — spiejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na zdravstvo in zdravstveno zavarovanje, založništvo, knjižničarstvo, ustvarjanje in posredovanje likovne, glasbene in gledališke umetnosti ter RTV. 213. člen Skupščina zdravstvene skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — odločajo splošni politiki na področju zdravstvenega varstva; — odloča o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja; — sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na zdravstvo in zdravstveno zavarovanje, organizacij- zdravstvene dejavnosti v občini ter zagotovite'. pravic do zdravstvenega varstva. 214. člen Skupščina skupnosti socialnega varstva občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti: — odloča o politiki socialnega varstva; — odloča o razvojnem programu socialnega varstva ; — sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja socialnega varstva. 215. člen Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno urejajo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravno interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči ter samostojne sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov proti organizacijam združenega dela. 216. Sen Vsak zbor občinske skupščine veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt ali drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s tem statutom ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov. Kadar zbori občinske skupščine odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora. Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 217. Sen Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, Id enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odlok? ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali ali tudi sprejeli na skupni seji. Ce zbori sklenejo, da bodo zasedali skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Predsednik občinske skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbor. skupaj obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomen« za zbore. 218. člen Preden sprejrhe občinska skupščina statut, družben. načrt, program razvoja občine, urbanistični program, prostorski načrt, občinski proračun ter predpise o uvedb prispevkov, davkov, jih da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom. 219. člen Sej: občinske skupščine in njenih organov so javne, če pa zahtevajo splošne koristi, lahko sklene občinska skupščina ali ^njen organ, da bo posamezna seja al' del seje tajen. 220. člen Na seje občinske skupščine so lahko povabljeni posamezni občani ter zastopniki delovnih organizacij in drugih organizacij, če bi njihovo sodelovanje koristilo pri obravnavanju zadev. Občinska skupščina je dolžna povabiti na sejo skupščine predstavnike delovnih organizacij, kadar obravnava vprašanje s področja teh delovnih organizacij. <■ 221. člen Skupščina odloča z večino glasov navzočih dele gatov, razen kadar odloča o zadevah iz 218. člena statuta, kjer se sprejemajo sklepi z večino glasov vseh delegatov, in o zadevah, kjer je zahtevano soglasje dveh tretjin vseh delegatov. 222. člen Način glasovanja, priprava predloga dnevnega reda in sprejem dnevnega reda, potek in vodenje sej, faze postopka za sprejemanje odlokov, splošnih aktov in drugih odločitev, glede na doseženo stopnjo soglasja način usklajevanja stališč in preverjanja stopenj soglasja ter druge, za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve, so natančneje določene s poslovnikom občinske skupščine. 223. člen Kadai zasedata dva zbora oziroma vsi zbori na ločenih sejah, so odloki in drugi splošni akti sprejeti samo,-če ste jih zbora oziroma vsi zbori izglasovali v enakem besedilu. Ce se zbora oziroma zbori o besedilu odloka ali drugega splošnega akta ne sporazumejo, vsak zbor ponovno obravnava sporno vprašanje. Ce se tudi po ponovni obravnavi ne sporazumejo, določita oziroma določijo skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost besedila. V to komisijo imenuje vsak zbor po tri člane. Ce se zbora oziroma zbori tudi po poročilu komisije o predloženem besedilu ne sporazumeta oziroma ne sporazumejo, se skliče skupna seja obeh zborov oziroma vseh zborov, kolikor se tudi na skupni seji ne sporazumeta ali sporazumejo o besedilu odloka ali splošnega akta, zadeve odstopijo izvršnemu svetu da pripravi nov predlog besedila. 224. člen Odlok ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je družbenopolitični zbor po ustavi oziroma po statutu dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če so ga zbori in skupščina interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. 4. Predsednik, podpredsednik in predsedniki zborov občinske skupščine 225. člen Občinske skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Skupščina izvoli predsednika in podpredsednike izmed delegatov zborov skupščine na predlog občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidat za predsednika oziroma podpredsednika je izvoljen, če je dobil najmanj 2/3 glasov vseh delegatov posameznega zbora. Predsednik in podpredsedniki so izvoljeni za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika oziroma podpredsednika skupščine izvoljena največ dvakrat zaporedoma. 226. člen Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog občinske konference SZDL. j Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora tudi' namestnika predsednik zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan. Predsednik zbora in namestnik predsednika zbora sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika zbora oziroma namestnika predsednika zbora izvoljena največ dvakrat zaporedoma. 227. člen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru na seji zbora nima pravice glasovanja. 228. člen Predsednik občinske skupščine predstavlja skupščino, sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov občinske skupščine oziroma enakopravno pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom. Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča. Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče seje zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve; ki so skupnega pomena za zbore. Predsednik skupščine sprejema posamezne ukrepe v vojnih razmerah, kadar se predsedstvo ne more sestati. 229. člen Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu m opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. 230 * * 230. člen Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, skr- bi, da zbor dela po poslovniku, podpisuje akte, ki jih ' I samostojno sprejema zbor in opravlja druge zadeve, ki sc določene s poslovnikom. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali najmanj petina delegatov zbora. Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov ali predsednik občinske skupščine. Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča namestnik predsednika zbora. 231. člen Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine. 232. člen Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Pr: delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine. Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini. 233. člen Predsedstvo občinske skupščine: — obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnit skupnosti; — skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije in skupščinami skupnosti občin; — skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini; — skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika; — predlaga sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine; — opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine. 234. člen Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinsko skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa .zakon. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. ■ 235. člen Skupščina ima sekretarja, ki ga imenuje skupščina občine pu predhodnem javnem razpisu za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan. Naloge sekretarja so določene s poslovnikom skupščine. Sekretar je za svoje delo odgovoren skupščini in predsedstvu. 236. člen Strokovne, organizacijsko tehnične in administra-r tivne naloge v zvezi z delovanjem občinske skupščine. njenih zborov in delovnih teles, če ni določeno, da jih opravljajo posamezni upravni organi ter za sodelovanje • delegacijami in konferencami delegacij, opravlja strokovna služba. Delovno področje strokovne službe se določi z Odlokom. 5. Delovna telesa skupščine in zborov 237. člen Skupščina občine in njeni zbori lahko z odlokom ustanovijo odbore in druga stalna oziroma občasna delovne telesa. Odlok c ustanovitvi odborov ali delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila, sestavo in način dela. 238. člen Zbori skupščine občine in skupščine samoupravnih interesniii skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbor1 skupščine, lahko ustanovijo skupna delovna telesa in s sklepom določijo njihove naloge. . 239. člen Skupščina občine ima naslednja delovna telesa: — svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito: — svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; — komisijo za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja. — komisijo za družbeno nadzorstvo; — komisijo za prošnje in pritožbe; — komisijo za odnose z verskimi skupnostmi; — komisijo za odlikovanja; — statutarno-pravno komisijo; — komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV; . •— komisijo za varstvo okolja; — komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.' Vsak zbor občinske., skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. 240. člen Delovna telesa imajo praviloma 5 do 15 članov. Predsednike in člane imenuje občinska skupščina praviloma izmed članov delegacij in delegatov za zbore občinske skupščine. Sestavo, naloge in način dela teles določi občinska skupščina z odlokom. 241 242 241. člen Način dela in druga vprašanja, ki so pomembna za dele zborov in njihovih delovnih teles, se določi s poslovnikom. VIII. IZVRŠNI SVET 242. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov, družben’h dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina in za izvrševanje družbenega plana občine. Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razveja v občini. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za deli občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politiko, ki jo je določila občinska skupščina širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti. Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, ten. statutu ter po zakonu in drugih predpisih. 243. Sen Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet: — izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanji: te politike; — skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračuna občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti; — predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa; — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji; — daje občinski skupščini mnenja o predlogih zakonskih in drugih aktov, ki jih obravnava občinska skupščina kot konferenca delegacij za zbore republiške in zvezne skupščine; — izvršuje občinski proračun; — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov; — skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev; — skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav na obrambo v občini; — določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni; — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi * občinskimi upravnimi organi; — predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov; — daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo; — ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, —: ustanavlja občinske enote za civilno zaščito in imenuje občinski štab za civilno zaščito; — imenuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ; — daje soglasja, oziroma potrjuje statute organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena in samoupravnih interesenih skupnosti, kadar tako določa zakon; — daje soglasja k aktom o organizaciji in sistemizaciji del in nalog upravnih organov; — obravnava poročila občinskih upravnih organov in poročila funkcionarjev o delu upravnega organa, ki ga vodi; — spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti; — obravnava poročila o delu upravnih organov in organizacij v občini, kot so: poročila sodišč, tožilstva, javnega pravobranilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodnika za prekrške, samoupravnih interesnih skupnosti, enote SDK in o tem poroča skupščini občine; — razpolaga s sredstvi rezerv za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, v višini, ki jo vsako leto določi občinska skupščina z odlokom za posamezen poškodovani objekt, oziroma za vsako drugo posledico škodnega dogodka, kot so zlasti: poplava, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije, živalske kužne bolezni, izredne akcije TO in CZ, ter o tem poroča skupščini; — na predlog družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti imenuje ulice, ceste, prehode in trge na območju občine; — določa delovni čas in razporeditev delovnega časa v upravnih organih in organizacijah, ki opravljajo javna pooblastila; — sprejema poslovnik o svojem delu; — poroča občinski skupščini o svojem delu najmanj enkrat letno; — opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine. Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge, na podlagi predpisov in pooblastil občinske skupščine. 244. člen » Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore ir. samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina. 245. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svcje odgovornosti občinski skupščini, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, sodeluje izvršni svet z občinskimi in družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. 246. člen Izvhšni svet sestavljajo predsednik in člani, katerih število določi s svojim aktom občinska skupščina v sklad, s tem statutom. Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference SZDL. Predsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega ztiora. Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe. Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma. Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto dolžnost. Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije. ' Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov in izvolitev novih. 247. člen Član: izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta- 248. člen Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta -in jih vodi i ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet. Če je predsednik izvršnega sveta odsoten. ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih član izvršnega sveta, ki ga sam določi. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna. 249. člen Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po izvolitvi pred predsednikom občinske skupščine slovesno izjave: Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal, vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, tem statutu, zakonih in občinskih odlokih ter da bom varoval družbeni red SFR Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom zavzemal za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Kamnik, SR Slovenije in SFP Jugoslavije. 250. člen Izvršni svet zastopa občino Kamnik kot pravno osebo, č.;- ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom, odlokom ali sklepi občinske skupščine drugače določeno. Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine Kamnik, in razpolaga z njimi v okviru politike občine. 251. člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredi grb SRS, ob robu pa besedilo: Socialistična republika Slovenija — Skupščina občine Kamnik, Izvršni svet. 252. člen Izvršni svet ima sekretarja, ki ga imenuje izvršni svet po predhodnem javnem razpisu za dobo štirih let in jv lahko ponovno imenovan. Naloge sekretarja izvršnega sveta so določene v poslovnika izvršnega sveta. •? Sekrctai je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu 253. člen Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoj., pristojnosti na sejah. Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večin vseh članov izvršnega sveta. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 254. člen Član izvršnega sveta in funkcionarji upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v i.pravnem organu, ki jih vodijo in skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilne in učinkovito izvajajo. Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini oziroma pristojnemu zboru, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine. 255. člen Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinski! upravnih organov. 256. člen Clan: izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svo> deh. in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitev izvršnega sveta. Clam izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki ha delovnem področju, za katero so odgovorni in, ,da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. 257. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, podatke ir pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja k' mu jih ti morajo dati. 258 259 * * * * * 258. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih. samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet 259. Ben Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti iz- vajanja temeljne politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovorno- sti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet pred- lagam odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. O vpiašanjih zaupnice izvršnemu svetu razpravlja in odloča občinska skupščina. Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti. 280. Ben Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahke tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član ima pravice svoj odstop obrazložiti. 261. člen Ce odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivne odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitv novega izvršnega sveta. 262. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. 263. člen Strokovne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge v zvezi z delovanjem izvršnega sveta in njegovih delovnih teles opravlja strokovna služba. 1. Delovni telesa izvršnega sveta ♦ 264. člen Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali začasna delovna oziroma posvetovalna telesa, ki nimajo pravice odločanja. 265. člen Delovna telesa so za svoje delo odgovorna izvršnemu svetu, katerega obveščajo o svojem delu. 266. člen Natančneje se sestav in druga vprašanja za delovanje delovnih teles uredi s poslovnikom o delu izvršnega sveta. IX. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 267. člen Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil: — izvajajo določeno politiko in izvršujejo zaltone, predpise in druge splošne akte skupščine in izvršnega sveta ter skupščin širših družbenopolitičnih 'skupnosti; — izvajajo smernice skupščine; — spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanja s teh področij; — odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni; — izdajajo izvršilne predpise in v skladu z zakonom določajo sankcije; — izvršujejo oziroma zagotavljajo izvrševanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov; — odločajo o upravnih stvareh; — opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve- — pripravljajo predpise in druge splošne akte; — pripravljajo načrte organiziranja in delovanja svojih dejavnosti v vojni ter usmerjajo in spremljajo dele pripadajočih organizacij in skupnosti glede izvajanja obrambnih priprav in izdelave obrambnih načrtov; — opravljajo druge strokovne naloge za skupščino in izvršni svet. Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo izvršnemu svetu in občinski skupščini. Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Upravni organi sodelujejo med seboj z upravnimi jrgani drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, za katera imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. 268. člen Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo o posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z odlokom občinske skupščine, ki tenjelji na zakonu, se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. 269 269. člen Za opravljanje nalog, navedenih v 267. členu, se ustanovijo kolegijsko oziroma individualno vodeni upravni organi. Organizirani so kot: — komite, — sekretariat, — oddelek, — uprava. Komite še ustanovi za področja, na katerih je pri opravljanju upravnih nalog potrebno zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela upravnega organa z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z drugimi upravnimi organi o vprašanjih skupnega interesa in pomena, zaradi zagotavljanja enotnosti pri oblikovanju in izvajanju politike, izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov. Sekretariat in oddelki se ustanovijo za opravljanje zadev izvpristojnosti občine, na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v izključn ah pretežni pristojnosti upravnih organov. Uprave se ustanovijo za opravljanje upravnih nalog na določenem področju, ki zahtevajo posebej ori ganizirano službo in samostojnost pri delu. Kolegijsko vodeni upravni organ je: — komite za družbenoekonomski razvoj. Individualno vodeni upravni organi so: — sekretariat za občo upravo, ■— oddelek za ljudsko obrambo, — oddelek za notranje zadeve, — uprava za družbene prihodke, — geodetska uprava. 270. člen Natančnejša organizacija in delovna področja upravnih organov se določijo z odlokom, v skladu z določbami statuta in zakona. 271. člen Upravne organe vodijo: — komite — predsednik; sekretariat — sekretar; oddelke in uprave pa direktorji. Funkcionarji imajo lahko namestnike. Sestavo in način delegiranja članov in delovno področje komiteja določi s svojim aktom skupščina občine na predlog izvršnega sveta. 272. člen Predsednika komiteja in funkcionarje, ki vodijo upravne organe imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta občinska skupščina izmed članov izvršnega sveta za štiri leta in so lahko ponovno imenovani še za štiri leta. Namestnika predsednika komiteja in funkcionarjev ki vodijo upravne organe, imenuje na predlog izvršnega sveta občinska skupščina za štiri leta. Za ponovno imenovanje veljajo določbe kot za imenovanje funkcionarjev. 273. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ, orgamizira in vodi del' organa ter je za njegovo delo in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti osebno odgovoren, je neposredni starešina delavcev tega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakoni in drugimi predpisi. Z e. izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinski skupščine izdajajo funkcionarji, ki vodijo upravne organe pravilnike, odredbe in navodila. Za izvajanje predpisov drugih organov pa lahko izdajajo izvršilne predpise le, če so za to izrecno pooblaščeni. Funkcionarji, ki vodijo upravne organe, morajo poročati zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo. Na zahtevo zbora občinske skupščine ali izvršnega sveta morajo dajat’ obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja tega organa. Na vprašanje delegatov v zborih občinske skupščine so dolžni dati odgovor. 274. člen Sredstva za delo upravnih organov določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z obsegom sredstev, ki se v občini namenijo za splošne družbene potrebe, izhajajoč iz namena, da se zagotovi opravljanje funkcij upravnih organov, in od narave in ocenjenega obsega nalog in del, določenem v de-lovnem programu upravnih organov ter od drugih pogojev za opravljanje del in nalog.' X. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV 1. Razmerje do skupščine 275. člen Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do skupščine občine temelji na odgovornosti za stanje v občir L n* področjih, za katera so ustanovljeni kot tudi za učinkovito opravljanje njihovih funkcij. 276. člen Izvršni svet in upravni organi so dolžni poročati skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, za izvajanje katerih so pooblaščeni, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu in ji predlagati ustrezne ukrepe. Izvršni svet in upravni organi šo' se dolžni ravnati po smernicah in sklepih skupščine. Izvršni svet in upravni organi imajo enake dolžnost: in pravice tudi do skupščine samoupravne interesne skupnosti, kadar ta po ustavi oziroma statutu enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti. 277. člen Izvršni svet ima pravico, če to zahteva skupščina, pa tudi dolžnost, izreči se o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, dela upravni*1 organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo. Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine, njena delovna telesa ter delegati v zborih -skupščine. 278. člen Upravni organi so odgovorni skupščini za zakonito, popolno in pravočasno opravljanje nalog in zadev iz svojega delovnega področja. Upravni organi imajo pravico in dolžnost predložiti zborom skupščine v obravnavo posamezna pomembna vprašanja iz svojega delovnega področja, dajati pobude in predlagati ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov kot tudi v zvezi z uresničevanjem svoje odgovornosti za stanje na ustreznem področju. Vprašanja in pobude iz 2. odstavka tega člena sprožajo upravni organi v zborih skupščine, ko dobijo prej mnenje ali načelno stališče izvršnega sveta. Funkcionarji, ki vodijo upravni organ, morajo dajati pismene ali ustne odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo delegati. 2. Razmerje med izvršnim svetom in upravnimi organi 279. člen Da bi bilo zagotovljeno izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in splošnih aktov, lahko izvršni svet pri usmerjanju in usklajevanju dela upravnih organov: določi smernice in načelna stališča gle- de načina izvajanja določene politike in drugih funkcij upravnih organov; naloži upravnim organom, da • morajo v določenem roku pripraviti ali izdati predpise 'ir. storiti druge ukrepe, za katere so pooblaščeni; določi roke za posamezne naloge; določi upravnim organom smernice za sodelovanje z drugimi upravnimi organi iste in drugih družbenopolitičnih skupnosti. 280. člen Če je upravni organ mnenja, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z zakonom, politiko, ki jo je sprejela skupščina, ali drugim splošnim aktom skupščine in izvršnega sveta, opozori na tc izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče in smernico. Ce izvršni svet vztraja pri svojem stališču, upravni organ pa meni, da v zvezi s tem ne bo mogel opraviti svojih nalog, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži. V primeru stanja po 2. odstavku tega člena mora izvršni svet o tem obvestiti skupščino. 281. člen Izvršni svet skrbi, da so 'Upravnim organom zagotovljena materialna sredstva in drugi pogoji za delo ter za uporabo sodobnih metod in tehničnih sredstev. 3. Medsebojno razmerje upravnih organov 282. člen Upravni organi v okviru svojih delovnih področij in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v zvezi z vprašanji skupnega pomena. Za dosego tega cilja med seboj usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. 283. člen Ce nastane med upravnimi organi spor 6 pristoj-N nosil ali se pojavijo druga sporna vprašanja, so ti organi o tem dolžni obvestiti izvršni svet, ki odloči o sporu oziroma da smernice za rešitev spornih vprašanj. 4. Razmerje izvršnega sveta in upravnih or„anov da organizacij združenega dela ter drugih samo.... avnih organizacij in skupnosti 284. člen Izvršni svet in upravni organi izvršujejo v mejah svojih pooblastil do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pravice in dolžnosti, ki jih določata ustava in zakon, zlasti glede pripravljanja samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter ustrezne pomoči nosilcem planiranja, glede opravljanja pravice nadzorstva nad zakonitostjo dela teh organizacij in skupnosti, kadar so za to pooblaščeni, glede predlaganja in izvajanja ukrepov za zagotovitev pogojev za čim skladnejši in stabilnejši razvoj odnosov pri pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju, glede dajanja pobud za začasne ukrepe diužbenega varstva in glede izvajanja teh ukrepov. • 285. člen Sodelovanje, izvršnega sveta in upravnih organov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi temelji na podlagi dogovorov in pridobivanju mnenj za reševanje posameznih zadev. Pri tem izvršni svet in upravni organi oblikujejo v dogovoru z njimi komisije in drugr delovna telesa za pripravo posameznih odlokov in drugih splošnih aktov ter posameznih gradiv, dajejo pobude za uresničevanje določenih pravic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter organizacij it; skupnosti in po potrebi vabijo njihove predstavnike ng svoje seje ter na seje svojih delovnih teles. 286. člen Izvršni svet in upravni organi sodelujejo v organih samoupravnih interesenih skupnosti zlasti v vprašanjih s področij, na katerih skupščine interesnih skupnosti v skladu z ustavo in tem statutom odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti. 287. člen Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tud; po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drugi način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe. > 288. člen Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, da izrazijo svoja stališča, mnenja in predloge, za katere so zainteresirane, in da sicer pripomorejo k reševanju teh vprašanj. 5. Razmerje izvršnega sveta) in upravnih organov do družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev > 289. člen Izvršni svet in upravni organi obravnavajo pobude, mnenja, pripombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o svojih stališčih in o storjenih ukrepih in njihovih rezultatih. V mejah svojih pravic in dolžnosti obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju ter o pojavih in tendencah, ki so jih opazili na posameznih področjih družbenega življenja in imajo pomen za uresničevanje vloge omenjenih organizacij. 290. člen Izvršni svet in upravni organi dajejo na zahtevo družbenopolitičnih organizacij ali na lastno pobudo omenjenim organizacijam podatke, dobljene s spremljanjem stanja, kadar imajo takšni podatki pomen za uresničevanje njihove vloge. 291 291. člen Z družbenimi organizacijami in društvi sodelujejo izvršni svet in upravni organi v mejah svojih pravic in dolžnosti v vprašanjih, ki imajo pomen za uresni- čevanje ciljev združevanja in so pomembna za delo omenjenih organov in za razvijanje ustreznega delovanja delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih. 6. Razmerje do občanov 292. člen Upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v predpisanih rokih. Obravnavati morajo vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani, in jim morajo nanje odgovoriti. 293. člen Upravni organi morajo organizirati delo na naSn in ob pogojih, da morejo občani čim laže in v čim krajšem postopku uveljaviti svoje pravice in izvrševati obveznosti. 294. člen Upravni organi so dolžni zagotoviti v uradnih prostorih za sprejemanje strank na vidnem mestu tehnična in druga sredstva, ki omogočajo občanom, da hitreje opravijo zadeve, kot tudi omogočiti, da občani tudi ustno sporočijo vlogo ali pritožbo oziroma predlog ustreznemu delavcu upravnega organa. 295. člen Upravni organi obveščajo izvršni svet in skupščino v rekih, ki jih ti določijo 6 vlogah in predlogih, ki jih predložijo občani glede dela upravnih organov, o njihovi upravičenosti in storjenih ukrepih. 296. člen Določbe tega statuta o razmerjih upravnih organov do občanov se smiselno uporabljajo tudi za razmerja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah, interesih in obveznostih občanov, organizacij, skupnosti in drugih. XI. DRUZBENf SVETI 297. člen Za popolnejše uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim - izvajanjem delegatskega sistema, za organizirano ustvarjalne spodbujanje razvoja socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov kot tudi za čim širši družbeni vpliv na funkcije vodenja ter določanja in izvajanja politike hi upravljanja drugih družbenih zadev, se v občini ustanovijo družbeni sveti. Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavne načelna vprašanja glede odločanja in izvajanja politike ter pripravljanja in izvrševanja odlokov, drugih predpisov ir. splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Udeleženci pri delu družbenih svetov so; občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije v občini ter posamezne znanstvene, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti. • 298. člen Zaradi zagotavljanja stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanje upravnih funkcij in obravnavanja vprašanj politike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih ljudi ^n občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organ: občine se v skladu z zakonom ustanovijo družbeni sveti za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu. Družbeni sveti občine in družbeni upravni sveti za posamezna upravna področja se ustanavljajo in odpravljajo z odlokom občinske skupščine na podlagi prejšnjega dogovora udeležencev pri delu svetov. XII. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 299. člen Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise io druge splošne akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. 300. člen Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija ob-činsk- skupščine oziroma zbora in samoupravni organ. organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in drug samoupravne organizacije in skupnosti. Vsal zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno. 301. člen Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti. Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drugi pooblaščeni predlagatelj, mora ižvršni svet k predlogu podati svoje mnenje. Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta. 302. člen Odloke sprejema občinska skupščina praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka. Občinska skupščina prejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti. P i hitrem postopku (združitev prve in druge faze postopka) se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe. Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih iz 304. člena tega statuta. 303. Sen Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. 304. Q@n Predpis ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbora ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. Ce se zbora ali zbori in skupščina samoupravne interesne, skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornegr vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbor oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega samoupravnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta. 305. člen Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbene dejavnost občutna škoda ali bi bilo ogrožene nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Ce zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesno skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori ng skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasni!) ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino navzočih delegatov. Odlok o začasnih' ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. Ce proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja po odloku o začasnih ukrepih na temelju proračuna in prejšnjega leta. 306. člen Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov, oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. 307. člen Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom. 308. člen Predpis ali splošni akt se objavi v uradnem glasilu, ki ga določi občinska skupščina, in začne veljati osmi dar: po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, d?, začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun. 309. člen Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine. XIII JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ V OBČINI 310. člen Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije morajo zagotoviti javnost svojega dela v skladu z zakonom. Javno je delo državnih organov, organov upravljanja' organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij skupnosti in društev. Z zakonom in statuti se določijo podatki, ki pomenijo tajnost ali pa se ne smejo objaviti. 311. člen S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni podatki, ki jih določi posebni odlok občinske skupščine. 312. člen Delovnim ljudem mora biti omogočeno, da se o aktih in predlogih, ki so dani v javno razpravo, pravočasno in na ustrezen način seznanijo in dajo v primernem roku nanje svoje pripombe in predloge. Ob objavi predloga se vselej navede, kateri organ ga predlaga, na kakšen način je javnost' z njim seznanjena, dc kdaj javna razprava in komu se predložijo pripombe, predlogi in stališča. Občinska skupščina oziroma zbor, ki o aktu, o katerem se je vršila predhodna javna razprava, dokončno sklepa, mora v razpravi dana stališča, pripombe in predloge obravnavati in o njih sklepati. Predlagatelji se o sprejetih sklepih obvestijo s povratno informacije . 313. člen Občani občine Kamnik imajo pravico, da so razen o dogodkih v domovini in v svetu, ki so pomembni za njihovživljenje in delo, obveščeni tudi o vprašanjih, ki so pomembna za stanje občine in za njen razvoj ter o delovanju in pomembnejših odločitvah občinsko skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, drug;h samoupravnih organizacij in skupnosti ter drugih organizacij, ki upravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena. O delu občinske skupščine obvešča javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe funkcionarji teh organov. Vsak od teh lahko pooblasti za obveščanje javnosti o posamezni ali o skupini zadev tudi drugo osebo. Samoupravni akti organizacij iz predhodnega odstavka določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti. 314. člen , Organ, ki je predpis ali akt sprejel, lahko odloči, da se razen objave v uradnem glasilu razglasi tudi na vseh krajevnih razglasnih deskah ali s posebno objavo v drugih tiskanih glasilih ali po drugih sredstvih jav-pega obveščanja. XIV. INFORMATIVNA DEJAVNOST V OBČINI 315. člen Informiranje je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Informiranje je dejavnost posebnega družbenega pomena. 316. člen Družbeni sistem informiranja na vseh ravneh tvorijo vsi dejavniki, ki na. tak ali drugačen način sodelujejo v procesih obveščanja v delegatskem sistemu. Temeljni sestavni del družbenega sistema informiranja sc sredstva javnega obveščanja, statistični podsistem, sistem družbenih evidenc, indok centri in službe v delegatskem sistemu in drugi dejavniki, ki v določenem okolju sodelujejo v procesih informiranja. Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembna za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih. 317. člen V družbenem sistemu informiranja so subjekti informiranja vsi tisti, ki sodelujejo v procesih obveščanja v delegatskem sistemu in se samoupravno sporazumevajo o najustreznejših načinih informiranja delovnih ljudi in občanov ter pri tem izkoriščajo predvsem obstoječa sredstva informiranja. Pri tem morajo dajati prednost predhodnim primerjalnim informacijam, v zgodnjih fazah procesa odločanja, na osnovi kateri'. se bodo delovni ljudje in občani lahko pravočasno samoupravno odločali in zavzemali stališča. Te informacije morajo biti hitre, točne, celovite, jasne in razumljive. 318. člen Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tudi: —-zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje obveščanja; — družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča r zadevah, k: se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in na splošne pogoje javnega obveščanja; — delovni ljudje združeni v SZDL, ki ob uresničevanju politične in akcijske enotnosti socialističnih sH pr. usmerjanju družbenega razvoja občine, med drugim tudi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in' vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščanja; — organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki so dolžni seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela. 319. člen Za obveščanje delegatov in delegacij v temeljnHi samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbeno- politični! organizacijah in drugih organizacijah in skupnostin ter za obveščanje vseh delovnih ljudi in .občanov, deluje v občini informacijsko-dokumenta-cijska (INDOK) služba. INDOK služba v občini opravlja predvsem naslednje temeljne naloge: — zbira vsa dokumentacijska in informacijska gradiva, ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje na ravni občine; — evidentira in ureja zbrana gradiva po enotnem klasifikacijskem sistemu, veljavnem za vse INDOK službe v delegatskem sistemu v republiki; — obvešča delegate, delovne ljudi in občane o zbranih informacijah v centru prek obstoječih sredstev javnega obveščanja in preko lastnih komunikacijskih kanalov; — usklajuje in povezuje dejavnost informativnih služb v organizacijah združenega dela in informativnih skupin v krajevnih skupnostih in se prek republiške INDOK službe vključuje v enotno mrežo pretoka delegatskih informacij v republiki. 320. člen V krajevni skupnosti se za zagotovitev pravočasnega in vsestranskega informiranja občanov o krajevnih problemih in njihovih možnih rešitvah lahko ustanovi informativna skupina kot stalno delovno telo krajevne skupnosti. Informativna skupina v krajevni skupnosti ima zlasti naslednje naloge: — povezovanje in koordinacija vseh dejavnosti na ppdročju informiranja v krajevni skupnosti; — spremljanje procesa informiranja in informiranosti v krajevni skupnosti ter opredeljevanje potreb po obveščanju v krajevni skupnosti; — iskanje poti in načinov za učinkovito obveščanje občanov v krajevni skupnosti ter posredovanje informacij občanom v krajevni skupnosti ob ustrezni uporabi obstoječih možnosti in poti; — posredovanje informacij o delu in dogajanjih v krajevni skupnosti v občinski in širši družbeni prostor preko INDOK službe v občini in na druge načine; — skrbi ža izvajanje načela javnosti dela vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organov in organizacij. 321. člen V občini se lahko ustanovi posebna samoupravna interesna skupnost za informiranje, ki skrbi za večji družbeni vpliv na sistem informiranja v občini, poglabljanje samoupravnih odnosov znotraj sistema in preko tega urejanje materialnih in drugih problemov na področju informiranja. XV. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ 322. člen Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil. 323 * * * 323. čten Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skup- ščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje skup- ščina, je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve kolektivnega organa, katerega član je. 324. člen Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobude za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb. Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrep . O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike. 325. člen Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti. XVI SODELOVANJE OBČINE Z 'DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI 326. člen v. Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojno pomoči sodeluje občina Kamnik z drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi predpisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori. Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti. 327. člen Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in združuje v ta namen sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in' službo za opravljanje zadev skupnega pomena. Za urejanje zadev skupnega pomena lahko dve ali več obči i ustanovijo skupni medobčinski organ samoupravljanje ali se občine združijo v regionalne skupnosti občin. V medobčinskem organu samoupravljanja, v medobčinski skupnosti in v širših skupnostih občin delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo za ureditev skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, določijo z dogovorom občin, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin po predhodni razpravi. V skupni medobčinski organ samoupravljanja, v skupščino skupnosti občin, SRS in v organe stalne konference mest Jugoslavije pošilja občina svoje delegate. Delegate pošiljajo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih skupnostih in skupščinah oziroma ustrezni zbor. 328. člen Skupščina občine Kamnik in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije fn njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občino Kamnik in Socialistično republiko Slovenijo. Skupščina občine Kamnik in njeni organi dajejo predloge, mnenja in*sta^šča o predlogih aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistična republike Slovenije in njeni organi. 329. člen Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbr in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, občina Kamnik sprejema listint o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občinska skupščina. Z listino o pobratenju občine določita tudi program medsebojnega sodelovanja oziroma način sprejemanja programa sodelovanja. XVII. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE 330. člen Predlog za spremembe statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevno skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 331. člen O predlogu za spremembo statuta razpravlja izvršni svet in ga s svojim stališčem predloži občinski skupščini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov. 332 333 334 332. člen Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine. 333. člen Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta. XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 334. člen Določbe statuta, ki se nanašajo na izvolitev in trajanje mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane občinska skupščina novega sklic" Pri uporabi določb statuta, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov, se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo statuta. Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja ne veljajo v primeru, če je voljeni oziroma imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe. 335. člen Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine morajo biti usklajeni s tem statutom najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve. 336. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78, 27/80). St. 020-46/81 Kamnik, dne 10. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Kamnflc Slavko Ribaš 1. r. KOČEVJE 471. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, 'št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/73, 12/74, 5/75, 3/76, 6/77, 3/78, 9/78 in Uradni list SRS, št. 10/79 in 11/81) se 6. člen spremeni in glasi: Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: — za tretjo skupino 5 "/• — za četrto skupino 2 •/• Davčnim zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja še po dodatni stopnji 33 %>, zavezancem iz četrte skupine pa po dodatni stopnji 15 “/o. 2. člen V drugem odstavku 7. člena' se stopnja »22 °/. Davčnim zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek 'od osebnega dohodka iz gozda odmerja še po dodatni stopnji 40 “/o. 3. člen V 13. členu se prva točka spremeni tako, da se glasi: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. in zbiranja naročil za časopise, knjige in revije ipd. ter od dohodkov, ki jih dosegajo 100% invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 °/o. 4. člen V 40. členu se številka »0,5« nadomesti s številko »1«. 5. člen V 41. členu se stopnja »10« nadomesti s stopnjo »15«. 6., člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982, razen določb 5. člena, ki se začne uporabljati osmi dan po objavi. St. 420-13/75-4/1 Kočevje, dne 11. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 472. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 83/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 7/77) ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnčsti dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V tarifni številki 1 odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/76, 8/76, 11/76, 18/76, 1/78 in Uradni list SRS, št. 14/80 in 11/81) se zadnji odstavek spremeni in glasi: Davek se plačuje tudi ’ od prometa rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm v višini 4%. 2. člen V delu B tarife se v. opombi k tarifni številki 5 doda za besedami »kemično čiščenje oblek« —- teracer-stvo ter montaža in popravilo lončenih peči. 3. člen Ta odlok začne, veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. • St. 420-13/75-4/1 Kočevje, dne 11. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1 473. Skupščina občine Kočevje je na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list S3f>, št. 24/75 in 13/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, in 30/78) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. februarja 1982 sprejela ODLOK o dobavah in odjemu pitne vode na območju občine Kočevje I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja pogoje oskrbe s pitno vodo, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov glede na naprave, oskrbo in transport vode, priključitev na vodovodno omrežje, vgrajevanje in vzdrževanje vodomerov, odčitavanje in obračun porabljene vode, prijavo in odjavo odjema vode, prekinitev dobave vode in odgovornosti upravljalcev in uporabnikov v zvezi z oskrbo s pitno vodo. 2. člen Kot uporabnik se smatra vsaka fizična in pravna oseba, ki uporablja vodo iz vodovodnega omrežja up-ra vijaka in koristi funkcionalnosti vodovodnega omrežja (požarno omrežje). \ 3. člen Vodovodno omrežje in naprave ločimo glede na odgovornost za vzdrževanje na omrežje in naprave upravijalca in na omrežje in naprave uporabnika (navodila, Uradni list SRS, št. 16/78). II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV 4. člen Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so vse notranje vodovodne instalacije, vključno s priključnim ventilom in priključkom. Te naprave so last uporabnika oziroma upravijalca zgradbe. Z naštetimi napravami upravlja in razpolaga odjemalec. 5. člen Naprave, za katere je odgovoren upravljalec, kot upravljalec družbene lastnine so: a) voxdni viri in objekti: — naprave za akumuliranje, transport in čiščenje vode, tranzitni cevovodi od črpališč in zajetij, vodna črpališča, zajetja in naprave za bogatenje podtalnice, — vodnjaki, — naprave za predelavo in kondicioniranje vode b) primarno omrežje: — cevovodi od črpališč ali ^ajetij do sekundarnih cevovodov. c) sekundarno omrežje: — omrežje za oskrbovanje sosesk ali manjših naselij. — omrežje za preprečevanje požarov (hidranti), — omrežje za vzdrževanje javnih površin, — naprave za kondicioniranj e vode. III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE 6. člen Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost pridobiti na območju oskrbovalnega sistema priključek na omrežje na podlagi prijave in predpisane investicijsko-tehnične dokumentacije. 7. člen Upravljalec je dolžan dati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik v svoji vlogi predloži ustrezno gradbeno dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in propustnost omrežja. 8. člen Pri oblikovanju soglasja za priključek 'Objekta uporabnika na vodovodno omrežje, mora upravljalec upoštevati: — minimalne odmike vseh novogradenj od vodovodnega omrežja, — konkretne pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom novogradenj, — določitev trase, globine in profila priključne cevi, — določitev profila vodomera, — določitev lokacije, oblike in velikosti vodovodnega jaška, — posebne zaščitne ukrepe na objekte, ki so locirani v ožjem, širšem ali vplivnem področju podtalnice, ki morajo biti usklajeni z odlokom o zaščiti podtalnice, — križanja podzemnih komunalnih vodovodov in ostalih objektov z vodovodnim omrežjem, — pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer se predvideva trasa priključenega cevovoda. 9. člen Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljalna za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, katere imajo posledice in vpliv na dobavo vode. 10 11 10. člen Vsak uporabnik mora predložiti k vlogi za izdajo soglasja naslednjo dokumentacijo: ' a) za lokacijsko dokumentacijo: — situacijo z vrisanim objektom 1 : 1000 ali 1 : 500 v dveh izvodih, — opis specifičnosti novogradnje, b) za gradbeno dovoljenje: — situacijo z vrisanim objektom 1 :1000 ali 1 :500, — lokacijsko dokumentacijo (na vpogled),' če je ta za izdajo gradbenega dovoljenja potrebna, — projekt in teme inštalacij (na vpogled), — gradbeni načrt objekta, ki bo "priključen na omrežje (na vpogled). 11. člen Sestavni del dokumentacije je tudi atest o brezhibnosti interne vodovodne inštalacije. Upravljalec je dolžan izvesti priključek, če je uporabnik izpolnil pogoje soglasja za priključek. Vodovodni priključek je spojna cev od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno vodomera, z vsemi vgrajenimi elementi in je praviloma, krajši kot 50 m. 12. člen Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej z upoštevanjem velikosti in namembnosti objekta. 13. člen Vodovodni priključek je lahko stalni ali začas,-ni, le izjemoma je lahko provizoričen ali kombiniran. Začasni ali provizoričen priključek na javno vodovodno omrežje (gradbišče, za prireditve) mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim soglasjem upravljalen. 14. člen Vsa dela na javnih vodovodnih ali hišnih priključkih, vključno na vodomerih, izvaja in nadzira upravljalec oziroma od upravljalca pooblaščena oseba. IV. VODOMERI 15. člen Vsakemu odjemalcu namesti dobavitelj vode vodomer na njegove stroške. Tip, velikost in mesto namestitve vodomera določi projektant s soglasjem in po navodilih dobavitelja. Vsak vodomer mora biti žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Vsa dela z nameščanjem in premeščanjem vodomerov, kakor tudi nadzor, lahko opravlja samo dobavitelj vode. . Vodomer v interni inštalaciji lahko služi le za interno kontrolo porabe vode in do njih dobavitelj nima nobenih obveznosti. 16. člen Porabnik (odjemalec) je - dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti dostopen delavcem upravljalca zaradi kontrole porabe vode in vzdrževanja. 17. člen Upravljalec je dolžan voditi kartoteko vgrajenih vodomerov. 18. člen Stroški kontrole, popravila, vodenje kartoteke in zamenjave vodomera bremene odjemalca z mesečno vzdrževalnino vodomera, določeno s pogodbo -med uporabnikom in upravljalcem. Za vse odjemalce, s katerimi ni sklenjena pogodba iz prvega odstavka tega člena, opravlja dela dobavitelj na račun odjemalca na osnovi dejanskih stroškov. 19. člen Vsako dobavo na priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan prijaviti upravljalen vodovoda. Porabnik ima poleg rednega nadzora iz 15. člena tega odloka, kadar je o točnosti vodomera deljeno mnenje, pravico zahtevati kontrolo točnosti vodomera. Če se ugotovi, da je točnost vodomera mren dopustnih meja, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. V. ODČITAVANJE IN OBRAČUN 20. člen Uporabniku se zaračuna količina porabljene vode iz omrežja vodovoda v ms po stanju odčitka vodomera vodovodnega priključka — izjemoma po pavšalni določitvi (m-i). Odčitavanje opravijo delavci upravljalca najmanj dvakrat letno oziroma po potrebi. Cena m3 vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. 21. člen Uporabniki plačujejo tekočo porabo vode na podlagi računa upravljalca, obračun porabljene vode se mora opraviti najmanj dvakrat letno. 22. člen Za uporabnika v smislu prejšnjega člena, se smatrajo fizične in pravne osebe, ki so lastniki oziroma upravljale! objekta, priključenega na vodovodno omrežje. V primeru, da je v objektu več uporabnikov dobavljene vode le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje prejete račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom je obveznost uporabnika — upravljalca takega objekta. 23. člen V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju. 24. člen Porabljeno vodo plačuje odjemalec v 15 dneh po izstavitvi računa dobavitelja. Ce odjemalec porabljene vode ne 'plača niti v 15 dneh po prejetju opomina, v katerem morajo biti navedene posledice neplačanega računa, lahho dobavitelj odjemalcu brez predhodnega opozorila prekine dobavo vode. Ugovor zoper račun za porabljeno vodo je treba poslati dobavitelju najkasneje v 15 dneh po prejemu računa. Ugovor ne zadrži plačila računa. VI. VI. PREKINITEV DOBAVE VODE 25. člen Dobavitelj vode lahko na stroške odjemalca oziroma lastnika ali upravljalca zgradbe brez odpovedi prekine dobavo vode v naslednjih primerih: — kadar stanje interne inštalacije, vodomera oziroma priključka ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma Ijvaliteto vode v vodovodnem omrežju, — če je priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljalca, — če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti, — če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo inštalacijo, — če uporabnik onemogoča delavcem upravljalca preglede vodovodnih inštalacij in odčitavanje na vodomeru. — če uporabnik odpove dobavo vode oziroma zahteva začasno zaporo vode, — če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu,’ zasunu, itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka in če krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno, — če ne plača računa po izteku plačilnega roka, niti po 15. dneh po prejemu pismenega opomina, kar pa ne velja za organizacije združenega dela, — če ne dovoli vgraditi vodomer. 26. člen Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih del na omrežju, vendar mora o tem pravočasno obvestiti preko javnih sredstev obveščanja uporabnike, na katere vpliva prekinitev. 27. člen Upravljalec, ki ima pravico brez nadomestila škode prekiniti dobavo vode, je dolžan obvestiti uporabnike tudi v primerih, ko pride do prekinitve dobave vode zaradi poškodb na mreži, zajetjih ali črpališčih in v primeru drugih investicijskih del ter v slučaju višje sile. V slučaju višje sile se obveznost dobave vode omeji s tem, da se razpoložljive kapacitete vode uporabijo le za osnovne življenjske potrebe občanov. VII. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV 28. člen Upravljalec ima pri oskrbi in dobavi vode zlasti naslednje obveznosti: — skrbi za zadostno količino zdrave higiensko neoporečne' vode v skladu s sprejetimi programi in v okviru razpoložljivih kapacitet, — redno vzdrževati vodne vire, črpališča, omrežja in vodomere, — redno kontrolirati kvaliteto vode, — obveščati pristojne organe o nizkem vodostaju, * — izdajati soglasja za priključitev, — vgrajevati hidrante na dostopnih mestih, jih označiti in redno vzdrževati, — skrbeti za reden obračun porabljene vode. 29. člen Porabnik ima pri oskrbi in odjemu vode naslednje obveznosti: — redno mora vzdrževati naprave, za katere je odgovoren, — omogočati dostop do vodomernega jaška in hidrantov na interni inštalaciji, — vzdrževati' hidrante na interni inštalaciji, v brezhibnem stanju, — uporabljati hidrante le v primeru požara, — pridobiti soglasje upravljalca za morebitno drugo porabo vode preko hidrantov, — javljati upravljalcu morebitne poškodbe na lastni, kakor tudi na javni vodovodni mreži. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 30. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje upravljalec javnega vodovoda: 1. če zaradi planiranih del na javnem vodovodu začasno prekine dobavo pitne vode pa o tem predhodno ne obvesti porabnika (26. člen), 2. če ne vgradi zadostnega števila hidrantov ali če jih ne vgrajuje tako, da so dostopni, jih ne označi ali jih redno ne vzdržuje (6. alinea 28. člena), 3. če izvede priključek na javni vodovod v nasprotju z 6. in 7. členom tega odloka, 4. če ne prekine dobave pitne vode v primerih iz 25. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna- oseba upravljalca javnega vodovoda. 31. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če opravi dela na javnem vodovodu brez pooblastila upravljalca javnega vodovoda (14. člen), 2. če odvzame vodo iz hidranta brez soglasja upravljalca (5. alinea 29. člena), 3. če se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljalca javnega vodovoda (9. člen), 4. če ne zgradi in ne vzdržuje prostora za vodomer ali če onemogoči delavcem upravljalca kontrofo in odčitavanje vodomera (16. člen), 5. če uporablja pitno vodo v nasprotju z določilom 2. odstavka 27. člena, 6. če ne prijavi okvare na interni inštalaciji ali vodovodnem priključku (6. alinee 29. člena). Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. t 32. člen ' Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka 31. člena tega odloka. IX. IX. KONČNE DOLOČBE 33. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok/ preneha veljati odlok o javnih vodovodih np območju občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/67). 34. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 331-4/81-2/1 Kočevje, dne 26. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. LENART 474. Skupščina občine Lenart je na podlagi 617., 618., 622. in 628. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 52-764/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št 32-1521/80), in 296. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) na seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1982 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v Agrokombinat Lenart — TOZD gostinstvo in trgovina, Trg osvoboditve 1, Lenart 1. V prvem odstavku 4. točke sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v Agrokombinatu Lenart — TOZD gostinstvo in trgovina. Trg osvoboditve 1 (Uradni list SRS, št. 24-1325/81) se: — Branko Senekovič, ekonomist, Vosek 7, z 28. februarjem 1982 razreši kot začasni individualni poslovodni organ; — Janez Sijanec, Benedikt 7, se s 1. marcem 1982 imenuje za začasnega individualnega poslovodnega organa. \ 2. Ta sklep začne veljati 1. marca 1982. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. . St. 023-2/81-24 Lenart, dne 26. februarja 1982. Predsednik r Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. L z. 475. Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, 24-1508/77) je Skupščina občine Lenart na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 24. novembra 1981 sprejela SHLBP o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije občine Lenart I Razreši se dosedanjo občinsko volilno komisijo občine Lenart (Uradni list SRS, St 3-153/M)) n V občinsko volilno komisijo občine Lenart se imenujejo: — predsednik: Stanislav Bohinc, dipL prav., vodja enote TS Maribor v Lenartu, — namestnik: Miloš Lešnik, dipl. prav. sodnik TSM enota v Lenartu, — tajnik: Janez R i t o c prav., sekretar IS SO Lenart, — namestnik: Jože D r e u , član IS, — član: Rudi Pen. dipl. prav., tajnik SO Lenart, — namestnik: Irena Turin, oec, vodja strokovne službe OIS Lenart, — član: Lizika Kranjc, višji upravni delavec, vodja enote SDK Lenart, — namestnik: Drago Zorger, član IS, — član: Emica Klobasa, pis. del. strok, službe SO uenart, — namestnik: Marija Pavlič, s pis. del. OK GDP SO Lenart. St. 020-13/63-17 Lenart, dne 24. novembra 1981. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 476. Po 61. členu zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS. št. 35/79) samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Lenart za obdobje 1981—1985 in 14. člena dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je skupščina Skup-' nosti otroškega varstva Lenart na seji obeh zborov skupščine dne 26. februarja 1982 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 1. člen Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 1200 din otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, do 2.900 din mesečno na družinskega člana, 2. 850 din otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2900 do 3700 din mesečno na družinskega člana, 3. 438 din otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3700 do 4200 din na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih po-pomoči se ugotavlja dejanski socialni položaj družine v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, oziroma dejanski socialni položaj otroka. Prt ugotavljanju socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir in predpise po katerih j& družina ah otrok kasa. Med dohodke družine se štejejo: dohodki od dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki, po predpisih o varstvu borcev in Vojaških vojnih invalidov, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine ter vse že dodeljene socialne dajatve in drugo. 2. člen Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna (v nadaljnjem besedilu: drugih družin; imajo pravico do denarne pomoči v znesku 450 din mesečno. Pravico do denarne pomoči imajo otroci, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka — da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega v drugi alineji prejšnjega odstavka se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerjih zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. 3. člen Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: ' — do 400 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok, — do 200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pogoji za pridobitev pravice iz prve in druge alinee te točke so določeni s pravilnikom o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic. Pravico do povečane denarne pomoči iz djuge alinee prvega odstavka te točke ima otrok, če je družina v bistveno slabšem socialnem položaju. Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 3900 din mesečno. 4. člen Dohodek, ki ga ima družina oziroma občan iz kmetijske dejavnosti se pri izračunu dohodka na družinskega člana pomnoži z faktorjem 8. 5. člen Ce žive starši otroka v izvenzakonski skupnosti se pri dohodkih družine oziroma prosilca upoštevajo dohodki obeh. 6. člen Občanu, ki s člani družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno. Dohodek iz kmetijske dejavnosti po prvem odstavku tega člena se upošteva, če znaša letni katastr-SKi dohodek na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, več kot 6.000 din kat. dohodka letno. Znesek dohodka iz kmetijske dejavnosti na člana družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, se ugotovi tako, da se celotni katastrski dohodek od posestva deli s številom oseb, ki živijo na posestvu in imajo zakonito dedno pravico po lastniku v ravni vrsti ali imajo na posestvo izgovorjen prevžitek. V celoti dohodek družine se ne šteje dohodek iz kmetijske dejavnosti, če ima na posestvu, ki je last kateregakoli družinskega člana, druga oseba zemljiškoknjižno zavarovalno pravico do dosmrtnega uživanja in gospodarjenja, obremenitev pa je nastala po volji prejšnjega lastnika, če na posestvu ne živi in od njega nima koristi. 7. člen Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 20. aprila 1982, sicer se jim s 1. majem 1962 ustavi izplačevanje denarne pomoči. 8. člen Kolikor posamezna merila in kriteriji niso opredeljeni v tem sklepu se uporabljajo določila dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom. 9. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1982 dalje. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Lenart Jože Keuc 1. r. 477. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski --zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. februarja 1982 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene do konca leta 1980 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 36 'odstotkov in to od 1. marca 1982 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1981 se od 1. marca 1982 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenih odstotkov glede na čas, kdaj so bile preživnine določene in sicer, če so bile določene za a/. do konca januarja 1981 36 do konca februarja 1981 33 do konca marca 1981 30 do konca aprila 1981 27 do konca maja 1981 24 do konca junija 1931 21 do konca julija 1981 18 do konca avgusta 1981 15 do konca septembra 1981 12 do konca oktobra 1981 9 do konca novembra 1981 6 do konca decembra 1981 3 3 Sklep začne veljati z dnem objave. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart Franc Oletič inž., L r. * 478. Na podlagi 164. člena statuta krajevne skupnosti Gradišče je skupščina krajevne skupnosti Gradišče po opravljeni javni razpravi na zborih občanov in delovnih ljudi na seji dne 25. februarja 1982 sprejela SKLEP o spremembi statuta krajevne skupnosti Gradišče i 1. člen Za 82. členom statuta krajevne skupnosti Gradišče (Uradni list SRS, št. 1-88/79) se doda novi 82.a Člen, ki glasi: »82-a čien Postopek o volitvah delegacij je opredeljen v zakonu o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS št. 24-1508/77, 22-1191/81) in v volilnem pravilniku, ki sta ga sprejela Republiška konferenca SZDL in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije in se uporabljata neposredno. Če je na kandidatni listi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti samo toliko kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov (zaprta lista) se glasuje tako, da se obkroži besedi »GLASUJEM ZA« ali »GLASUJEM PROTI«, pri čemer je mogoče črtati posamezne kandidate.« 2. člen Sprememba statuta prične veljati naslednji dan no objavi v Uradnem tistu SRS. St 28-60/82 Gradišče, dne 25. februarja 1982. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Gradišče Mlinarič Ernest 1. r. LITIJA , 479. Na podlagi 6. in 7. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) in 10. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv 1 občine Litija (Uradni list SRS, št. 13/80) je skupščina sklada skupnih rezerv občine Litija na svoji 4. seji dne 25. februarja 1982 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o višini stopnje za izračun obveznosti združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija 1 Organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine Litija združujejo v letu 1982 sredstva v skladu skupnih rezerv občine Litija po stopnji 1 •/•. 2 Znesek za združevanje sredstev se izračuna po določbah zakona o skladih skupnih rezerv in navodilih republiškega sekretariata za finance. St 400-1/80-47Z82-VV Litija, dne 26. februarja 1982. Predsednik skupščina sklada skupnih rezerv občine Litija Vinko Keržan L r. 480. Na podlagi 14. člena statuta Skupnosti za cene občine Litija (Uradni list SRS, št. 21-1151/81), 11. člena dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 7-301/82), programa izvajanja politike cen v letu 1982 iz občinske pristojnosti ter v skladu s sklepom skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti obči- , ne Litija z dne 22. februarja 1982 je svet Skupnosti za cene občine Litija na šesti redni seji dne 5. marca 1982 sprejel SKLEP e potrditvi odstotka povprečnega povišanja stanarin in najemnin v letu 1982 v občini Litija I Stanarine in najemnine, veljavne na dan 31. marca 1982 se lahko s 1. aprilom 1982 povišajo za povprečne 17 V*. n Pri izračunu povišane stanarine za posamezno stanovanje je delovna skupnost stanovanjske skupnosti dolžna upoštevati vrednosti, ugotovljene na podlagi podzakonskih aktov: — enotne metodologije za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 25/81), — pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št 25/81). m Ta sklep se objavi v Uradnem Irstn SRS in velja od dneva sprejetja. St 010/79-13/1 litija, dne 5. marca 1982. Predsednik sveta Skupnosti za cene občine Litija Janez Zamik 1. r. 481. Na podlagi 14. člena statuta Skupnosti za cene občine Litija (Uradni 'list SRS, št. 21-1151/81), 11. člena dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1982 (Uradni list št. 7-301/82) ter v skladu z določili družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/75), samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani izgradnji stanovanj v Gabrovki, sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija z dne 22. februarja 1982 je svet Skupnosti za cene občine Litija na šesti redni seji dne 5. marca 1982 sprejel SKLEP o potrditvi najvišje končne polne povprečne prodajne cene za kvadratni meter stanovanjske površine v stanovanjskem bloku v Gabrovki I Najvišja polna končna povprečna prodajna cena za kvadratni meter stanovanjske površine v stanovanjskem bloku v Gabrovki lahko znaša 22.749,49 din. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja od dneva sprejetja. St. 351/79-6/1 Litija, dne 5. marca 1982. Predsednik sveta Skupnosti za cene občine Litija Janez Zamik 1. r. 482. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981—1985 ter dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je skupščina Skupnosti otroškega varstva Litija na 12. seji, dne 3. marca 1982 sprejela SKLEP o višini minimalne denarne pomoči otrokom in dohodkovnih pogojih v letu 1982 , I Pravico do denarne pomoči ima v znesku: 1. 1.200 dinarjev mesečno otrok, če. je dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada do 2.900 din mesečno na« družinskega člana, 2. 850dinarjev mesečno otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada do 3.700 din mesečno na družinskega člana. 3. 450 dinarjev mesečno otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada do 4.200 din mesečno na družinskega Hana. n Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine, kateri pogojujejo dejanski socialni položaj družine naštet v 7. členu dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osemkratnem znesku katastrskega dohodka. III Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 2.000 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 4,5-krat-nem znesku katastrskega dohodka. IV Občanu, ki s člani družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. V Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči v znesku 450 din mesečno, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka, — da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oz. 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana, — pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki. ■ » VI Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku: — 400 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok, — 200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki je upravičen do denarne pomoči po I. in V. točki tega sklepa, če je ugotovljeno, da je družina zaradi otrokove prizadetosti, ali zavoljo tega, ker ima otrok edinega hranilca v bistveno težjem socialnem položaju. VII Otrokom tistih družin, katerih dohodek presega višino dohodka določenega s tem sklepom se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. VIII VIII Komisija za denarne pomoči pri Občinski skupnosti otroškega varstva Litija lahko na osnovi mnenja krajevne skupnosti v kateri prebiva družina, določi nižjo ali višjo denarno pomoč, kot je določeno s tem sklepom,- če je to utemeljilo s socialnim stanjem družine. IX Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 31. marca 1982, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči. X Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati od 1. maja 1982 dalje. St. 05-5/90-82 Litija, dne 9. marca 1982. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Litija Olga Sinreih 1. r. 483. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 1. marca 1982 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življfcnjskimi stroški 1 Preživnine, določene do vključno 31. decembra 1980, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški zvišajo za 36 "/o in to od 1. marca 1982 dalje. 2 Preživnine, določene ali dogovorjene med leton> 1981 se povečajo sorazmerno za čas, ko so bile dolo- čene in sicer, če so bile določene •/ do konca januarja 1981 36 do konca februarja 1981 33 do konca marca 1981 30 do konca aprila 1981 27 do konca maja 1981 24 do konca junija 1981 21 do konca julija 1981 18 do konca avgusta 1981 15 do konca septembra 1981 12 do konca oktobra 1981 9 do konca novembra 1981 6 do konca decembra 1981 3 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 56-2/*77 Litija, dne 9. februarja 1982. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija Sadik Gerzič L r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 484. Na podlagi 2. odstavka 96. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) ter 109. in 205. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na sejah zbora združenega dela dne 25. februarja 1982, zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1982 in dražbenopolitičnega zbora dne 22. februarja 1982 sprejela ODLOK o ustanovitvi Štaba za teritorialno obrambo občine Ljubljana Bežigrad 1. člen i Ustanovi se štab za teritorialno obrambo občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: občinski štab za teritorialno obrambo). 2. člen Občinski štab za teritorialno obrambo je samostojni vojaški strokovni organ, ki vodi štabe, enote in zavode teritorialne obrambe na območju občine. Za uspešno izvajanje svojih nalog sodeluje z upravnim organom za ljudsko obrambo in drugimi upravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami. 3. člen Občinski štab za teritorialno obrambo je odgovoren za organiziranje, mobilizacijo in borbeno pripravljenost štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe na območju občine v skladu s sklepi in stališči sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter povelji in navodili nadrejenih štabov za teritorialno obrambo. 4. člen Sestav občinskega štaba za teritorialno obrambo predpiše po enotnem sistemu teritorialne obrambe v republiki komandant teritorialne obrambe SR Slovenije. 5. člen Sredstva za delovanje občinskega štaba za teritorialno obrambo zagotavlja Skupščina občine Ljubljana Bežigrad v svojem proračunu. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, St. 010-12/82-4 L Ljubljana, dne 3. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 485 485. Na podlagi 124, člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni ilst SRS, št. 11/80) in 206. člena statuta Skupščine občine Lij ubij ana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) }e zbor združenega dela na 44. seji dne 25. februarja 1982 in zbor krajevnih skupnosti na 44. seji dne 25. februarja 1982 sprejel SKLEP o soglasju k spremembi imena Gradbenega šolskega centra »Ivana Kavčiča« — Dom učencev katerega ustanovitelj je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad 1. člen Skupščina občine Ljubljana Bežigrad kot ustanovitelj daje soglasje k spremembi imena Gradbenega šolskega centra »Ivana Kavčiča« — Dom učencev, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 28. 2. člen Novo -ime navedenega Doma se glasi: Dom učencev Ivana Kavčiča, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 010-13/82-7 I Ljubljana, dne 25. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. LJUBLJANA CENTLR 486. Na podlagi 172. in 193. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 46. seji zbora združenega dela dne 23. februarja 1982, na 48. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1982 in na 47. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1982 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o stalnih komisijah Skupščine občine Ljubljana Center 1. člen ' 2. člen odloka o stalnih komisijah Skupščine ob-$ine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 27/79) se dopolni tako, da se glasi: »Po statutu občine ima občinska skupščina naslednje stalne komisije: — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za vloge in pritožbe, — komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV, — komisijo za volitve in imenovanj a, — komisijo za odlikovanja, — komisijo za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi in — statutarno-pravno komisijo«. 2. člen Za 12. členom odloka se doda nov 12/a člen, ki se glasi: »12. a člen Komisija za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi spremlja dejavnost verskih skupnosti, obrav- nava vprašanja, ki izvirajo iz odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi ter daje pristojnim organom mnenja glede reševanja posameznih vprašanj, ki se nanašajo na dejavnost teh skupnosti. Pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja komisija sodeluje s komisijo za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri Skupščini mesta Ljubljane, organi družbenopolitičnih organizacij občine, vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini. Komisija za urejanje odnosov z verskimi skupnostmi ima 9 članov. Predsednika in 4 člane komisije izvoli občinska skupščina izmed delegatov zborov, druge člane pa imenuje izmed strokovnih in javnih delavcev v občini«. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1932 dalje. St. 020-10/79 Ljubljana, dne 23. februarja 1982. Predsednik. Skupščine občine Ljubljana Center Niko Pogačar 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 487. „ Na podlagi 21. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št 35/81), 157. in 189. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 25. februarja 1982, seji zbora krajevnih skupnosti 25. februarja 1982 in seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1982 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije 1. člen Ta odlok določa način delegiranja delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine. , 2. člen Zbori skupščine občine lahko neposredno obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu zborov Skupščine SR Slovenije, zavzemajo stališča in delegirajo ustrezno število delegatov. Zbori skupščine občine lahko za delegiranje delegatov, oblikovanje stališč in obravnavanje zadev, ki so na dnevnem redu zborov Skupščine SR Slovenije, imenujejo skupine delegatov. 3. člen Število delegatov v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije je po posameznih področjih določeno z zakonom o določitvi okolišev in števila dele- gatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. V skupino delegatov za področje gospodarstva izvoli zbor združenega dela skupščine občine 21 delegatov. Delegate v skupine delegatov z drugih področij, ki so določena z zakonom o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije izvoli zbor združenega dela v skladu s sporazumom z zbori združenega dela skupščin občin, ki jih sestavljajo. 4. člen V skupine delegatov iz prejšnjega člena tega 6d-loka izvoli zbor združenega dela delegate z ustreznega področja, 5. člen Skupščina občine ima za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije z gospodarskega področja tri delegatska mesta. 6. člen Zbori skupščine občine izvolijo v skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije 15 delegatov in sicer izmed delegatov delegacij, ki delegirajo delegate v zbor krajevnih skupnosti sedem delegatov, zbor združenega dela šest delegatov in družbenopolitični zbor dva delegata. 7. člen Skupščina občine ima za delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine SR Slovenije eno delegatsko mesto. 8. člen S sklepom o izvolitvi delegatov v skupine delegatov imenuje pristojni zbor oziroma skupščina občine vodjo skupine delegatov in njegovega namestnika. Vodja skupine sklicuje in vodi seje skupine, predlaga dnevni red, podpisuje, za skupino, skrbi za realizacijo sklepov in opravlja druge naloge, za katere ga' pooblasti skupina. 9. člen Skupina delegatov lahko zahteva od izvršnega sveta skupščine občine oziroma upravnih organov občine mnenja o posameznih zadevah in vprašanjih, ki so na dnevnem redu zborov Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet oziroma upravni organ je zadevo oziroma vprašanje dolžan obravnavati in o svojih stališčih obvestiti skupino delegatov. 10. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, ki je bil sprejet na seji zbora združenega dela skupščine občine dne 14. marca 1978, na seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine dne 14. marca 1978 in seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine dne 13. marca 1978 in odlok o spremembi odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela In zbor občin Skupščine mesta Ljubljane In Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 16/80). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko pridne mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1982. St. 010-10/80-01 Ljubljana, dne 3. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič L r. 488. Na podlagi 21. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 35/81), 156., 189. in 191. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na «eji zbora združenega dela dne 25. februarja 1982, seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1982 in seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1982 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane 1. člen Ta odlok določa način delegiranja delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi skupščine občine. Zbori skupščine občine predstavljajo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane. 3. člen Skupščina občine delegira delegate v zbor občin izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti lahko za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane imenujeta skupine delegatov. 4. člen Zbor skupščine občine sprejemajo stališča in smernice za delegate, kadar zbori skupščine mesta sprejemajo: — srednjeročne in dolgoročne družbene plane; — srednjeročne in dolgoročne programe razvoja posameznih dejavnosti; — regionalni prostorski plan in urbanistični program mesta; — predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč; — predpise o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo delovni ljudje in občani oziroma njihove samoupravne organizacije in skupnosti; — druge predpise, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev in drugih delovnih ljudi ih njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. 5. člen ^Skladno z odlokom Skupščine mesta Ljubljane o določitvi okolišev in številu delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane izvoli zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje: — skupino delegatov za področje gospodarstva, ki šteje 25 članov in delegira 6 delegatov, — skupino delegatov za prosvetno kulturno področje, ki šteje 11 članov in delegira 1 delegata, — skupino delegatov za socialno-zdravstveno področje, ki šteje 11 članov in delegira 1 delegata, — skupino delegatov s področja obrtne dejavnosti, ki šteje 11 članov in delegira 1 delegata. Delegate v skupine delegatov z drugih področij, ki so določene z odlokom o določitvi okolišev in številu delegatskih mest po Okoliših za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane izvoli zbor združenega dela skupščine občine v skladu s sporazumom z zbori združenega dela skupščine občin, ki jih sestavljajo. 6. člen V skupine delegatov za posamezno področje navedene v 5. členu tega odloka izvoli zbor združenega dela delegate iz ustreznega področja. 7. člen Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izvoli skupino delegatov, ki šteje 21 članov in delegira 6 delegatov. 8. člen S sklepom o izvolitvi delegatov v skupine delegatov imenuje pristojni zbor vodjo skupine delegatov in njihovega namestnika. Vodja skupine sklicuje in vodi seje skupine, predlaga dnevni red. podpisuje za skupino, skrbi za realizacijo sklepov in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupina. 9. člen Skupina delegatov lahko zahteva od izvršnega sveta skupščine občine oziroma upravnih organov občine mnenja o posameznih zadevah in vprašanjih, ki so na dnevnem redu zborov skupščine mesta. Izvršni svet oziroma upravni organ je zadevo oziroma vprašanje dolžan obravnavati in o svojih stališčih obvestiti skupino delegatov. 10. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, ki je bil sprejet na seji zbora združenega dela skupščine občine dne 14. marca 1978. na seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine dne 14. marca 1978 in seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine dne 13. marca 1978 in odlok o spremembi odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 16/80) 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko prične mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1982. St. 010-10/80-01 Ljubljana, dne 3. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič L r. 489. Na podlagi 71. in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), 146. in 189. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 25. februarja 1982 sprejel ODLOK o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen S tem odlokom zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ureja združevanje delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v konference delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine na način, ki ga določa ta odlok. 2. člen V zbor združenega dela, ki ima 39 delegatskih mest, delegirajo: — 33 delegatov konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva, — 2 delegata konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja prosvete in kulture, — 1 delegata delegacija delovnih ljudi kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah in kmetov — kooperantov, ki delajo z delovnimi sredstvi v zasebni lasti, — 1 delegata konferenca delegacij temeljnih sa- moupravnih organizacij in skupnosti s področja zdravstva in socialnega varstva, z- / — 1 delegata konferenca delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organov in organizacij ter društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških in civilnih oseb* v službi oboroženih sil SFRJ, — 1 delegata konferenca delegacij • delovnih ljubi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi v zasebni lasti skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva. 3. člen število delegatov, ki jih konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti pošiljajo v zbor občinske skupščine je določeno sorazmer-no s številom delavcev in delovnih ljudi v teh organi- zacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela. ' 4. člen Konference delegacij oblikujejo temeljne samoupravne organizacije in\skupnosti s samoupravnimi sporazumi ob upoštevanju' meril iz 2. in 3. člena tega odloka, kot sledi: I. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. Saturnus, DSSS, Ob železnici 16 2. Saturnus, TOZD Orodjarna in vzdrževanje, Ob železnici 16 , 3. Saturnus, TOZD Tovarna embalaže, Ob železnici 16 4. Saturnus, TOZD Tovarna avtoopreme, Ob železnici 16 II. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. HP Kolinska, DSSS, Smartinska ’ c. 30 2. HP Kolinska, TOZD Tovarna hranil, Smartinska c. 30 3. HP Kolinska, TOZD Kemin, Smartinska c. 56 III. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. Žito, DSSS, Smartinska a 154 2. Žito, TOZD Mlini, Smartinska c. 154 3. Žito, TOZD Pekarne, Smartinska c. 154 4. Žito, TOZD Sumi, Smartinska c. 154 5. Žito, TOZD Tehnični obrati, Smartinska c. 154 6. Žito, TOZD Razvoj inženiring, Smartinska c. 154 7. Žito, TOZD Maloprodaja, Gradišče 9 8. Žito, TOZD Blagovni promet, Smartinska c. 154 IV. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Indos, Industrijska c. 3 2. Toplarna Ljubljana, Toplamiška 19 3. Sijaj Hrastnik TOZD Ellux, Litijska 31 4. Sijaj Hrastnik, enota DSSS, Litijska 31 5. Scena, Kavčičeva 64a V. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto ' 1. J ugotekstii-Julon. Letališka c, 2. Teti, Zaloška c. 54 3. Arfoo, Podgrajska c. 15 4. Olma, Pokopališka uh 5 VI. konferenca delegacij — 1 dilBgtirtiiu meata 1. Velana, Smartinska c. 52 2. Pletenina, TOZD Perilo, Bizoviška c. 6 3. Pletenina, TOZD Pletivo, Teptal iška c. 4. Pletenina, TOZD Trženje, Letališka c. 5. Veletekstil, TOZD Trgovina na drobno, Poslovalnica Zaloška 59 in Zaloška 216 6. Trgovsko podjetje Tkanina, Poslovalnici ZaitiBn 40 in Jana Husa 3 Vil. konferenca delegacij — 2 delegatski aoMtt tl. Papirnica Vevče, DSSS, Vevška cesta 52 2. Papirnica Vevče, TOZD Tehnični papir, Vevška cesta 52 3. Papirnica Vevče, TOZD Grafični papir, Vevška cesta 52 4. Papirnica Vevče, TOZD Veta, Vevška cesta 52 5. Papirnica Vevče, TOZD Družbeni standard. Vevška cesta 52 6. Papirnica Vevče, TOZD Blagovni promet, Vevška cesta 52 VIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Emona — Mesna industrija Zalog, Agrokombi-natska 194 2. Perutnina Zalog, TOZD Meso, HladiIniška pot 37 3. Perutnina Zalog, TOZD Reja, Sneberska c. 111 4. Perutnina Zalog, DSSS, Agrokombinatska 84 5. Koteks-Tobus, TOZD Koprot, Agrokombinatska 80 6. Mercator — Slovenija sadje, TOZD Hladilnica Zalog, Hladilniška pot 38 7. Emona, TOZD Poljedelstvo ib živinoreja, kmetijski obrati v občini, Sneberska 111 8. Veterinarska postaja Posavje, Polje 350 IX. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. ZG 2TO TOZD za transport Ljubljana Moste-Polje, Kajuhova 51 2. ZG ZTO TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana, nadzorništvo Ljubljana, Ob zeleni jami 2 3. ZG Špedicija za mednarodni in notranji promet Feršped, izpostava Moste, Kajuhova 51 4. ŽG ZTO, TOZD kontejnerski terminal, Kajuhova 51 X. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. ŽG Centralne delavnice Ljubljana, TOZD za vzdrževanje lokomotiv Moste, Zaloška 217 2. ZG Centralne delavnice, DSSS, Zaloška 217/11 3. ZG ZTO TOZD za promet Zalog, Zaloška 214b 4. ŽG ŽTO TOZD za promet Ljubljana, Postaja Laze 5. ZG Centralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška, delovišče Zalog (pri silosu v Zalogu) 6. ZG ZTO Ljubljana, TOZD za vzdrževanje prog Ljubljana, nadzorništvo Zalog, Kriva pot 40 7. ŽG Nabavni servis Ljubljana, Centralno skladišče Zalog, Kriva pot 40 8. ZG ŽTO TOZD Ljubljana, za tehnično vozovno dejavnost Zaloška c. 214b 9. ŽG TTG TOZD gostinstvo Ljubljana, samski dom Zalog, Hladilniška pot 28 XI. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. ZG Gradbeno podjetje Ljubljana, TOZD Nizko-gradnje. Ob zeleni jami 2 2. ŽG Gradbeno podjetje Ljubljana, TOZD Visoko-gradnje, Ob zeleni jami 2 3. ZG Gradbeno podjetje Ljubljena, DSSS, Ob zeleni jami 2 XIL konference delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Integral DO Sap TOZD Serro, Sredlška 4 2. Integral Medkrajevni poštni promet, Sap, DSSS, Središka 4 3. Integral, Medkrajevni potniški promet Sap TOZD Turbus, Središka 4 4. Integral DO Tovorni promet Viator TOZD Glo- bos-Avtošpedtelja, Smazttoska 106 5. Integral DO Tovorni promet Viator TOZD Ce-prom. Savska 2 XIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. BTC Ljubljana, DSSS, Smartinska c. 152 2. BTC Ljubljana, TOZD Javna skladišča, Smartinska c. 152 3. BTC Ljubljana, TOZD Pretovor, Smartinska c. 152 4. BTC Ljubljana, TOZD Restavracija, Smartinska c. 152 5. Astra, skladišče, Smartinska c. 152 6. Metalka, skladišče, Smartinska c. 152 7. Agrotehnika, skladišče, Smartinska c. 152 8. Hermes, konsignacijsko skladišče, Smartinska c. 152 9. Mavrica, skladišče, Smartinska c. 104 10. Chemo, skladišče, Smartinska c. 152 11. Elektrotehna, glavno skladišče, Smartinska c. 152 XIV. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Intereuropa, TOZD Kontinentalna špedicija in iOZD Transport — Filiala Ljubljana, Smartinska c. 134-b 2. Vektor, Smartinska c. 104 3. Avtonabava, Zvezna ulica 2 4. C etra Zagreb, poslovalnica Ljubljana, Kavčičeva 64 5. Tališ Maribor, skladišče, Stepanj ska 11 6. Papirografika, skladišče, Smartinska c. 152 7. Slovenijašport, skladišče, Smartinska c. 152 8. Dom Ljubljana, skladišče, Smartinska c. 152 9. Kovinotehna Celje, TOZD Opremotehna, Smartinska c. 152 10. Državna založba Slovenije, glavno skladišče. Smartinska c. 152 11. Avtocommerce, TOZD Trgovina, PE v občini Moste-Polje, Trdinova 4 12. Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnje plast, Smartinska c. 152 XV. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. GIP Gradis, TOZD Ljubljana okolica, Kvedrova 34 2. GIP Gradis, DSSS, Smartinska c. 134-a 3. GIP Gradis, TOZD Strojno prometni obrati, Smartinska c. 32 4. GIP Gradis, TOZD obrat gradbenih polizdelkov. Industrijska c. 2 5. GIP Gradis, TOZD Zelezokrivnica, Smartinska 100 6. GIP Gradis, TOZD Kovinski obrati, Smartinska c. 32 7. GIP Gradis, TOZD Projektivni biro, Kvedrova 34 8. GIP Gradis, TOZD Interna banka, Smartinska 134-a XVL konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Strojni inženiring, Kavčičeva 66 2. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Mehanični obrati, Kavčičeva 66 3. SGP Slovenija ceste — Tehnika. TOZD Tesarska dejavnost, Kajuhova 35 4. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Zelezo-krivska dejavnost, Kajuhova 35 5. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Mehanizacija, „ Kajuhova 35 6. SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Elektro-obnova. Polje 351 XVII. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. GIP Obnova, TOZD Gradbeni elementi, Roži-čeva ulica 1 2. GIP Obnova, TOZD Montažne gradnje, Rjava cesta 3. GIP Obnova, TOZD Strojni obrati, Rožičeva ulica 1 4. GIP Pionir Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Partizanska ul. 19 5. GIP Ingrad, TOZD Prevozi, Smartinska 64-a 6. GIP Ingrad, TOZD gradbena operativa, DE Tesarstvo, Smartinska 65 7. IBT Trbovlje, Projektivni biro Ljubljana, Proletarska 4 8. Engeniring Kranj, Projektivni biro Ljubljana, Koblarjeva 34 XVIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Izolirka, DSSS, Ob železnici 18 2. Izolirka, TOZD Ljubljana, obrat izolacijskega materiala, Ob železnici 18 3. Izolirka, TOZD Tectum, Pod ježami 5 4. Mineral, Industrijska c. 5 5. Unija Zagreb, OOUR Unijapapir, Rad. jed. Papir servis, Ljubljana, Pod ježami 10 XIX. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Petrol, TOZD Delavnica, Flajšmanova 2 2. Petrol, TOZD Avtopark, Flajšmanova 2 3. Petrol, TOZD trgovina na drobno, Vošnjakova ul. 2 » 4. Petrol, TOZD trgovina na debelo, Vošnjakova ul. 2 5. Plinarna Zalog, Zalog XX. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Geološki zavod TOZD strojna proizvodnja in vzdrževanje, Letališka c. 2. Rog TOZD sestava dvokoles, Letališka c. 3. Intertrade TOZD obdelava podatkov, Letališka c. 4. Radenska Radenci, skladišče. Letališka c. XXI. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. DO Emona ERC, Smartinska 130 2. DO Emona Blagovni promet, DSSS, Smartinska 130 3. DO Emona Blagovni center, TOZD Transport, Smartihska 102 4. DO Emona Blagovni center, TOZD Prehrana, Smartinska 130 5. DO Emona Blagovni center, TOZD Centromer-kur, Smartinska 130 6. DO Emona inženiring, Smartinska 130 7. DO Agroemona, DO Tovarna močnih krmil, Kavčičeva 72 8. DO Emona Merkur, TOZD Maloprodaja, Smartinska 130 9. DO Emona Merkur, delovna skupnost, Smartinska 130 10. DO Emona Commerce, delovna skupnost, Smartinska 130 11. DO Emona Commerce, TOZD Globus, Smartinska 130 12. DO Emona Glob tur, Smartinska 130 13. SOZD Emona, delovna skupnost, Smartinska 130 14. Interna banka Emona, Smartinska 130 15. Delovna skupnost poslovne stavbe Emona, Smartinska 130 XXII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Gostinsko podjetje Figovec, Ob Ljubljanici 24 2. Gostinsko podjetje Moste, Zadobrovška 88 3. PK Godonim Smederevo, DE Jadran turist. Partizanska 27 4. HP Droga Portorož, odpremno skladišče Ljubljana, Letališka c. 5. Slovin Ljubljana, TOZD Ljutomerčan, PE mesnica, Središka 10 6. Jugotehnika, TOZD Trgovina, Rojčeva 24 7. Ljubljanske mlekarne, trgovine v občini Ljubljana Moste-Polje, Cesta v Loko 4 8. ZP Cankarjeva založba, TOZD trgovina, poslovalnica Zaloška 35 9. ABC Pomurka, Delikatesa, Rojčeva 18 10. KZ Postojna, TOZD Blagovni promet, mesnica, Povšetova 88 11. KGG Kočevje, prodajalna, Zaloška lij* 12. Drogerija, PE Sanja, Rojčeva 18 13. Slovin, TOZD VZK Ljutomer, mesnica, Zaloška 26 14. Cvetličarna Ljubljana, Poslovalnica Rožmarin, Rojčeva 22 15. Semenarna Ljubljana, prodajalna, Rojčeva 24 16. Mercator-Tehna TOZD Cibes servis, Rojčeva 26 17. Ferromoto — Maribor TOZD Kolesar, Prodajalna Rojčeva 20 XXIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Tiskarna »Jože Moškrič«, Kajuhova 55 2. Obloga Slikoplastika, Polje 351 3. Jugotekstil, TOZD notranja trgovina Ona-on, Proletarska 4 4. Nama TOZD Veleblagovnica, Blagovnica z živili, Vlahovičeva 41 5. Mercator, DO Velepreskrba, TOZD Tovarna mesnih izdelkov, poslovne enote v občini Ljubljana Moste-Polje, Mesarska 1 6. Mercator, DO Rožnik, TOZD Golovec posL enote v občini Ljubljana Moste-Polje, Mesarska 6 7. Mercator, DO Sadje Zelenjava, Prodajalna Povšetova ul. 8. Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD Tobak, posl. enote v občini Moste-Polje, Tobačna 5 9. ABC Manufaktura, Rojčeva 16 10. IPK Takovo, skladišče. Litijska c. 171 11. Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova, Sneberska 138,-b 12. POMIZ, Litijska 67 13. Mizarstvo Moste, Studenec 3-a 14. Zitus pralnica, Kavčičeva 60 15. Brivnica in česalnica. Pokopališka 11 16. Vesna film. Tehnični sektor, Kvedrova 9 17. Kino Triglav, Ob Ljubljanici 36 XXIV. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Totra, DSSS, Trpinčeva 3» 2. Totra, TOZD izdelki iz piaattftath mas, Trptn- čeva 39 3. Totra, TOZD Pozamenterijški izdelki, Trpinčeva 39 4. KTM Protektor, DSSS, Ob železnici 14 5. KTM Protektor, TOZD Gumeno-tehnični izdelki, Ob železnici 14 6. KTM Protektor, TOZD Protekttranje, Smartin- ska 64 7. KTM Protektor, TOZD Al-sulfat, Ob železnici 14 8. Zima, Trpinčeva 108 XXV. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Staninvest TOZD" Gradnja in vzdrževanje objektov, Zaloška 69 2. Kurivoprodaja, Letališka c. 1 3. RIKO Ribnica, TOZD Komunalna oprema, Litijska 261 4. Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD' javna razsvetljava, Litijska 61 5. Komunalno podjetje Ljubljana, Samski dom, Poljanska 66 6. Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast, Drevesnica, Litijska 76 7. Agrotehnika-Gruda TOZD Indov, Poljanska 95 8. Iskra Commerce, DSSS, Zaloška 69 , 9. Planika, prodajalna, Zaloška 18 XXVI. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti 1. Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Dobrunje, C. It. grupe odredov 43 in kmetje-kooperanti 2. Cvetličarna Ljubljana, Vrtnarija Sostro, Pot v Podgorje 27 3. Kmetijski-zavod Ljubljana, Drevesnica Studenec 4. Mesarija in prekajevalnica Litija, posl. enota Vevče XXVII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Osnovna šola Ketteja in Murna, Koširjeva 2 2. Osnovna šola Vide Pregare, Bazoviška ulica 1 3. Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha, Vla-hovičeva 42 4. Osnovna šola Jožeta Moškriča, Jarška 34 5. WO Angele Ocepek, Zvezna 24 6. WO Jarše, Božičeva ulica 10 7. WO Otona Zupančiča, Na Peči 20, 8. VI. gimnazija Moste, Zaloška 49 9. Šolski center tiska in papirja. Pokopališka 33 10. Visoka šola za telesno kulturo, Gortanova 22 11. Vzgojni zavod Janeza Levca, Smartinska 96 12. Šolski center za telesno vzgojo, Gortanovp 22 13. Glasbena šola Moste, Ob Ljubljanici 36 14. Knjižnica Jožeta Mazovca, Zaloška 61 15. ŠD Slovan, Koblarjeva 34 XXVIH. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Osnovna šola Edvarda Kardelja, Pdlje 358 2. Osnovna šola Toneta Trtnika-Tomaža, C. IT. grape odredov 47 3. Osnovna šola Leopolda Mačka-Boruta, Zadob- rovška 35 4. Osnovna šola Adolfa Jakhla, Zaloška 190 5. WO Zajčja Dobrava, Zadobrovška 28 6. WO Vevče, Papirniški trg 5 7. WO -Zalog, Agrokombinatska 2 XXIX. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD Zdravstveni dom Moste-Polje, Prvomajska 5 2. Klinični center TOZD Klinična bolnica za psihiatrijo, Studenec 48 S. Zavod SRS za zdravstveno varstvo, Parma poskusnih živalic, Studenec 48 4. Prehodni mladinski dom, Jarška 36 5. Center za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 36-a 6. Lekarna Moste, Rejčeva 22 . 7. Lekarna Polje, Vevče 11 XXX. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Delavci delovnih skupnosti upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Občinskega komiteja ZKS, Občinskega odbora ZZB NOV, Občinskega sveta ZSS, Občinske konference ZSMS, Občinske konference SZDL, Zveze prijateljev mladine občine. Zveze kulturnih organizacij, Občinskega odbora RKS, strokovnih služb za samoupravno stanovanjsko skupnost občine. Samoupravne komunalne skupnosti občine, Kmetijske zemljiške skupnosti. Proletarska 1 2. AMD Moste, Jana Husa 1 3. Carinarnica Ljubljana, Smartinska 152-a 4. Postaja milice Moste in OM Polje, Zaloška c. 65 5. Aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ • 6. Ljubljanska banka, expozitura Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 7. SDK, podružnica 501, Zaloška 59 8. PTT Ljubljana, enote v občini Ljubljana Moste-Polje, Zaloška 57 9. Varnost, TOZD fizično varovanje premoženja, mota Moste-Polje 12 XXXI. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto 1. Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugih podobnih dejavnostih, z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva. 2. Gikos, Zaloška 51 5. Sen S sporazumom o oblikovanju konferenc delegacij se ureja način in postopek oblikovanja konference, koliko delegatov pošiljajo temeljne organizacije na seje konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegata v zbor, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerje med konferenco in delegacijami, materialni pogoji za del. konference, izvrševanje strokovnih in administrativnih nalog za konferenco,.sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference. 6. člen Sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni do 1. marca 1982. Kolikor še konference delegacij s samoupravnimi sporazumi ne oblikujejo v roku iz prejšnjega odstavka, jih oblikuje občinska skupščina z odlokom. 7. člen Delavni ljudje, ki z osebnim delom kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacij za delegiranje delegata v konferenco delegacij za zbor združenega dela. Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka oblikujejo skupnost za volitve s samoupravnim sporazumom, s katerim določijo način oblikovanja delegacije, sestavo, število članov ter način dela delegacije. 8. člen Z dnevom uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe odloka o spremembah odloka o konferencah delegacij in. delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/80) z dne 17. julija 1980. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12/80-01 Ljubljana, dne 3. marca 1982. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Ljubo Zabukovec 1. r. LJUBLJANA SISKA 490. Na podlagi 73. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in na podlagi 186. in 193. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 52. seji zbora združenega dela dne 26. februarja 1982 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška 1. Člen V zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: zbor) delegirajo delegate delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: delegacije) ter konference delegacij, v katere se te delegacije združujejo na način, ki ga določa ta odlok. 2. člen V zbor, ki ima 61 delegatskih mest, delegirajo — 49 delegatov delegacije in konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva; — enega delegata konference delegacij delovnih ljudi — kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela, skupaj z delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva, in delovni ljudje, — kmetje, ki ne združujejo svojega dela in delovnih sredstev s temi organizacijami, - — enega delegata delegacije delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, — pet delegatov konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja prosvete, kulture in raziskovanja, — dva delegata konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja socialnega varstva in zdravstva, — enega delegata konference delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, — enega delegata konference delegacij oziroma delegacije aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, — enega delegata delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost. 3. člen Delavci, ki trajno delajo v delu delovnega procesa delovne organizacije, ki nima sedeža na območju občine, oblikujejo svojo delegacijo. 4. člen Pri sestavi delegacij iz druge in tretje alinee drugega člena tega odloka mora biti zagotovljena ustrezna zastopanost delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski oziroma obrtni ali podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, glede na število delovnih ljudi oziroma delavcev. 5. člen Delegacijo delovnih skupnosti državnih organov oblikujejo tudi delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo, v odvetniški pisarni. 6. člen Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti delegirajo v zbor občinske skupščine, je določeno sorazmerno s številom delavcev in delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela. Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na pnerila iz prvega odstavka tega člena ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij. . 7. člen V zbor združenega dela občinske skupščine delegirajo, ob upoštevanju meril iz 6. člena tega odloka. po enega delegata delegacije, oziroma konference delegacij, Ki so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega odloka. 8 člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti morajo sprotno sporočati vsako statusno ali kakšno drugo spremembo skupni strokovni službi občinske skupščine, ki mora pripraviti predlog o vključitvi v konferenco delegacij. Skupna strokovna služba pa je dolžna o vsaki spremembi obvestiti zbor združenega dela. 9. člen Temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, katerih delegacije se skladno s 7. členom tega odloka združujejo v konference delegacij, sklenejo sporazum o oblikovanju konference delegacij, s katerimi uredijo zlasti: — način in postopek oblikovanja konference delegacij, — število delegatov, ki jih delegirajo delegacije v konferenco delegacij, — pravice in dolžnosti konference delegacij, — delegiranje delegatov v zbor združenega dela, — način sprejemanja stališč in smernic za delegate, — razmerje med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — način zagotavljanja materialnih pogojev za delo konference delegacij, — način izvrševanja strokovnih in administrativ-no-tehničnih nalog za konferenco, — sedež konference delegacij, — druga vprašanja, ki so pomembna za delo delegatov oziroma konference delegacij. Za sprejem samoupravnega sporazuma poskrbijo tiste temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so v prilogi tega odloka navedene kot prve v sestavi konference delegacij. 10. člen Sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni do 31. marca 1982. Če temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti ne sklenejo sporazuma iz 9. člena tega odloka do roka iz prejšnjega odstavka, oblikuje konferenco delegacij občinska skupščina v sodelovanju z Občinskim svetom Zveze sindikatov Ljubljana Šiška. 11 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko prične mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, izvoljenih na splošnih volitvah meseca marca 1982. St. 1-06-05/82 Ljubljana, dne 26. fd5ntarya 198K Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška AiHlrcj dmcrmsn L r. 491. Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 257. seji dne 15. februarja 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok SS 12/6c Podutik 1. člen Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 12/6c Podutik. Osnutek je izdelal Urbanistični inštitut SRS v februarju 1981, številka projekta UI-958. 2. člen Navedena dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi v Uradnem listu SRS, za dobo 30 dni. Razgrnitev urbanistične dokumentacije se vrši v prostorih KS Podutik, KS Bratov Babnik in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana. 3. člen Rok za podajanje pripomb na navedeni osnutek sprememb in dopolnitev tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 12/6c Podutik poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. St. 350-017/79 Ljubljana, dne 15. februarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine , Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipL oec. 1. r. 492. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72. ter 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 261. seji dne 8. marca 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 202/lc Gameljne 1. člen Javno se razgrne osnutek programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 202/lc Gameljne. Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Urbanistični inštitut SRS, Jamova 18, Ljubljana v mesecu marcu 1981 pod številko projekta: Ul 871. 2. člen Navedena dokumentacija se razgrne tretji dan po objavi v Uradnem listu SRS za dobo 30 dni. Razgrnitev urbanistične dokumentacije se vrši v prostorih KS Gameljne-Rašica in v avli Skupščine občine Ljubljana Siska, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana. 3. člen Rok za podajanje pripomb na navedeni osnutek zazidalnega načrta SS 202/lc Gameljne poteče zadnji dan javne razgrnitve. St. 350-030/30 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 493. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 10. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in navodila o razvrstitvi kmetijskih zemljišč v družbenem planu občine (Uradni list SRS, št. 22/81) na svoji 142. seji dne 3. marca 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi in razpravi osnutka razvrstitve kmetijskih zemljišč, ki so s prostorskim delom družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik namenjene za potrebe kmetijstva 1 Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik daje v dvomesečno javno razgrnitev in razpravo osnutek razvrstitve kmetijskih zemljišč, ki le s prostorskim delom družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik namenijo za potrebe kmetijstva. 2 Javna razgrnitev in razprava bo na podlagi grafičnega prikaza na operativnih kartah v merilu 1 : 5000 po krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik in sicer: 1. KS Barje, Ižanska 303, OS Barj? 2. KS Brdo, Brdnikova 14 3. KS Brezovica, Brezovica 264 4. KS Črni vrh, OŠ Črni vrh 5. KS Dobrova, Dobrova 14 6. KS Galjevica, Pot k ribniku 20 7. KS Golo, Gasilski dom 8. KS Horjul, Horjul 57 9. KS Ig, Ig 72 10. KS Iška vas, Ig 72 11. KS Kozarje, Dolgi most 4 12. KS Krim, Pot k ribniku 20 13. KS Lavrica, Lavrica 49 14. KS Notranje gorice, Notranje gorice 57, zadružni dom 15. KS Peruzzi, Pot k ribniku 20 16. KS Pijava gorica, Škofljica 79 17. KS Polhov Gradec, Polhov Gradec 13 18. KS Preserje, Kamnik pod Krimom 6 19. KS Rakitna. Rakitna 66 20. KS Rakdva Jelša, Borsetova 2 21. KS Rob, KS (trgovina), Dom DPO 22. KS Rudnik, Pot k ribniku 20 23. KS Stane Sever, Tbilisijska 22a 24. KS Škofljica, Škofljica 79 25. KS Trnovo, Borsetova 2 26. KS Tomišelj, Tomišelj 16 27. KS Turjak, Turjak 17 28. KS Velike Lašče* Velike Lašče 15 29. KS Vič, Gasilski dom. Viška 41 30. KS Vnanje gorice, Vnanje gorice iž2 31 KS Vrhovci, C. Dolomitskega odreda 116 32, KS Zeleni log, Borsetova 2 33. KS Zelimlje, OŠ Zelimlje 3 Operativne karte bodo dane na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam, skupnostim in organom za čas dveh mesecev od objave v Uradnem listu SRS. Št. 320-149/82 Ljubljana, dne 3. marca 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Joško Vučemilo 1. r. LOGATEC 494. Na podlagi 35 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list- SRS, št. 39/74) in 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1981 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Logatec za leto 1981. Zaključni račun proračuna vključuje tudi sredstva rezerv občine Logatec. 2. člen Zaključni račun proračuna občine izkazuje: din — prihodke 34,083.158 — odhodke 33,062.379 — presežek prih. nad odhodki 1,020.779 Sredstva rezerv občine Logatec izkazujejo: — hodke j 1,647.965 — odhodke v 170.000 — presežek prihodkov nad odhodki 1,477.965 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna občine v višini din 1,020.779 se prenese v proračun za leto 1982. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv občine Logatec v višini din 1,477.965 se prenese za isti namen v leto 1982. 5. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1981 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/82 Logatec, dne 10. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1982 Prihodki 1 Davek na dohodek in iz osebnega dohodka 2 Prometni davek, davek od premoženja in dohodek od premoženja 3 Takse 4 Prihodki po posebnih predpisih 5 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki r 6 Prenesena sredstva Skupaj prihodki: 495 12,636.412 16,944.326 1,080.193 776.361 1,067.706 1,578.160 34,083.158 01 Odhodki Dejavnost organov DPS 19,892.969 02 Ljudska obramba 2,906.507 03 Dejavnost DPO 2,083.426 04 Negospodarske dejavnosti 2,184.694 08 Socialno skrbstvo 1,343.548 09 Zdravstveno varstvo 30.099 10 Komunalna dejavnost 25.199 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,055.920 16 Intervencije v gospodarstvu 1,677.400 17 Tekoča proračunska rezerva — zdru- ževanje 1,525.000 18 Izločena sredstva rezerv 337.617 Presežek prihodkov 1,020.779 Skupaj odhodki: 34,083.158 495. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih' skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela ODLO e proračunu občine Logadic za leto 1982 ?afec L člen Skupni prihodki proračuna znašajo Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo — za izločena sredstva za intervencijo v porabi hrane in za financiranje programa blagovnih rezerv dfn 38,235.000 33,749.500 200.000 4,285.500 2. člen Sredstva rezerve se oblikujejo v višini 1 v proračunu predvidenih prihodkov. 3. člen ' Sredstva, ki. so razporejena v posebnem delu proračuna se delijo uporabnikom praviloma po dvanajstinah za tekoči mesec, oziroma v okviru doseženih prihodkov proračuna. 4. člen Vsi uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati opravljanje nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določene s tem proračunom. Porabniki ne morejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1982 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti dogovorjene ali določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine. 5. člen Vsi uporabniki sredstev občinskega proračuna razpolagajo s sredstvi samostojno v skladu z zakonom. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po pogodbah, so prihodki proračuna občine Logatec za leto 1982. 6. člesn Za pravilno in zakonito uporabo sredstev proračuna in sredstev pridobljenih za delo upravnih organov Skupščine občine Logatec sta odgovorna predsednik izvršnega sveta kot odredbodajalec, ali drug član izvršnega sveta, ki ga za to pooblasti računovodja. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o porabi sredstev rezerv do zneska 300.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin po določbah prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 8. člen Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna pri čemer so mu uporabniki sredstev občinskega proračuna dolžni pošiljati svoje finančne načrte, zaključne račune in druga poročila o uporabi proračunskih sredstev. O ugotovitvah je dolžan poročati Izvršnemu svetu Skupščine občine Logatec. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta vsebovani v bilanci občinskega proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne, veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 010-1/82 Logatec, dne 10. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž., 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1982 Prihodki , Davek na dohodek in iz osebnega dohodka 14,820.000 2 Prometni davek, davek na premože- nje in dohodek od premoženja 18,660.000 3 Takse 1,290.000 4 Prihodki po posebnih predpisih 730.000 5 Prihodki upravnih organov in 1 drugi prihodki 1,715.000 6 Prenesena sredstva 1,020.000 Skupaj prihodki 38,235.000 01 Odhodki Dejavnost organov DPS 22,648.000 02 Ljudska obramba 4,770.500 03 Dejavnost DPO 2,665.000 04 Negospodarske dejavnosti 1,415.000 08 Socialno skrbstvo 1 ,1,767.500 09 Zdravstveno varstvo 35.000 10 Komunalna dejavnost 30.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,266.000 16 Intervencije v gospodarstvu 908.000 17 Tekoča proračunska rezerva — zdru- ževanje 2,400.000 18 Izločena sredstva rezerv 330.000 Skupaj odhodki 38,235.000 MOZIRJE 496. Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za obdobje' 1981 do 1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 21. decembra 1981 sprejela SKLEP o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in o osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1982 1. člen S tem sklepom se za leto 1982 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985, opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov, določi stopnja in višina prispevka za zdravstveno varstyp kmetov ter drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Za dogovorjeno višino sredstev za uresničevanje opredeljenega programa iz dohodka in osebnega dohodka, skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje ugotavlja naslednje' prispevne Stopnje: a) iz dohodka 10,22 b) iz osebnih dohodkov 0,43 Skupaj 10,65 Osnova za -obračun prispevka iz dohodka in pseb-nega dohodka je bruto osebni dohodek. 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetijski zavarovanci, znašajo: a) od katastrskega dohodka od negozd- nih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katero se odmerja prispevek 28,7 % b) pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 930 din 4. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja' iz drugih republik plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od vsgh prejemkov po stopnji 14%. Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa in. za upokojence, ki niso izgubili status upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek po stopnji 6% od bruto osebnega dohodka v breme dohodka. Za delavce in občane, ki so sklenili pogodbo o delu po 213. členu zakona o delovnih razmerjih, plačajo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 6% od bruto prejemka v breme dohodka. 5. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek iz 2. člena tega sklepa od osebnega dohodka, ki ga ugo-X tovi pristojni občinski organ za družbene prihodke za preteklo leto. Osebe iz 1. odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) ter osebe, katerim občinski organ za družbene prihodke ugotovi nižji osebni dohodek od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji in osebe, ki pryič začnejo opravljati dejavnost iz 1. odstavka tega člena, plačujejo prispevek po stopnjah iz 2. člena tega sklepa od osnove, ki ne more biti nižja od zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. 6. člen Osebe, ki opravljajo intelektualne storitve (pogodbeni zavarovanci) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek po stopnjah iz 2. člena tega sklepa od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 7. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust, ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravic do nadomestila osebnega dohodka, za ves čas take odsotnosti, po stopnjah iz' 2. člena tega sklepa od osnove, ki je enaka mesečnemu osebnemu dohodku, gi ga je delavec dosegel v mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali je nastala kakšna okolnost iz tega člena, zaradi katere se plačuje prispevek po tem členu. & Sen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo ter druge osebe, Id niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek po 2. členu tega sklepa od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oziroma so na praksi, plačujejo delovne organizacije prispevek po 2. členu tega sklepa od mesečnih osnov, določenih po 1. odstavku tega člena. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 4/81. 24/81). 10. člen ■Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St. 402-7/81 Mozirje, dne 12. decembra 1981. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje Nikolaj Marjanovič, dipl. inž. 1. r. 497. Na podlagi 73., 74., 75. in 76. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 11/78) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 3. marca 1982 sprejela valorizirano LISTO PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva L člen Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripo- močke naslednje zneske: din 1. Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 40 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 110 8. Zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer: — za prvt-pregfed pci stomatotogu-specia- IMu 49 — za w»k» safivkn 40 — za polno kovinsko prevleko 295 — za vse druge prevleke 350 — xs telojr ruMfcddek 195 — za vsako krono (z zatičkom) 425 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 195 — za vsako nadomestilo fiaoete, cementiran je stare prevleke, demontaža prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi 65 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 90 din — za gred, opornico ali jahač , 240 — za vsako totalno protezo 625 — za vsako parcialno protezo 775 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 680 — za vsako začasno protezo 590 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 100 4. Za vsak rtg. posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov pri snemanju v ambulantah in dispanzerjih) 5 5. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 100 6. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in po- sebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 110 7. Za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 35 8. Stimulatorji meden, dna in ekstrem. 600 9. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in prosto stoječi posteljni trapez 295 10. Za ortopedske čevlje 590 11. Za nepodložene usnjene rokavice, estet- ske rokavice in protezo in navieke za km po amputaciji 295 12. Za kilni pas 295 13. Za berglje 55 14. Za aparat za omcrgoc. glas. govora 390 15. Za nemedicinski del oskrbe v bol. spec. zavodih, institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v, ko1 •'dar. letu — dnevno 55 16. Za očala 85 > 17. Za kontaktna stekla 180 18. Za očesno protezo , 195 19. Za ojačava1 ni slušni aparat 390 2. člen Če vrednost pregleda, zdravila oziroma pripomočka znaša manj kot znaša participacija po tej listi, plača uporabnik dejansko ceno. 3. člen Ta lista se uporablja od 1. marca 1982 dalje. Z uporabo te liste preneha veljati lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 4/80. St. 02-1/82-01 Mogirje, dne 3. marca 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje Nikolaj Marjanovič, dipl. inž. 1. r. RAVNE NA KOROŠKEM 498. Na podlagi 73., 75. in 76. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 11/78) sta zbor iz- vajalcev in zbor uporabnikov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem na seji zbora izvajalcev dne 21. decembra 1981 in seji zbora uporabnikov dne 4. marca 1982 sprejela valorizirano LISTO PRISPEVKOV uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva 1 Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke naslednje zneske: ' din li Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 40 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 110 3. Zobozdravstvene storitve ter pripomočke in sicer: — za prvi pregled pri stomatologu-specia- listu 40 — za vsako zalivko 40 — za polno kovinsko prevleko 295 — za vse druge prevleke 350 — za inlay nadzidek 195 — za vsako krono (z zatičkom) 425 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 195 — za vsako nadomestilo fasete, cementi-ranje stare prevleke, demontaža prevleke ali kron, oddelitev vmesnea člena ali gredi 65 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 90 — za gred, opornico ali jahač 240 — za vsako totalno protezo 625 • — za vsako parcialno protezo 775 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 680 — za vsako začasno protezo 590 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 100 4. 'Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni potrebna 100 5. Za vsak rtg posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov) pri snemanju v ambulantah in dispanzerjih 5 6. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in po- sebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 110 7. Za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 35 8. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in prosto ‘stoječi posteljni trapez 295 9. Za nepodložene -usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za krn po amputaciji 295 10. Za ortopedske čevlje 590 11. Za kilni pas 295 12. Za bergle 55 13. Za aparat za omogočanje glasnega govora 390 14. Za medicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za naj- več 30 dni v koledarskem letu — dnevno 65 15. Za očala 85 16. Za kontaktna stekla 180 17. Za očesno protezo 195 18. Za ojačevalni slušni aparat 390 2 Če je vrednost pregleda, zdravila oziroma pripomočka manjša kot znaša participacija po tej listi, plača uporabnik dejansko ceno. 3 Ta lista se uporablja od naslednjega dne po objavi v Uradnem listu SRS. Z uporabo te liste se prenehajo uporabljati zneski po listi prispevkov k stroškom zdravstvenih storitev, objavljena v Uradnem li- atu SRS, št 4/80. St. 01-190-8/79 Ravne na Koroškem, dne 4. marca 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem Jože Trokšar L r. SLOVENSKA BISTRICA 499. Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80) ter na podlagi referenduma izvedenega dne 22. marca 1981 je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 39. seji zbora združenega dela dne 24. 'februarja 1982 na 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1982 na 38. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1982 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka na območju krajevnih skupnosti Pohorski odred Slovenska Bistrica, Dr. Jagodič Slovenska Bistrica, Alfonz Sarh Slovenska Bistrica, Impol Slovenska Bistrica in Franc Hojnik Preloge — Vrhole l I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za območje krajevnih skupnosti Pohorski odred Slovenska Bistrica, Dr. Jagodič Slovenska Bistrica, Alfonz Sarh Slovenska Bistrica, Impol Slovenska Bistrica in Franc Hojnik Preloge — Vrhole se uvede samoprispevek v denarju za izvajanje sprejetih srednjeročnih programov dela navedenih krajevnih skupnosti. 2. člen Samoprispevek se uvede za čas od 1. aprila 1982 do 31. decembra 1985. H. OBVEZNOST PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA 3. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani ki imajo stalno bivališče na območju krajevnih skupnosti navedenih v preambuli, in sicer: 1. občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne 4. člen dohodke 2 “/o od neto osebnega dohodka; # Delavci na začasnem delu v tujini (zdomci) pla- čujejo prispevek vsako leto od 1. julija. 2. občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, 2 “/• od osnove, 5. člen ki jo predstavlja osebni dohodek zavezanca in ostanek Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, čistega dohodka, zmanjšane za obračunane prispevke invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, prizna- in davke; valnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in štu- dentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v go- 3. občani, ki imajo dohodke od negozdnih in gozd- spodarstvu. nih površin, 8 °/o od odmerne osnove. g Qen 4. občani, ki prejemajo pokojnino, 2»/. od izplača- Samoprispevek ne plačajo delovni ljudje, ki pre- nih pokojnin; jemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali po- kojnino in ne presega mejnega zneska naj nižjih po- 5. občani, ki so na začasnem delu v tujini (zdomci) kojninskih prejemkov v SR Sloveniji, povečanega za in imajo stalno prebivališče na območju katere od 20%. Višino mejnega zneska najnižjih pokojninskih krajevnih skupnosti, navedenih v preambuli, 2.000 din prejemkov objavi Skupnost pokojninsko-invalidskega letno. zavarovanja v SR Sloveniji. III. PROGRAM PORABE VIŠKOV SREDSTEV TEKOČEGA SAMOPRISPEVKA DO 31. MARCA 1982 Po cenah 1980/81 v 000 din Objekt — naloga Predračun Samoprispevek Ostali viri sredstev A. NEDOKONČANI PROGRAM: 1. Asfaltiranje ceste na Klopcah / avtobusna postaja — TP 40t - krajani 2. TP Videž 750 250 500 DES 3. TP Prepuž 957 250 707 DES 4. TP Zgornja Bistrica 849 100 599 DES; krajani 5. TP Zagrad 750 250 500 DES 6. Kanalizacija Tirgot 350 Skupaj 1.600 B. NOVE NALOGE —. PROGRAM: 1. Rekonstrukcija in asfaltiranje dela Zidanškove ul. — priključek na novi most 1.020 1,020 2. Odvodnj avanj e pri OŠ Pohorski odred 450 450 3. Rekonstrukcija in asfaltiranje: — Partizanske, 7.810 prekomerna ob-* Kajuhove, Gortanove ul., Vrhole (viadukt), Prelo- remenitev — OZD ge (viadukt), Vinarje, okolje OŠ Pohorski odred 14.713 4.190 2.527 stavbno zemlji- šče 666 sredstva občanov 4. Odplačilo kredita za vrtec Oton Zupančič 2.000 2.000 5. Vodovod Jožef — Zgornja Bistrica in vodohram 1.000 SKIS — razširje- 1000 m3 16.000 1.000 na reprodukcija 4.000 OVS 6.000 SKIS iz 1 % BOD 5.000 samoprispevek II/l 6. Rekonstrukcij a in asfaltiranje Tomšičeve ulice 12.000 1.000 1.000 samoprispevek KS Poh. odred 10.000 EZS Izgradnja doma JLA 75.000 10.000 5.000 samoprispevek II/2 5.000 že vloženo (ko- munalna ureditev zemljišča) 5.000 OZD v občini 5.000 živo delo (ZSMS) ' 45.000 (60%) JLA 8. Urbanistični načrt za območje Slovenska Bistrica 2.000 500 750 proračun - 750 ESZ 9. Stroški samoprispevka 240 Skupaj 20.400 Skupaj A + B 22.000 IV. PROGRAM SAMOPRISPEVKA 7. Sen S sredstvi samoprispevka, ki so namenjena za iz- vedenih krajevnih skupnosti, se bo financirala gradnja vajanje sprejetih srednjeročnih programov dela na- po naslednjem programu: A. SKUPEN PROGRAM (ZDRUŽENA SREDSTVA — 60e/e) Po cenah 1980/81 v 000 din Objekt — neloga Predračun Samoprispevek Ostali viri sredstev L Vodovodna povezava Jožef—Zg. Bistrica in vodo- 1.000 SKIS — razširje- hram 1000 m3 16.000 5.000 na reprodukcija 4.000 OVS 6.000 SKIS iz IV« BOD 2. Izgradnja doma JLA' 75.000 5.000 5.000 že vloženo (kom. ureditev zemljišča) 5.000’ OZD v občini 5.000 živo delo (ZSMS) 45.000 (60«/o) JLA 3. Razširitev ATC in mreže PTT Slovenska Bistrica 27.518 3.000 sredstva skupnosti PTT in prispevki po SaS (6 0,30 din) 4. Kanalizacija, kolektor in čistilna naprava 50.000 2.000 8.000 SKIS iz 1 «/o BOD 16.000 OVS 24.000 SaS OZD 5. Ureditev atletske steze in tribune na stadionu 3.600 2.000 1.600 delo JLA 6. Ureditev mestnega parka 2.500 7. Ureditev mestnega gradu 2.000 Glej DD SKIS 8. Ureditev pokopališča 1.360 9. Stroški vodenja samoprispevka 0,8 °/o od 42.000 10. Most za Šmartno (ulice Grajska — Pohorski bata- 360 Ijon) 1.540 sredstva OVS 11. Zazidalni načrt Gradišče — tržnica 200 200 12. Javna razsvetljava 300 260 40 prispevek krajanov Skupaj 25.200 Opombe: AD II/l — za vso vrednost je najet kredit Zava- AD 11/11 — izdelava programskega in tehnične- rovalnice Maribor 4 mio din za 5 let, za 2 mio din ga dela zazidave za ureditev • tržnice pa bo premostitev do leta 19Š3/84 zagotovila SKIS. AD 11/12 — sovlaganje združenih sredstev samo- AD II/3 — 500.000 din samoprispevka se bo kori- prispevka mestnih krajevnih skupnosti za ureditev stilo, ko se prične gradnja ATC, preostanek pa v le- javne, razsvetljave v Prelogah in Vrholah na območ- tih 1984/85 za širitev mreže. ju slabše razvite krajevne skupnosti Franc Hojnik AD II/6 — del teh sredstev se po potrebi lahko Vrhole koristi za pokrivanje obresti kredita B. PROGRAMI POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI (40 »/o SREDSTEV SAMOPRISP.) A. KRAJEVNA SKUPNOST POHORSKI ODRED v 060 (Mn Objekt Predračun Samoprispevek Ostali viri sredstev 1. Vodovodna povezava Sp. Ložnica—vodohram 176 prispevek in živo delo naselja Sp. Ložnica 2. Izgradnja TP-Kajuhova (Vrtnarska, Jenkova, Sta- 350 netova) 700 350 — DES 3. Kanalizacija v Zofoštu pri Titovi c. 100 100 — 4. PTT — izpostava 300 PTT skupnost — telefonija 5. Komunalno urejanje ulic, javna razsvetljava, ka- 300 ostala sredstva bodo nalizacija, asfaltiranje: prispevali krajani Ceste.XIV. div. (100 m) 250 150 (uporabniki, stanovalci) Vodovnikove ul. (2000 m) 4.000 2.060 v naselju družbene Aljaževe uL (350 m) 700 420 gradnje pa še enota za urejanje stavbnih zemljišč, oziroma SKIS Objekt Predračun Samoprispevek Ostali viri sredstev Tomšičeve ul. (v celoti) 12.000 1.000 enota SKIS bo v letu Jenkove ulice (100 m) 200 120 1981 zagotovila odmero UL Moše Pijade (200 m) 400 220 in trasiranje preostalih Zupančičeve ul. (240 m) 480 280 200 m Zupančičeve ulice Skupaj » 5.376 i B. KRAJEVNA SKUPNOST ALFONZ SARH 1. Asfaltiranje cest-ulic — Sagadinova 65 55 20 udeležba stanoval. — Vinarska 250 228 22 udeležba stanoval. — Devina skozi vas do kapele 315 302 13 udeležba stanoval. — Klopce — Ritoznoj po hribu 250 250 ■ — 2. Gramoziranje in odvodnjavanje — Devina — cesta Slov. Bistrica—Maribor 200 ,200 — — Sentovec — cesta Maribor—Slov. Bistrica 250 250 — Ritoznoj—Marjeta 120 80 40 KK TOZD Lastna proizvodnj a 3. Pločnik ob Titovi cesti (Jožef) 500 500 4. Avtobusno postajališče 400 400 — 2-krat na Titovi c. (Jožef) 80 80 — 2-krat na Devini 5. Kanalizacija Jože —Vinarska c. 140 140 — 6. Urbanistična in tehnična dokumentacija: — projekt za cesto Travniška—Zidanškova in B. Kraigherja 80 80 / — tržnica na Trgu A. Sarha 150 150 — — idejni načrt rešitve kanalizacije — 277 — 7. Telefon Devina—Sentovec—Ritoznoj — 200 PTT, prispevek intere- sentov Skupaj 3.192 C. KRAJEVNA SKUPNOST IMPOL 1. Javna razsvetljava v Visolah (ali PTT vod) 100 50 50 prispevek krajanov 2. Asfaltiranje ceste v — Visolah (1300 m) 1.650 1.100 250 občani 300 ESZ — Novi gori (400 m) 600 450 50 občani 100 ESZ — Zagrad—Vabrče Kovača vas (1000 m) 1.600 1.200 200 občani 200 ESZ — Levstikova ul. v Tirgotu (ca 400 m) 360 200 160 ESZ — Cestna povezava z mostovi na SZ strani Impol 1.000 1.500 500 ESZ 4. Javna razsvetljava Kraigherjeve in Levstikove ul. 150 50 100 ESZ 5. Ureditev dokumentacije in začetek dela za več- 5.472 PGD in obč. p. , namenski prostor v Tirgotu 6.000 528 skup. in OZD Skupaj 4.078 550 prekoračitev plana C. KRAJEVNA SKUPNOST DR. JAGODIC - ■ ■■ 1. Modernizacija ceste , — Prepuž—Vrhole 2.250 1.602 500 GG Oplotnica — Cigonca—Sp. Ložnica 1.261 961 148 prisp. krajanov ' 200 kmetijska zadruga 100 GG — Zolgerjeve in Maistrove utice. 260 185 75 krajani 2. Ureditev ceste Vide*—Zabij* »79 694 285 prisp. krajanov 3. Javna razsvetljava — Partizanska afiea 100 100 — — Gradišče 70 •70 — — Grajska ulica 250 250 — — Čopova ulica . 150 150 — 4. Napeljava telefona Cigonca, Videž — 100 — 5. Ojačanje in raižirttev vodovodnega omrežja v — Cigonci 100 ■ — Videča (*ne m peettrpatne — 100 — Objekt Predračun Samoprispevek Ostali viri - sredstev 6. Kanalizacija: Čopova ulica 7. Dogovor občanov — 134 — 258 — v Skupaj 4.704 D. KRAJEVNA SKUPNOST FRANC HOJNIK PRELOGE — VRHOLE 1. Asfaltiranje cest: — Vinarje—Jošt 75 550 200 udeležba krajanov — Vrhole—Vinarje 300 250 50 udeležba krajanov — Vrhole—Sp. Ložnica 150 130 20 udeležba krajanov 2. Obnova ceste Sevec—Sp. Sevec 25 20 5 udeležba krajanov 3. Izgradnja mostu čez Ličnico 100 70 30 udeležba kraj anov 4. Dom krajanov (stanovanje, otroški vrtec) 1.000 500 500 udeležba krajanov, OZD, SIS 5. Napeljava telefona — Preloge ^ — 50 PTT, udeležba krajanov — Vrhole — 50 Skupaj 1.620 V. ZBIRANJE SAMOPRISPEVKA , 8. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo in evidentirajo ločeno za posamezno krajevno skupnost in se bodo uporabila: — 60 %> za skupen program razvoja v preambuli navedenih krajevnih skupnosti — 40 V« za program razvoja lastne krajevne skupnosti. Da bi zagotovili hitrejši razvoj, se sredstva samoprispevka, zbrana na območju krajevne skupnosti Franc Hojnik, ne združujejo za skupen program razvoja in se v celoti uporabijo za uresničitev programa razvoja te krajevne skupnosti. 9. člen Zbrana sredstva samoprispevka bo posamezna krajevna skupnost združevala za skupen program sprotno, najkasneje pa ob izdelavi in sprejemu periodičnega1 obračuna krajevne skupnosti. 10. člen Sredstva samoprispevka se bodo uporabljala izključno za namene, določene v programu samoprispevka. Zbirala se bodo na žiro račun vsake v preambuli navedene krajevne skupnosti. — za izvedbo skupnega programa koordinacijski odbor mestnih krajevnih skupnosti — za izvedbo programa posamezne krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti. Za izvajanje del po ‘programu samoprispevka imenuje koordinacijski odbor mestnih krajevnih skupnosti gradbeni odbor za naloge po skupnem programu, svet posamezne krajevne skupnosti pa gradbeni odbor za naloge po programu te krajevne skupnosti. 13. člen Predlog programa porabe morebitnih viškov sredstev skupnega programa pripravi koordinacijski odbor mestnih krajevnih skupnosti, sprejemajo pa ga vse skupščine krajevnih skupnosti (razen krajevne skupnosti Franc Hojnik, Preloge — Vrhole). 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje. St. 1/1-020-4/82 Slovenska Bistrica, dne 24. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler L r. 11. člen Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo v samoprispevku zbranih sredstev opravljajo organi družbenega nadzora krajevnih skupnosti, navedenih v preambuli. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svoje pristojnosti. 12. člen Za pravilno in namensko porabo sredstev samoprispevka so odgovorni: 5M. Na podlagi 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) in tretjega odstavka 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 39. seji zbora združenega dela in 38. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1M2 sprejela SKLBR e soglasja k nuneap ravnema rpereanma e asSaee- vttvi Občinske samoupravne Interesne kulturne skupnosti Slovenska Bistrica I • Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje tC samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske samoupravne interesne kulturne skupnosti Slovenska Bistrica, ki ga je skupščina Samoupravne interesne kulturne skupnosti Slovenska Bistrica sprejela na seji dne 20. januarja 1982. II Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1/1-022-1/82 Slovenska Bistrica, dne 24. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 501. Na podlagi 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik,. št. 17/80) in 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Urad-niv list SRS, št. 11/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 38. seji zbora krajevnih skupnosti in 39. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1982 sprejela SKLEP o soglasju k statutu delavske univerze Slovenska Bistrica I Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k statutu delavske univerze Slovenska Bistrica, ki so ga delavci delavske univerze sprejeli z referendumom dne 26. novembra 1981. II Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1/1-115-1/82 Slovenska Bistrica, dne 24. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler 1. r. 502. Na podlagi 11. in 212. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, številka 17/1980) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 23. februarja 1982 na 36. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1982 na 39. seji zbora združenega dela in 38. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela SKLEP e podelitvi domicilne listine XIV. diviziji I II I XIV. diviziji se y občini Slovenska Bistrica podeli domicilna listina. II Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS. Št 1/1-204-1/82 ’’ Slovenska Bistrica, dne 24. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler L r. 503. Na podlagi določb 125. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in določb 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 24. decembra 1982 na 39. seji zbora združenega dela in 38. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela ODLOČBO o ustanovitvi Delavske univerze Slovenska Bistrica 1 Delovanje Delavske univerze Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: delavska univerza), katere ustanovitelj je skupščina občine s sklepom številka 03/2-7124/1-59 z dne 4. avgusta 1959, se uskladi z določili zakona o usmerjenem izobraževanju in nadaljuje delovanje skladno z določili navedenega zakona. 2 Ime delavske univerze je: Izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih — Delavska univerza p. o. Slovenska Bistrica. Sedež delavske univerze je v Slovenski Bistrici, Trg svobode 16. 3 Delavska univerza je pravna oseba in je vpisana v sodni register organizacij združenega dela. 4 . Delavska univerza je samoupravna izobraževalna organizacija v sistemu usmerjenega izobraževanja, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena. 5 Temeljna naloga delavske univerze je organizacija in izvajanje izobraževanja odraslih v usmerjenem izobraževanju in tudi v osnovnem izobraževanju odraslih. V tem okviru delavska univerza izvaja različne programe za izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, razvija in izvaja različne oblike pomoči tistim, ki s samoizobra-ževanjem pridobivajo izobrazbo ter pod pogoji, ki jih določa zakon izvaja programe ali dele programov za pridobitev izobrazbe. Skladno s prednjo opredelitvijo vzgoj noizobraževalne usmeritve delavske univerze: a) izvaja program za izpopolnjevanje in sicer za: — stalno izobraževanje na področju samoupravljanja, družbenopolitičnega dela, ljudske obrambe in družbene samozaščite, kulture ter na drugih področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja, — potrebe dela ter sistematično in permanentno izpopolnjevanje v okviru stroke oziroma področje dela, — izpopolnjevanje za zahtevnejša dela v okviru pridobljenega poklica oziroma za ' delo v sorodnih dejavnostih ali strokah ter za specializacijo; b) izvaja programe za usposabljanje, ki omogočajo: — sistematično uvajanje v delo. — pridobivanje posameznih strokovnih znanj, spretnosti in delovnih navad, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog. — pridobivanje osnovnih in posebnih znanj iz varstva pri delu in higienskega minimuma, — vključevanje v samoupravljanje, — spoznavanje organizacije dela, poslovanja, tehnolpgije, tehnike in proizvodnih procesov v OZD; c) razvija in izvaja različne oblike pomoči delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom, ki s samoizobraževanjem pridobivajo znanja in strokovno izobrazbo v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju; č) izvaja programe ali dela programov za pridobivanje izobrazbe v srednjem izobraževanju, pod pogoji, ki jih določa zakon o usmerjenem izobraževanju, če so se tako sporazumeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti; d) sodeluje z uporabniki v zvezi z opravljanjem nalog pod a), b), c) in č) pri:. — ugotavljanju izobraževalnih interesov in potreb, — planiranju izobraževanja odraslih, — pripravi vzgojnoizobraževalnih programov, — usmerjanju; e) organizira in izvaja programe za pridobitev izobrazbe sama ali v sodelovanju z matičnimi izobraževalnimi organizacijami, v cilju, približevanja izobraževanja delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom, na podlagi ustrezne predhodne verifikacije; f) skrbi za razvoj izobraževanja odraslih in stalno posodobljanje vzgojnoizobraževalnih programov; g) sodeluje v delu družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev; h) sodeluje z drugimi izobraževalnimi organizacijami, drugimi organizacijami združenega dela materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter raziskovalnimi organizacijami, da bi se: — izboljšali pogoji in možnosti za življenje in delo udeležencev izobraževanja, — zagotavljalo racionalno izkoriščanje prostora in opreme, izobraževalne tehnologije in drugih materialnih sredstev, ( — zagotavljalo medsebojno sodelovanje in skupno zaposlovanje učiteljev in drugih strokovnih sodelavcev, — vse to v cilju povečanja strokovnosti in kvalitete dela; i) organizira knjižnico za izpopolnjevanje svojih strokovnih nalog, za omogočanje razširjanja in poglabljanja znanja udeležencev izobraževanja in za njihovo usposabljanje za samostojno delo; j) za potrebe izobraževanja nabavlja, izdeluje in Posreduje udeležencem izobraževanja ter delovnim in drugim organizacijam in posameznikom učila in učne pripomočke. 6 Delavska univerza lahko izdaja diplbme in spričevala s splošno veljavnostjo za verificirane izobraževalne programe (dejavnosti) skladno z zakonom. 7 Delavska univerza . ima svoj statut, ki vsebuje zlasti določbe naštete v 337. členu zakona o združenem delu. 8 Delavsko univerzo upravljajo delavci delavske univerze z udeleženci izobraževanja, ki jih določa statut delavske univerze, razen v zadevah, ki so po zakonu v neposredni pristojnosti delavcev. O zadevah posebnega družbenega pomena, določenih z zakonom o usmerjenem izobraževanju soodločajo tudi delegat; ustanovitelja, družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter uporabnikov (delegati družbene skupnosti). S statutom univerze se določa katera in koliko delegatov družbene skupnosti je v svetu delavske univerze. 9 Delavska univerza v skladu z ustavo in zakonom gospodari s premoženjem, ki j; je dano v upravljanje ali si ga pridobi s svojim delovanjem oziroma poslovanjem. 10 Delavci delavske univerze pridobivajo dohodek Iz celotnega prihodka kot izvajalci izobraževalnih programov s svobodno menjavo dela: — v neposrednih odnosih to je z neposredno svobodno menjavo dela, — v samoupravnih interesnih skupnostih oziroma po njih. Dohodek pridobivajo delavske univerze iz celotnega prihodka, ki ga ustvarjajo: — s svobodno menjavo dela, neposredno ali po krajevnih .skupnostih ali samoupravnih interjesnih skupnostih oziroma v njihovem okviru, ter iz dohodka oziroma prihodkov drugih temeljnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij, — z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku ozirom^ prihodku, kadar združujejo delo in sredstva z delavci drugih temeljnih organizacij, -'- s prispevki delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov za izobraževanje, namenjeno zadovoljevanju njihovih osebnih, delovnih ali družbenih potreb in interesov, — s prodajo izobraževalnih in drugih storitev na trgu, — na drugih podlagah, določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom. Delavska univerza v svobodni menjavi dela z uporabniki vrednoti rezultate dela in svoj prispevek kot samoupravno dogovorjeno ceno posamične storitve ali povračilo za izvajanje programa storitev odroma pri izvajanju dejavnosti, skladno z določili zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja. 11 Individualnega poslovodnega organa direktorja delavske univerze imenuje svet delavske univerze po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. Predstavnike družbene skupnosti v razpisno komisijo imenuje Skupščina občine Slovenska Bistrica, na predlog predsedstva Cročinske konference SZDL. Direktor je hkrati pedagoški-andragoški vodja delavske univerze. Izpolnjevati mora pogoje iz zakona in družbenega dogovora o temeljih kadrovske pahtito* v občini Slovenska Bistrica. 12 Za obravnavanje vprašanj s področje, vsgojno-izobraževalnega dela ima delavska univerza strokovne organe, ki obravnavajo vprašanja v zvezi z uresničevanjem njenega vzgojnoizobraževalnega programa ter dajejo mnenja in predloge svetu delavske univerze in direktorju. 13 Z dnem, ko prične veljati ta odločba, preneha ve-veljati odločba o ustanovitvi delavske univerze Slovenska Bistrica z dne 4. avgusta 1959. 14 Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. Št 1/1-022-2/82 Slovenska Bistrica, dne 24. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Mihael Špindler L r. 564. Na podlagi 7, člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Črešnjevec (Uradni list SRS, št. 2/82) daje volilna komisija Krajevne skupnosti Črešnjevec POROČILO I Na območju krajevne skupnosti Črešnjevec so bili na referendumu dne 21. 2. 1982 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. Volilna komisija je ugotovila, da je od 797 volilnih upravičencev glasovalo 788 ali 98,87 "/o. 2. Za izvedbo samoprispevka je glasovalo 483 ali 60,60% vseh glasovalcev. 3. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 271 ali 34 % vseh glasovalcev. 4. Na referendumu je bilo oddanih 34 neveljavnih glasovnic ali 4,27 °/o. 5. Glasovanja se ni udeležilo 9 glasovalcev ali 1,13 °/o. II Volilna komisija Krajevne skupnosti Črešnjevec ugotavlja na podlagi glasovnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 3/77) v krajevni skupnosti Črešnjevec sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje petletnega programa dela na območju krajevne skupnosti Črešnjevec. Črešnjevec, dne 22. februarja 1982. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Črešnjevec Fnw lesimek L r. Na podlagi M. člena ststata knajwue skupnosti Črešnjevec, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 1. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Črešnjevec (Uradni Hst SRS, št. 2/82) ter v zvezi z izidom referenduma dne 21. februarja 1982 je skupščina krajevne skupnosti CrešB jemo a* ovaftl mH dw L Mm MM apr^aU SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Črešnjevec % 1. člen Za celotno območje krajevne skupnosti Črešnjevec se uvede samoprispevek v denarni obliki za obdobje 5 let in sicer od 1. aprila 1982 do 31. marca 1987. 2. člen Skupna predračunska vrednost programa za katerega se bodo namenila sredstva zbrana s samoprispevkom, znaša po cenah iz leta 1982 10,722.000 din. Od tega pa naj bi bilo zbrano s samoprispevkom 5,640.000 din. 3. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se smejo uporabljati le za namene, določene z referendumom. 4. člen Samoprispevek plačujejo občani in delovni ljudje, ki stalno prebivajo na območju, krajevne skupnosti Črešnjevec. 1. po stopnji 2% od naslednjih osnov: a) delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke v združenem delu in delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih od neto osebnega dohodka, b) upokojenci od neto osebnih dtihodkov (pokojnin), c) delovni ljudje in občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti, kot glavni ali postranski poklic od dohodka zmanjšanega za prispevke in davke iž osebnega dohodka, d) občani, ki imajo priložnostni dohodek od gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic od prejemkov dopolnilnega in pogodbenega dela od prejetega neto prejemka; 2. po stopnji 4% od naslednjih osnov: delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa odkazanega za posek. 5. člen Poleg oprostitve iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku ne plačujejo samoprispevek tudi: 1. delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin, ki ne dosegajo najnižjega osebnega dohodka v posameznem letu v SR Sloveniji, 2. kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega ae oprostitev nanaša, 3. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev za čas, ko ima pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. 6. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu SDK št. 51810-842-048-822090 krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Črešnjevec. 7. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka pri izplačevalcih dohodka bo kontrolirala Služba družbe- ■ega knjigovodstva in občinska davčna uprava. 8. člen ŠMARJE PRI JELŠAH Za pravilno koriščenje sredstev po sprejetem programu zbranih z uvedbo samoprispevka je odgovorna skupščina krajevne skupnosti Črešnjevec. 9. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 do 31. marca 1987. Črešnjevec, dne 1. marca 1982. Predsednik skupščine delegatov Krajevne skupnosti Črešnjevec Srečko Rajh 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 506. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju na svoji seji dne 2. marca 1982 sprejela SKLEP • uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 v Preživnine določene do vključno 31. decembra 1980, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 36 %> in to od 1. marca 1982 dalje. 2 Preživnine določene v letu 1981 se od 1. marca 1982 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenega odstotka, glede ng čas, kdaj so bile določene in sicer če so bile določene: za •/• do konca januarja 1981 36 do konca februarja 1981 33 do konca marca 1981 30 do konca aprila 1981 27 do konca maja 1981 24 do konca junija 1981 21 do konca julija 1981 18 do konca avgusta 1981 15 do konca septembra 1981 12 do konca oktobra 1981 9 do konca novembra 1981 6 do konca decembra 1981 3 3 Sklep začne veljati z dnem objave. Št. 56-4/82 Šentjur pri Celju, dne 2. marca 1982. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju Branko Hus, dipl. vet. 1. r. - 507. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona c zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah na 12. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 9. marca 1982 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene do vključno 31. decembra 1980 in valorizirane v letu 1981, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 26 */• od 1. marca 1982 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1981 se od 1. marca 1982 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer če so bile določene za •/» do konca Januarja 1981 36 do konca februarja 1981 33 do konca marca 1981 30 do konca aprila 1981 27 do konca maja 1981 24 do konca junija 1981 21 do konca julija 1981 18 do konca avgusta 1981 15 do konca septembra 1981 12 do konca oktobra 1981 9 do konca novembra 1981 6 do konca decembra 1981 n 3 Sklep začne veljati z dnem ofojavw v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah Vekoslav Škrabi I. r. TITOVO VELENJE 508. Na podlagi 20. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 5. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) ter določb statuta samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin sklenejo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje ter Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Celje, Mozirje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenjske Konjice in Žalec POSEBNI SAMOUPRAVNI SPORAZUM o razdelitvi združenih sredstev za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, ki se dnevno vozijo na delo za obdobje 1981—1985 L SPLOŠNE DOLOČBE 1. Ben S posebnim samoupravnim sporazumom o razdelitvi združenih sredstev za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, ki se dnevno vozijo na delo za obdobje 1981—1985, se Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje (v nadaljnjem besedilu: sedežna stanovanjska skupnost) in Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Celje, Mozirje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice in Žalec (v nadaljnjem besedilu domicilne stanovanjske skupnosti) zavezujejo uveljaviti načelo zakona o stanovanjskem gospodarstvu, izraženo tudi v družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, da sedežne stanovanjske skupnosti, ki združujejo sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin, urejajo medsebojne odnose z domicilnimi stanovanjskimi skupnostmi s posebnim samoupravnim sporazumom, s katerim urejajo tudi združevanje sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo v sedežno občino iz domicilnih občin. X Ben S posebnim samoupravnim sporazumom o razdelitvi združenih sredstev za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, ki se dnevno vozijo na delo za obdobje 1981—1985 opredeljuje sedežna stanovanjska skupnost Velenje ter domicilne stanovanjske skupnosti iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma zlasti: — namen posebnega samoupravnega sporazuma, — zagotavljanje sredstev, — kritje za opredelitev delavcev, ki se dnevno vozijo na delo, — način ugotavljanja števila delavcev, ki se dnevno vozijo na delo, — obseg solidarnostnih sredstev v sedežni občini, namenjenih za prelivanje v domicilne občine, — način delitve prelitih solidarnostnih sredstev po posameznih domkUnih občinah, — način obračunavanja prelitih solidarnostnih sredstev, — nadzor nad prelivanjem sredstev, — razreševanje sporov. H. NAMEN POSEBNEGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 3. člen Sedežna stanovanjska skupnost Velenje ter domicilne stanovanjske skupnosti sklepajo ta posebni sporazum z namenom zagotoviti enakopraven položaj delavcev, ki v sedežni stanovanjski skupnosti ustvarjajo in zagotavljajo sredstva za solidarnost, s pomočjo dela sredstev za solidarnost pa v domicilnih stanovanjskih skupnostih razrešujejo stanovanjske probleme delavcev, upravičenih do solidarnostnih stanovanj in do delne nadomestitve stanarine, s tem pa tudi prispevati k policentričnemu razvoju urbanih naeeSij v SR Sloveniji, III. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV 4. člen Sredstva za izvedbo tega posebnega samoupravnega sporazuma zagotavljajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih na območju sedežne stanovanjske skupnosti, ki namenjajo za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu prispevek iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov po stopnji 0,68'/». Prelita sredstva za solidarnost še v domicilnih stanovanjskih skupnostih uporabljajo za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini, za delno nadomeščanje stanarin, za vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanja, zgrajenega Iz sredstev za solidarnost ter za vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih v domicilni stanovanjski skupnosti za potrebe solidarnosti od temeljne banke. IV. KRITERIJI ZA OPREDELITEV DELAVCEV KI SE DNEVNO VOZIJO NA DELO 5. člen Sedežna stanovanja skupnost Velenje ter domicilne stanovanjske skupnosti upoštevajo pri opredelitvi delavcev, ki se dnevno vozijo na delo naslednje kriterije: — da sedež občine, iz katere se delavec dnevno vozi na delo (domicilna občina) ni oddaljena več kot 70 km od občine, kjer ima sedež temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, v kateri delavec združuje delo (sedežna občina), — medsebojno kompenzirajo število delavcev, ki se dnevno vozijo na delo' v sedežno občino oziroma iz sedežne občine ter pri izračunu upoštevajo saldo delavcev ne glede na njihovo število. V. NAČIN UGOTAVLJANJA ŠTEVILA DELAVCEV, KI SE DNEVNO VOZIJO NA DELO 6. člen Sedežna stanovanjska skupnost Velenje ter domicilne stanovanjske skupnosti upoštevajo pri ugotavljanju števila delavcev, ki se dnevno vozijo na delo, statistične podatke Zavoda SR Slovenije za statistiko. VI. OBSEG. SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV, ZAGOTOVLJENIH V SEDEŽNI OBČINI, NAMENJENIH ZA PRELIVANJE V DOMICILNE OBČINE 7. člen Sedežna stanovanjska skupnost Velenje ter domicilne stanovanjske skupnosti upoštevajo pri letnem računu obsega solidarnostnih sredstev, zagotovljenih v sedežni občini, ki- se preliva v domicilne občine, etatistične podatke o realizaciji bruto osebnih dohodkov po občinah v letih 1980 do 1984, ki jih zbira Zavod SR Slovenije za statistiko in Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, kakor tudi podatke o številu delavcev, ki se dnevno vozijo na delo v sedežno občino iz domicilnih občin, upoštevaje tudi korekcije iz 5. člena tega posebnega samoupravnega sporazuma. Sedežna stanovanjska skupnost Velenje ter domi-* cilne stanovanjske skupnosti izračunavajo obseg so- lidarnostnih sredstev, namenjenih za prelivanje v domicilne občine v višini sredstev solidarnostnega prispevka, ki ga delavci iz domicilnih občin združujejo v sedežni občini Velenje, kar predstavlja 21.0671 odstotka od skupno zbranih sredstev solidarnosti sedežne občine. \ , Postopek za jzračun navedenega odstotka je razviden iz tabele I., ki je sestavni del tega posebnega samoupravnega sporazuma. VII. NAČIN DELITVE PRELITIH SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV PO POSAMEZNIH DOMICILNIH OBČINAH 8. člen Sedežna stanovanjska skupnost Velenje ter domicilne stanovanjske skupnosti upoštevajo pri delitvi prelitih solidarnostrilh sredstev po posameznih domicilnih občinah statistične podatke o številu delavcev, ki se iz posamezne domicilne občine dnevno Vozijo na delo v sedežno občino, na podlagi katerih izračunajo obseg sredstev za solidarnost, ki jih v sedežni občini ustvarjajo oziroma zagotavljajo delavci posamezne domicilne občine. Izračun odliva sredstev solidarnosti iz sedežne stanovanjske skupnosti v domicilne stanovanjske skupnosti na podlagi števila delavcev in pripadajočega odstotka je razviden iz tabele II, ki je sestavni del tega posebnega samoupravnega sporazuma. VIII. NAČIN OBRAČUNAVANJA PRELITIH SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV 9 10 9. člen Sedežna stanovanjska skupnost Velenje ter domicilne stanovanjske skupnosti opredelijo načela združevanja solidarnostnih sfedstev med stanovanjskimi skupnostmi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti, kakor tudi v drugih srednjeročnih in letnih planskih dokumentih stanovanjske skupnosti, ki zadevajo zagotavljanje, uporabo in združevanje oziroma prelivanje sredstev za solidarnost. Sedežna stanovanjska skupnost, kakor tudi domicilne stanovanjske skupnosti opredelijo odliv oziroma priliv solidarnostnih sredstev v letnih finančnih načrtih. Sedežna stanovanjska skupnost bo domicilnim stanovanjskim skupnostim posredovala potrjene finančne načrte, kakor tudi poročila o poslovanju s sredstvi za solidarnost v roku 30 dni po sprejetju finančnih sredstev oziroma zaključnih računov. Sedežna stanovanjska skupnost se zaveže obračunati in nakazati pripadajoči delež solidarnostnih sredstev na žiro račun solidarnosti domicilnih stanovanjskih skupnosti trimesečno, najkasneje v roku 15 dni po roku za predajo periodičnega oziroma zaključnega računa. IX. NADZOR NAD PRELIVANJEM SREDSTEV 10. člen Sedežna stanovanjska skupnost ter domicilne stanovanjske skupnosti opravljajo nadzor nad prelivanjem sredstev s posredovanjem finančnih dokumentov po 9. členu tega posebnega samoupravnega sporazuma in obravnavo finančnih podatkov o prelivanju sred- stev ob sprejemu zaključnih računov in finančnih načrtov, po potrebi pa lahko sedežna stanovanjska skupnost ali ena izmed domicilnih stanovanjskih skupnosti predlaga, da se prilivanje sredstev solidarnosti prouči na skupni seji predstavnikov komisij za samoupravno delavsko kontrolo vseh stanovanjskih skupnosti, ki sklepajo ta posebni samoupravni sporazum. X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 11. člen ' Sedežna stanovanjska skupnost Velenje in domicilne stanovanjske skupnosti Celje, Mozirje, Ravne na. Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice in Žalec bodo ta posebni samoupravni sporazum spreminjale oziroma dopolnjevale v primeru, da Zavod SR Slovenje za statistiko objavi nove statistične podatke o številu delavcev, ki se dnevno vozijo na delo iz domicilnih v sedežno občino oziroma po pridobitvi drugih statističnih podatkov, ki vplivajo na obseg prelivanja solidarnostnih sredstev, v predvidenem roku 2 meseca po objavi podatkov. Nosilec predloga sprememb in izračunov je sedežna stanovanjska skupnost Velenje. Spremembe in dopolnitve tega posebnega samoupravnega sporazuma predlaga lahko vsaka izmed zainteresiranih stanovanjskih skupnosti, sprejemajo pa se na, enak način kot ta posebni samoupravni sporazum. XI, REŠEVANJE SPOROV 12. člen Sedežna stanovanjska skupnost ter domicilne stanovanjske skupnosti bodo morebitne spore reševale najprej na skupni arbitraži. Arbitražo sestavljajo po dva člana prizadetih strank in predsednik, ki ga v soglasju s prizadetimi imenuje sedežna stanovanjska skupnost. Kolikor pa sporazumna poravnava ne bi bila možna, je za odločanje o morebitnih sporih pristojno sodišče združenega dela, od 1. januarja 1983 dalje pa posebno sodišče združenega dela pri sedežni stanovanjski skupnosti. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Sedežna stanovanjska skupnost Velenje ter domicilne stanovanjske skupnosti upoštevajo v letu 1981 za izračun obsega solidarnostnih sredstev, potrebnih za prelivanje v domicilne občine zlasti »Statistične podatke po občinah« zvezek XVI. 1979, ki jih je izdal Zavod SR Slovenije za statistiko. 14. člen Ta posebni samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo zbori uporabnikov skupščin sedežne in domicilnih stanovanjskih skupnosti, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1981 dalje. 15. člen Ta posebni samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Titovo Velenje, dne 27. januarja 1982. Podpisniki: Predsednik skupščine SSS občine Velenje Janko Meh, el. inž. 1. r. Predsednik skupščine SSS občine Celje Srečko Pišorn 1. r. Predsednik skupščine SSS občine Ravne na Koroškem Peter Štirn 1. r. Predsednik skupščine SSS občine Mozirje Rajko Selinšek 1. r. Predsednik skupščine SSS občine Slovenj Gradec Marjan Pogorelčnik 1. r. Predsednik skupščine SSS občine Slovenske Konjice Janko Kovač 1. r. Sekretar skupščine SSS občine Žalec- Vinko Vučajnik, inž. L r. OSNOVA IZRAČUNA SREDSTEV (Podatki o BOD so pd Zavoda SRS niranje, družbeni in zasebni sektor nuarja do 31. decembra 1. a) Realizacija prispevkov na od 1. 1. do 31. 12. 1980 po sedežnem čipu sedežna občina Velenje b) Od tega odštejemo 0,719 e/o za delavcev iz drugih republik (19.040 - 18.903 = 137) c) Ostane BOD za vse delavce iz realizirani v sedežni občini č) Od tega odštejemo realizacijo (družbeni in zasebni sektor v letu Tabela 1 SOLIDARNOSTI za družbeno pla- po domicilnem principu (podatek za Velenje) d) Razlika med masama BOD (c — č), ki predstavlja osnovo za izračun priliva sredstev solidarnosti v občine stalnega prebivališča delavcev 2. a) Od skupnega števila delavcev iz SRS, zaposlenih v sedežni občini Velenje b) Odštejemo število delaVcev, ki delajo in bivajo v sedežni občini Velenje (15.201 + saldirana razlika 305) c) Razlika, ki predstavlja število delavcev iz SRS, ki delajo v sedežni občini, imajo pa- stalno bivališče v občinah SRS izven sedežne občine Velenje č) Od tega števila se odštejejo še delavci, ki delajo v sedežni občini, imajo pa stalno prebivališče v občini, ki je do 70 km oddaljen od sedeža občine Velenje (glej tabelo II), že kompenzirano d) Razlika, ki predstavlja število delavcev iz SRS,, ki delajo v sedežni občini, imajo pa stalno prebivališče v občinah, ki so oddaljene več kot 70 km od sedežne občine oziroma se jih vozi na delo v sedežno občino manj kot 100 3. a) Odstotek delavcev iz SRS (2. d), delajo v sedežni občini in imajo stalno prebivališče v občinah, ki so več kot 70 km oddaljene od sedežne občine oziroma jih je manj kot 100 od skupnega števila delavcev iz SRS, ki delajo v sedežni občini in imajo stalno bivališče v SRS izven sedežne občine (2. c) (v 000 din) -2,945.860 804.129 18.903 — 15.551 3.352 3.003 349 1,04 •/• za čas od 1. ja- b) Upoštev-aj oč odstotek delavcev (3. a) 1980) (v 000 din) izračunamo za koliko se zaradi njih zmanjša osnova za izračun priliva sred- BOD stev solidarnosti iz sedežne občine Ve- prin- 3,777.147 lenje v občine stalnega prebivališča delavcev (delež v BOD) 804.129 BOD -1.04 8.363 795.766 -27.158 4. Podatek (3. b) je osnova za izračun SRS, 3,749.989 deleža sredstev priliva v skupnih sredstvih BOD po sedežnem principu (1. a) BOD Izračun je naslednji: 1980 795.Tj66 : 3,777.147 = 21,06791 0/o Tabela 2 Izračun odliva sredstev solidarnosti iz občine Velenje v občine stalnega prebivališča delavcev (Podatki za število delavcev so od Zavoda SR Slovenije za statistiko z dne 31. 12. 1976, XVI. zvezek, Ljubljana, avgust 1979) Občina število delavcev delavcrv Delez v U skupnih sredstvih solidarno-( od 3.003) sU obi:.ine Velen.je ▼ Velenje iz Velenja saldo Celje 403 221 182 6,061 1,27693 Mozirje 505 39 466 15,518 3,26932 Ravne na Koroškem 161 6 155 5,161 1 1,08732 Slovenj Gradeč 923 19 904 30,103 6,34207 Slovenske Konjice 1 185 — 185 6.161 1.29799 Žalec 1.176 65 1.111 36.996 7,79428 Skupaj 3.353 350 3.003 100,00 21,06791 VRHNIKA 509. !Na, podlagi 93. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) m na podlagi 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1982 sprejela ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov 1. člen S tem odlokom se določa organizacija in način ugotavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki se oddajajo v. najem in tistih, ki so v lasti občanov ter način, kako se ugotavlja njihova vrednost. 2. člen Nova vrednost stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov se ugotovi po stanju 31. decembra 1981. 3. člen Pri določanju vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov se upošteva: — kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta, — vrsta in kakovost stavbnega pohištva (okna, vrata), — vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin, — vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja z instalacijskimi napravami, — vrsto in možnost rabe skupnih prostorov stavbe, ■—kakovost toplotne in zvočne zaščite, — negativni vplivi na rabo stanovanja (kletno, podstrešno, senca, vlaga, hrup, onesnaženi zrak in okolica ter druge motnje). 4. člen Vrednost stanovanj a se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto, ne glede na število uporabnikov stanovanja. Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja in uporabne tlorisne površine ter ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka. Za.uporabno tlorisno površino po prejšnjem odstavku se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih prostorov, ki spadajo k stanovanju, kot so balkoni, odprte in pokrite terase, lože, kleti, drvarnice, garaže v stanovanjski hiši in drugi prostori. 5. člen Pristojni organ stanovanjske skupnosti določi vsako leto vrednost točke tako. da povprečno ceno kvadratnega metra novozgrajenih stanovanj v občini v prejšnjefn letu deli s povprečnim številom točk novo zgrajenih stanovanj. Za povprečno ceno kvadratnega metra stanovanj se šteje cena stanovanj v družbeni lastnini, zgrajenih v občini v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. V primeru, da v prejšnjem letu na območju občine ni bilo zgrajenih nobenih družbenih stanovanj, se za povprečno ceno kvadratnega metra stanovanj šteje povprečna cena zgrajenih stanovanj v SR Sloveniji v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. V primeru, da indeks povišanja cen kvadratnega metra stanovanjske površine na' območju občine presega 20 “/o indeksa cen kvadratnega metra površine stanovanj v SR Sloveniji, se šteje za povprečno ceno kvadratnega metra stanovanja le povišanje do 20 °/o. 6. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo ugotovljene vrednosti vseh stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjski hiši. 7. člen Vrednost stanovanj v družbeni lastnini, vrednost stanovanj v lasti občanov, kot posameznih delov stanovanjske hiše v družbeni lastnini in vrednost stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov, ki jih lastniki sami ne uporabljajo, ugotavlja delovna skupnost stanovanjske skupnosti oziroma organizacija združenega dela, ki jo pooblasti stanovanjska skupnost 8. člen Za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki, se uporabljajo enaka merila, kot veljajo za stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini. 9. člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja določa pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov ter sistem točkovanja, objavljena v Uradnem listu- SRS, št. 25/81. 10. člen Vrednost stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v lasti občanov ugotavlja v skladu z zakonom in določbami tega odloka, posebna komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. Stroški ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo iz sredstev proračuna. 11. člen Imetnik stanovanjske pravice, lastnik stanovanja, lastnik oziroma najemnik poslovnega prostora sodeluje pri ugotavljanju vrednosti stanovanj oziroma poslovnih prostorov ter stanovanjske hiše. 12. člen Zainteresirane osebe lahko dajo pripombe na zapisnik, ki jih mora točkovalec vključiti v zapisnik. Pripombe, ki niso v zvezi z ugotavljanjem vrednosti stanovanja oziroma poslovnega prostora, oziroma vrednosti stanovanjske hiše, se ne vpisuje v zapisnik. 13. člen Nosilec stanovanjske pravice, lastniki stanovanj kot posameznih delov stavbe in lastniki oziroma uporabniki poslovnih prostorov, morajo osebi, ki opravlja ugotavljanje vrednosti stanovanj, omogočiti vstop v stanovanje oziroma poslovne prostore. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ugqtovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 17/73, 14/74 in 29/79). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/8-010-013/79 Vrhnika, dne 25. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. 510. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) m 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1982 sprejela ODLOK o prispevku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1981—1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Delovni ljudje v TOZD, drugih OZD in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ter pri njih zaposleni delavci,, ki se jim ugotavlja dohodek in niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje komunalnih naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1981—1985, so po določilih tega odloka dolžni plačati prispevek za vzdrževanje komunalnih naprav kolektivne rabe. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastrdmi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek! 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma, plačujejo prispevek v višini 0,54 °/o. Osnova za izračun prispevka je osebni dohodek z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek mesečno ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek in iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1982 dalje. St. 1/1-010-04/82 Vrhnika, dne 25. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 511. Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1982 sprejela ' ODLOK o prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom na območju občine Vrhnika za obdobje 1981—1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom ter sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter pri njih zaposleni delavci in se jim ugotavlja dohodek in niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljnih plana SIS za varstvo pred požari občine Vrhnika za obdobje 1981—1985, so po določilih tega odloka dolžni plačevati prispevek za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požari. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma plačujejo prispevek v višini 0,10 Vo. Osnova za izračun prispevka je osebni dohodek na zaposlenega z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek mesečno ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki se jim tigotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmeme osnove, ki se šteje za osebni dohodek in iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. 5. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1982 dalje. Št. 1/1-010-02/82 Vrhnika, dne 25. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine -Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 512. Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) L$i 201. člena statusa občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1982 ter družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1982 sprejela ODLOK e spremembi odloka o delegiranju delegatov v zbore , Skupščine občine Vrhnika L člen ' 5. člen odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/77 in 15/80) se spremeni tako, da se glasi: »Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka . določijo delegacije' oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo naslednje število delegatov: Število del. ZZD I. 11 I. gospodarsko področje 1. IUV — TOZD Usnjarna Vrhnika 3 2. DS skupnih služb IUV Vrhnika 1 3. IUV TOZD Opekama Sinja gorica 1 4. LIKO TOZD Primarna pred. Verd 1 5. LIKO TOZD Tovarna stolov Verd 1 6. LIKO TOZD Tovarna vrat Borovnica 1 7. Avtomontaža TOZD Kovinarska Vrhnika 1 8. SGP Grosuplje — TOZD Igrad Vrhnika 1 9. ISKRA TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika 1 10. Prva konfrenca delegacij ima 1 Nosilec: Delovna skupnost skup. sl., LIKO Vrhnika Sestavljajo pa jo: 1. Delovna skupnost skup. sl. LIKO Vrhnika 2. LIKO TOZD Blagovni promet 3. LIKO TOZD Servisi energetika 11. Druga konferenca delegacij ima 2 Nosilec: DONIT TOZD Fenolit Borovnica Sestavljajo pa jo: 1. DONIT TOZD Fenolit Borovnica Število del. ZZD 2. Obrtnik Borovnica 3. ZG TOZD Promet Postojna — postaja ■Borovnica in Verd 4. ZG TOZD Promet Postojna — nadzorni-štvo Borovnica 12. Tretja konferenca delegacij ima 1 Nosilec: Žito TOZD Pekarna Vrhnika Sestavljajo pa jo: 1. ŽITO TOZD Pekarna' Vrhnika z obratom mlini in plastiko 2. MERCATOR TOZD Dolomit — prodajalne v občini Vrhnika 3. MERCATOR TOZD Mantova 4. HP Droga TOZD Gosad — obrat Jelka Vrhnika 5. Prodajalne in skladišča z manjšim številom delavcev: — Slovin — prodajalna Vrhnika — Tobak — prodajalna Vrhnika — Peko — prodajalna Vrhnika — Planika — prodajalna Vrhnika — Borovo — prodajalna Vrhnika — Koteks-Tobus — odkupna postaja Vrh^ nika — Industrija import — DO Zunanja trgovina — konsignacija — Semenarna — prodajalna Vrhnika — Servis Vrhnika — Integral — TOZD Turizem in rent-a-car — poslovalnica Vrhnika — Cankarjeva založba — prodajalna Vrhnika — Čoka — skladišče Verd — ISKRA TOZD projektiranje in gradnja sistemov — skladišče Vrhnika 13. Četrta konferenca delegacij ima 1 Nosilec: TOZD PTT Sestavljajo pa jo: 1. TOZD PTT Vrhnika 2. GG TOZD Gozdarstvo Vrhnika 3. GG TOK Vrhnika 4. ZG — GP TOZD Kamnolom Verd 5. PAP 6. MINERAL — obrat Drenov grič II. Kmetijska dejavnost 14. Kmetijska zadruga Vrhnika — kooperanti in dragi kmetje 3 MII. Obrt in obrti podobne dejavnosti 15. Peta konferenca delegacij ima 1 Nosilec: Komunalno podjetje Vrhnika Sestavljajo pa jo: 1. Komunalno podjetje Vrhnika 2. Obrtni center Vrhnika 3. Avtomerkur — TOZD Slovenija avto — servis Vrhnika in prodajalna 4. DBS TOZD Ljubljana — okolica — Nad-zorništvd Vrhnika 5. LESNINA TOZD Notranja trgovina — .prodajalna Vrhnika Število del. ZZD 6. PETROL Bencinski servis Vrhnika 7. Istra Benz — bencinski servis Vrhnika- 8. Ljubljanske mlekarne — TOZD Posestvo Verd 9. Zavod za načrtovanje Vrhnika 16. Skupnost samostojnih orbtnikov ima za obrtnike in pri njih zaposlene delavce skupno delegacijo, ki ima 1 IV. Prosvetno-kulturna dejavnost 17. OŠ Ivan Cankar Vrhnika 1 18. OŠ Log — Dragomer 1 19. OŠ Borovnica 1 20. Šesto konferenca delegacij ima 1 Nosilec: Vzgojnovarstvena org. Vrhnika Sestavljajo jo: 1. Vzgojnovarstvena organizacija Vrhnika 2. Cankarjeva knjižnica Vrhnika 3. Glasbena šola Vrhnika 4. Strokovne službe SIS (vseh SIS s področja družb, dejavnosti in materialne proizv. ter strokovne službe zveze kulturnih organizacij in zveze telesnokulturnih organizacij) 5. Tehnični muzej Bistra V. Socialno — zdravstvena dejavnost ' 21. Notranjski zdravstveni dom Vrhnika 1 22. Sedma konferenca delegacij ima 1 Nosilec: Dom upokojencev Vrhnika Sestavljajo pa jo: 1. Dom upokojencev Vrhnika 2. Lekarna Vrhnika 3. Veterinarski zavod Krim — delovna enota Vrhnika 4. Center za socialno delo VI. VI. Dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot TOZD 23. oblikujejo skupno delegacijo, ki ima 1 te delovne skupnosti so: Občinski upravni organi, temeljno sodišče v Ljubljani — enota Vrhnika, temeljno javno tožilstvo v Ljubljani — enota Vrhnika, občinski sodnik za prekrške, družbeni pravobranilec samoupravljanja, OK SZDL Vrhnika, OK ZKS, OS ZS, OK ZSMS, OO ZZB NOV, OO ZRVS, Naš časopis. Postaja milice, AMD, štab TO, SDK, LB, KS Vrhnika, KS, Borovnica, odvetniki, itd. VTI. Oborožene sOe 24. Skupna delegacija vojaških oseb in ci- vilnih osti) v oboroženih sil SFRJ iz Vrhnike ima 1 2. člen T- člen * spremeni tako, da ee glasi: »Konference delegacij morajo biti oblikovane v skladu z določili-tega odloka najkasneje do 30. marca UM&e 3. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o oblikovanju konferenc delegacij (Uradni Ust SRS, št. 2/78). Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št 1/1-010-07/81 Vrhnika, dne 25. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. 513. Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni Ust SRS, št. 39/80) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Vrhniks^ ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju Skupščine občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni: Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje — DE Vrhnika, opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje — DE Vrhnika je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe, o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati pristojnemu organu na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja živali se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika, ki opravlja preventivna cepljenja aU diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja ali diagnostične preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. 5. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ Veterinarske inšpekcij? II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje mladih psov proti steklini je obvezno takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1982. Pse je treba cepiti z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa. Na okuženem ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. 7. člen Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah (10 plemenskih svinj oz. 50 pitancev) in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega porekla. 8. člen Do konca leta 1982 mora biti tuberkuliniziranih najmanj 60 °/o vseh govedi v občini. Prav tako je potrebno opraviti tuberkulinizaci j o osnovne goveje črede na obratih Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestvo v Bistri in Verdu. 9. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno-prstanašto preizkušnjo vse krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka in sicer enkrat letno, — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovno čredo OZD. e 10. člen Na kužno malokrvnost je treba preiskati vse kopitarje, ki niso bili preiskani v letu 1981. Serološki pregled vzorcev opravi pooblaščeni laboratorij. 11. člen Na varoatozo je treba preiskati vse čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah v letu 1981. Preiskave morajo biti opravljene do 30. 4. 1982. Preiskave opravi pooblaščena organizacija. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se neha uporabljati odredba objavljena v Uradnem listu SRS, Št. 5/81. 13. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/3-512-01/82 Vrhnika, dne 22. februarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Franc Krašovec 1. r. 514. Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o varstvu živali Pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) in 3. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/75) izdaja izvršni svet Skupščine občine Vrhnika ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla ter o pristojbinah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Vrhnika I 1. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se , odpremlja na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali iz drugih občin, se določijo naslednje pristojbine: a) za kamionske in vagonske pošiljke 266,80 b) za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival oz. za vsakih 5 telet ali drobnice, za . vsakih 50 kom perutnine 120.65 c) za čebelje družine do 10 panjev 120,65 za vsak naslednji panj 5,80 d) za enodnevne piščance (do 5.000' kom) 120,65 e) za polže, rake, žabe in školjke za vsakih začetih 100 kg 120,65 2. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled v tržnicah, skladiščih in gostiščih se določi pristojbina: a) za pregled divjačine po kom 58,00 b) za pregled divjih prašičev s trihino- skopskim pregledom po kom 92,80 c) za pregled mleka po litru 0,30 d) za pregled mlečnih izdelkov po kg 0,15 e) za pregled jajc po kom 0,04 f) za pregled prašičev in divjadi v gostiščih LD in pri zasebnikih 278,40 3. Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odpremljajo s prevbznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin, se določijo naslednje pristojbine: a) od vseh vrst svežega mesa in zmrz- njenega mesa od kg o,34 b) od zbranega mleka po litru 0,03 c) od vseh vrst mesnih izdelkov po kg 0,34 d) od vseh vrst mlečnih izdelkov po kg 0,013 e) od jajc po kom . 0,04 4. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk'živine, živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ali se izvozijo, se zaračunava pristojbina: a) za kamionske in vagonske'pošiljke do 10 ton 348,00 b) za vsako nadaljnjo tono 18,56 5. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina: a) za vsako molznico 116,00 Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na din drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 6. Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede v klavnici se določi pavšal mesečno 26.010,06 7. Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled v mlekarni mesečno 13.340,00 8. Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled v skladišču Čoka mesečno 8,004,00 Pristojbine za obvezne veterinarsko-sanitame preglede v klavnici zajemajo preglede živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov ter pregled pri pakiranju in nakladanju mesa ter mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem "primeru se plačuje poleg pristojbine še zamudnina in prevozni stroški. II Pristojbine določene po tej odredbi so dohodek posebnega računa zdravstveno varstvo živali Skupščine občine Vrhnika za zatiranje kužnih bolezni in se plačujejo najmanj enkrat mesečno na račun pri SDK št. 50110-840-060-3182. III Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 50%. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 %. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro. IV Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled se poleg predpisane pristojbine zaračunajo še nastali potni stroški in zamudnine po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki j e veterinarsko-sanitarni pregled opravila. V Pristojbino za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitame preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki, plačuje organizacija združenega dela ali občan, takoj po opravljenem pregledu, oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno. . VI VI Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/5-420-2/82 Vrhnika, dne 22. februarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Franc Krašovec L r. 515. Na podlagi 9. člena odloka o ustanovitvi Zavoda za načrtovanje Vrhnika (Uradni list SRS, št. 6/79) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1982 sprejela SKLEP 1 Potrdijo se spremembe in dopolnitve statuta Zavoda za prostorsko in urbanistično načrtovanje, izdelovanje tehnične dokumentacije objektov ter inženiring Vrhnika, ki so jih sprejeli delavci Zavoda z referendumom 30. novembra 1981. 2 Ta sklep velja takoj. St. 1/1-02-9/79 Vrhnika, dne 25. februarja 1982. i Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 516. Na podlagi 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 203. člena statuta ob- . čine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika na predlog občinskega sveta Zveze sindikatov Vrhnika, sprejel I LISTO KANDIDATOV za člane disciplinskih komisij organizacij združenega dela občine Vrhnika Določamo ilsto kandidatov za člane disciplinskih komisij organizacij združenega dela z območja ob-1 čine Vrhnika, ki jih volijo delavci posameznih organizacij združenega dela v svoje disciplinske komisije v skladu z določili zakona o združenem delu in, svojimi samoupravnimi splošnimi akti: 1. A n i č Smilja, zaposlena v Slovenijaavto TOZD Servis, ki opravlja samostojna dela v knjigovodstvu, rojena 1930, stanuje na Klisu C-l. 2. Bolčina Alojz, zaposlen v upravnih organih SO Vrhnika — uslužbenec, rojen 1933, stanuje na Logu 12, Brezovica. 3. Brataševec Boris, zaposlen v Liko DSSS, referent za SLO in DS, rojen 1941, stanuje Kidričeva 1, Logatec. 4. Brelih Gabrijela — Osnovna šola Ivan Cankar, je učiteljica, rojena 1942, stanuje na Vrhniki Klis 27. 5. C a r Štefan, zaposlen v 2ITO TOZD Pekama. ' šofer, rojen 1926, stanuje pa Vrhniki. Idrijska 40. 6. Česnik Ivica, zaposlena v Osnovni šoli Log - Dragomer, je učiteljica, rojena 1948. stanuje v Bevkah št. 13, Vrhnika. 7. Debevec Stane, zaposlen v TOZD Fenolit Borovnica, strojni inženir, rojen 1954, stanuje v Ljubljani, ulica Vide Janežičeve 17. 8. Drobnič Janko, zaposlen v Liko DSSS, strojni tehnik, rojen 1946, stanuje na Vrhniki, Verd 261/63. 9. G e r d i n a Ciril, zaposlen v Liko — TOZD Tovarna vrat Borovnica, je lesni tehnik, rojen 1947, stanuje v Borovnici 173. 10. Glumač Cvetka, zaposlena v IUV Vrhnika, profesor umetnostne zgodovine in zgodovine, rojena 1953, stanuje na Vrhniki, Kopališka 17. 11. Gornjak Dragica, Zaposlena v IUV Vrhnika, kemijski tehnik, rojena 1950, stanuje na Vrhniki, Kačurjeva 3. 12. Grom Ignacij, zapošleh v SGP IGRAD Vrhnika, je gradbeni tehnik, rojen 1954, stanuje na Vrhniki, Na Klancu 4L 13. Istenič Angela, zaposlena v LIKO — TOZD Tovarna stolov Verd, delavka, rojena 1937, stanuje na Vrhniki, Klis 26. 14. ‘Istenič Štefka, zaposlena v IUV Vrhnika, nižja izobrazba, rojena 1928, stanuje na Vrhniki, Na Klisu 15. 15. Janič Breda, zaposlena v Osnovni šoli Ivan Cankar, učiteljica razrednega pouka, rojena 1946, stanuje na Vrhniki, Na Klisu A-3. 16. Klemenc Barbara, IUV TOZD Usnjarna, diplomirani inženir kemije, rojena 1948, stanuje v Ljubljani — Vič, Dolenjska 23. 17. Krašovec Metka, zaposlena v SGP IGRAD, je gradbeni tehnik, rojena 1954, stanuje na Vrhniki, Na Klancu 41. 18. Makovec Danilo, zaposlen v Gozdnem gospodarstvu Vrhnika, je gozdarski tehnik, rojen 1935, stanuje na Vrhniki. Kopališka 41. 19. Maksimovič 'Pavla, zaposlena pri Družbenem pravobranilcu samoupravljanja, pisarniška delavka, rojen 1945, stanuje na Vrhniki, Idrijska 52. 20. Markelj Ana, zaposlena v Notranjskem zdravstvenem domu na Vrhniki, je zobna asistentka, rojena 1932, stanuje na Vrhniki, Ob potoku 49; 21. M i h e v e c Fani, zaposlena na PTT Vrhnika, je ekonomist PTT prometa, rojena 1946. stanuje v Logatcu, Notranjska 33. 22. Mikuž Horta, zaposlena v VVZ Vrhnika, je vzgojiteljica, rojena 1341, stanuje na Brezovici 2C9. 23. M i o č i n O v i č Miro, zaposlen v LIKO — TOZD Blagovni promet, gimhazija splošne smeri, rojen 1952, stanuje na Vrhniki, Voljčeva 4. 24. Mele Pavli, zaposlena na SDK Vrhnika, je kontrolor I., rojena 1952, stanuje na Vrhniki, Na Klisu S-7. 25. Oblak Janez, zaposlen v Kmetijski zadrugi, je mesar, rojen 1941, stanuje na Vrhniki, Ob potoku 34. 26. Pavlin Milan, zaposlen v IUV Vrhnika, je elektrotehnik, rojen 1949, stanuje na Vrhniki, Kolodvorska 5. 27. Pečar Anton, zaposlen v LIKO TOZD Tovarna stolov, je dipl. inženir lesarstva, rojen 1958, stanuje na Vrhniki, Pot v Močilnik 25. 28. Petrič Ivanka, zaposlena v Hotelu Mam-tova, je trgovka, rojena 1938, stanuje na Vrhniki, Verd 94. 29. Podvratnik Peter, zaposlen v TOZD Kovinarska, je kovinostrugar, rojen 1958, stanuje na Vrhniki, Dobovičnikpva 5. 30. Popovič Vladimir, zaposlen v TOZD Kovinarska, je strojni tehnik, rojen 1950, stanuje na Vrhniki, Delavsko naselje 7. 31. Seljak Simon, zaposlen v ISKRI — TOZD Tovarna jantenskih naprav, je^ elektrotehnik, rojen 1949, stanuje na Vrhniki, Opekarska 24. 32. Ščuko v t Marija, zaposlena v Kmetijski zadrugi, je natakarica, rojena 1931, stanuje na Vrhniki, Ulica 6. maja 10. 33. Skr jan c Majda, zaposlena v ISKRI — TOZD Tovarna antenskih naprav, je administratorka, rojena 1930, stanuje na Vrhniki. Kotnikova 9. 34. S p a n i č Polda, zaposlena v TOZD Feno-lit Borovnica, je uslužbenka, rojena 1951, stanuje v Borovnici 143. 35. Todorovič Maja, zaposlena v Komunalnem podjetju Vrhnika, je gradbeni tehnik, rojena 1959, stanuje na Vrhniki, Gradišče 6. 36. Urbančič Nuša, ' zaposlena v Vzgojnovar-stvenem zavodu Vrhnika," je vzgojiteljica, stanuje v Logatcu, Notranjska 64. 37. V i t a s Regina, zaposlena v Osnovni šoli Borovnica, je učiteljica razrednega pouka, rojena 1932, stanuje Laze pri Borovnici n. h. 38. Z r i n s k i Rudi, zaposlen v IUV Vrhnika, je natakar, rojen 1947, stanuje na Vrhniki. Gradišče S-2. 39. Zupan Andreja, zaposlena v Notranjskem zdravstvenem domu na Vrhniki, je zdravnica, rojena 1941. stanuje na Vrhniki. Na Klisu A-2. 40. Žirovnik Maljaž, je zaposlen v LIKO TOZD Servisi — energetika lokacija Verd. je KV avtoklepar, rojen 1957, stanuje na Vrhniki, Verd 39. 41. Mole Lado, roj. 1932. opekarniški delavec; stanuje na Vrhniki, Na klancu 15. 42. Dečman Stane, roj. 1931, opekarniški delavec, stanuje na Vrhniki. St. 2/3-02-03/82- Vrhnika, dne 25. februarja 1982. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Vrhnika Rudi Velkavrh 1. r. 517. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena zakona o naravni ,in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 249. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 31/79) in na predlog Zgodovinskega arhiva Ljubljana izdaja oddelek za splošne zadeve in družbene službe (upravni organ pristojen za kulturo) občine Vrhnika ODREDBO o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana L člen Družbeno pravne osebe in društva, ki imajo sedež na območju občine Vrhnika (v nadaljnjem. besedilu: družbene pravne osebe in dguštva) -in katerih arhivsko gradivo bo v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini (v nadaljnjem besedilu: zakon) prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: arhiv): so: Industrija usnja Vrhnika, Kmetijska zadruga Vrhnika, Osnovna šola Borovnica, Osnovna šola Ivan Cankar, Vrhnika Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, Notranjski zdravstveni dom, Vrhnika Skupščina občine Vrhnika, Krajevna skupnost Borovnica, Temeljno sodišče v Ljubljani, enota na Vrhniki, Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, enota na Vrhniki, Družbeni pravobranilec samoupravljanja Vrhni--' ka. Kmetij skozemlj iška skupnost Vrhnika, Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika, Komunalna SIS Vrhnika, Skupnost za varstvo pred požarom Vrhnika, Občinska izobraževalna skupnost Vrhnika, Kulturna skupnost Vrhnika, Telesnokultuma skupnost Vrhnika, Skupnost otroškega varstva Vrhnika, Občinska skupnost socialnega skrbstva Vrhnika, Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika, Komite občinske konference ZKS Vrhnika, Občinska konferenca SZDL Vrhnika, Občinski sindikalni svet Vrhnika, Občinska konferenca ZSMS Vrhnika, Občinski odbor ZZB NOV Vrhnika, Čebelarsko društvo Vrhnika Arhiv bo prevzemal tudi arhivsko gradivo pravnih prednikov in pravnih naslednikov v tem členu navedenih pravnih oseb in društev. 2. člen Družbene pravne osebp in društva, ki imajo dokumentirano gradivo in izvira iz časa do 9. 5. 1945 oziroma — do nacionalizacije 5. 12. 1946 oziroma 28. 4. 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij, — do 18. 7. 1946, kadar gre za gradivo zadrug, morajo ta gradiva v celoti izročiti arhivu. 3. .člen Družbene pravne osebe in društva iz 1. in 2. člena te odredbe morajo sodelovati z arhivom pri ugotavljanju, odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu ter pri vodenju evidence o njem in morajo za izvajanje obveznosti po določbah zakona zagotoviti potrebna sredstva in strokovno usposobljene delavce. 4. člen Družbene pravne osebe in društva, katerih arhivsko gradivo ne bo prevzemal arhiv, morajo to gradivo trajno hraniti, ga varovati in omogočati njegovo uporabo; drugemu imetniku lahko odstopijo arhivsko gradivo le s pristankom arhiva. Družbeno pravne osebe in društva iz prejšnjega odstavka imajo pravico do pojasnila, kaj je arhivsko gradivo v smislu 58. člena zakona, V primeru, da je arhivsko gradivo posamezne družbene pravne Osebe ali društva iz prejšnjega odstavka potrebno zaradi dopolnitve gradiva, ki ga je že prevzel arhiv na podlagi 1. člena te odredbe, bo o izročitvi tega gradiva arhivu odločil za kulturo pristojni upravni organ občine z odločbo. 5. člen Določila 2. in 4. člena te odredbe se ne nanašajo na dokumentarno gradivo, iz katerega se odbira arhivsko gradivo, za katerega opravljajo naloge varstva v skladu z zakonom Arhiv SR Slovenije in organi iz 100. člena zakona. 6. člen Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 037-01/82 Vrhnika, dne 4. marca 1982. Načelnik Oddelka za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine Vrhnika Janko Pribošič 1. r. ŽALEC 518. Skupščina občine Žalec je na podlagi 4. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFR,J št. 58/73). 3. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 7/77), 46. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 12/77, 30/78 in- 23/81), 93., 174. in 181. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1982 in Občinska zdravstvena skupnost Žalec, na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajalcev dne 2. marca 1982 sprejela ODLOK o radiofotografiranju prebivalstva 1. člen L—... p/avočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze in drugih obolenj prsnega koša bo v maju in juniju 1982 leta radiofotografiranje prebivalcev občine Žalec, ki so rojeni v letu 1943 in prej. 2. člen Stroške radiofoiografiranja krije Obli . stvena skupnost Žalec. 3. člen Po opravljenem radiofotografiranju se morajo na poseben poziv pristojnega zdravstvenega zavoda odzvati vse poklicane osebe na kontrolni pregled. 4. člen Občinska zdravstvena skupnost Žalec imenuje za izvedbo radiofoiografiranja štab, ki organizira, vodi in usmerja radiofotografiranje ter po opravljenem radiofotografiranju predloži poročilo o izvedbi radio-fotografiranja izvršilnemu odboru Občinske zdravstvene skupnosti Žalec. 5. člen Izvršni odbor Občinske zdravstvene skupnosti Žalec lahko izda za izvajanje tega odloka natančnejša navodila. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja za sanitarno inšpekcijo pristojni organ občinske skupščine. 7. člen Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek osebo, ki se ne udeleži radiofoiografiranja ali kontrolnega pregleda ali če sicer ovira izvajanje tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 510-1/82-2 Žalec, dne 2. marca 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Žalec Karel Koren 1. r. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek 1. r. 519. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. marca 1982 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene do 31. decembra 1981 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za sorazmerno glede na čas kdaj so bile določene in sicer če so bile določene: za •/• do konca januarja 1981 36 do konca februarja 1981 33 do konca marca 1981 30 do konca aprila 1981 27 ' do konca maja 1981 24 do konca junija 1981 21 do konca julija 1981 18 do konca avgusta 1981 15 do konca septembra 1981, 12 do konca oktobra 1981 9 do konca novembra 1981 6 do konca decembra 1981 3 2 2 Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec Jože Zajc, dipl. pr. I. r. POPRAVEK V odločbi Ustavnega sodišča SRS, .št. Ul 76/81-11 z dne 4. 2. 1982. objavljeni v Uradnem Ustu ano, st. 6-263/82 z dne 19. 2. 1982 sta bili ugotovljeni tiskovni napaki, tako da se — v tretji vrsti 1) točke izreka odločbe pravilno glasj: ... graditeljev'stanovanjskih ...; — v drugi vrsti zadnjega odstavka obrazložitve se pravilno glasi: ...je to odločbo sprejelo v sestavih. ■ POPRAVEK V odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. UI 91/81-19 z dne 4. 2. 1982, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 6-264/82 z dne 19. 2. 1982 je bila ugotovljena tiskovna napaka, tako da se v peti vrsti 1) točke obrazložitve odločbe pravilno glasi :x... sklepom U I 91/81... POPRAVEK V odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. Ul 67/81-11 z dne 4. 2. 1982, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 6-265/82 z dne 19. 2. 1982 je bila ugotovljena tiskovna napaka, tako da se v 19. vrsti 2) točke obrazložitve pravilno glasi: ... ugotovljati rezultate delavčevega ... Uredništvo POPRA vrsK V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 22-1236/81 z dne 28. 7. 1981 se v 6. členu doda peta alinea in vnese besedilo »ter zaradi prekomerne izrabe krajevnih cest lastniki avtomobilov po 200 din letno«. Dole, dne 2. marca 1982. Predsednik , skupščine krajevne skupnosti Dole pri Litiji Mirko Vrtačnik 1. r. POPRAVEK V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-1 in VS-2 Trnovo, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1-76/1982 z dne 14. 1. 1982 je pri prepisovanju nastala pomota v naslovu odloka in v 1. členu odloka v navedbi »območje zazidalnega otoka VS-1 in VS-2 Trnovo«. \ Pravilno se v naslovu in v 1, členu odloka glasi: »za območje zazidalnega otoka VS-1 ie VS-102 Trnovo«. Sefenter skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Janez Jagodič L r. / VSEBINA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE Stran 439. Zakon o samostojnih kulturnih delavcih 505 440. Zakon o spremembi zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin 508 441. Ugotovitve, priporočila in sklepi za izvajanje zakonov s področja kmetijstva 508 442. Odlok o potrditvi oziroma o soglasju k samouprav- nemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Zdravstvene skupnosti Slovenije, samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Skupnosti otroškega varstva Slovenije in statutu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji 510 443. Odlok o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani 511 444. Odlok o izvolitvi sodnice Višjega sodišča v Kopru 511 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI Stran 465. Odredba o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih in drugih preiskavah na območju občine Grosuplje 527 466. Sklep o' javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načjta Jerova vas in zazidalnega načrta ob Grosupeljščici (Grosuplje) 528 467. Sklep o soglasju k statutu zavoda za Revmatične in srčne rekonvalescente za mladino »Dr. Marko Gerbec« Šentvid pri Stični (Grosuplje) 528 468. Odredba o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (Grosuplje) 528 469. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Idrija) 529 470. Statut občine Kamnik 530 471. Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Kočevje) 567 472. Odlok' o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Kočevje) 568 473. Odlok o dobavah in odjemu pitne vode na območju občine Kočevje 568 445. Sprememba minimalne metodologije za izdelavo investicijskih prpgramov 51 446. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 51 447. Odredba o spremembi in dopolnitvi o prehodnih ra- čunih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov m prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 51 DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE 448. Sklep o pripravi in sprejetju predloga dolgoročnega plana za področje stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 1995 z elementi do leta 2000 512 449. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah za združevanje solidarnostnih in vzajemnostnih stanovanjskih sredstev na ravni republike za leto 1982 513 450. Sklep o uvedbi enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči 513 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 451. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 514 452. Odlok o komunalni (turistični) taksi za začasno prebivanje na območju mesta Ljubljane 515 453. Sklep n sprejetju programa SLO in DS v Ljubljani za leto 1982 515 454. Letni plan za leto 1982 o višini potrebnih denarnih sredstev za nadomestila osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS v Ljubljani " 515 455. Odlok o hišnem redu v občini Brežice 516 456. Odredba o spremembi odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline (Brežice) 519 457. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 (Brežice) 519 474. Sklep o spremembi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v Agrokombinatu Lenart — TOZD gostinstvo in trgovina. Trg osvoboditve 1, Lenart 571 475. Sklep o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije (Lenart) 571 476. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 (Lenart) 572 477. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Lenart) 573 478. Sklep o spremembi statuta krajevtie skupnosti Gradišče (Lenart) 573 479. Ugotovitveni sklep o višini stopnje za izračun ob- veznosti združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija 573 480. Sklep o potrditvi odstotka poprečnega povišanja stanarin in najemnin v letu 1982 v občini Litija 574 431. Sklep o potrditvi najvišje končne polne poprečne prodajne cene za m2 stanovanjske površine v stanovanjskem bloku v Gabrovki (Litija) 574 482. Sklep o višini minimalne denarne pomoči otrokom x in dohodkovnih pogojih v letu 1982 (Litija) 574 483. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Litija) 575 484. Odlok o ustanovitvi Štaba za teritorialno obrambo občine Ljubljana Bežigrad 485. Sklep o soglasju k spremembi imena Gradbenega šolskega centra »Ivana Kavčiča« — Dom učencev katerega ustanovitelj je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad 576 576 486. Odlok o dopolnitvah odloka o stalnih komisijah Skupščine občine Ljubljana Center 576 487. Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slpvenije (Ljubljana Moste-Polje) 557 488. Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane (Ljubljana Moste-Polje) 578 481). Odlok o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 579 490. Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška 583 458. Sklep o višini denarne pomoči za otroke iz kmečkih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1982 (Brežice) -519 491. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok SS 12/6 c Podutik (Ljubljana Šiška) 584 459. Sklep .0 osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za občinski program otroškega varstva (Brežice) 520 460. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Brežice) 521 461. Sklep o dopolnitvi sklepa o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost (Celje) 521 492. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 202/1 c Gameljne (Ljubljana Šiška) 584 493. Sklep o javni razgrnitvi in razpravi osnutka razvr- stitve kmetijskih zemljišč, ki so s prostorskim delom družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik namenjene za potrebe kmetijstva 535 494. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Logatec za leto 1981 585 462. Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija) (Celje) 522 463. Sklep o uskladitvi preživnin z ugotovljenim porastom življenjskih stroškov (Celje) 523 464 * 464. Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti (Celje) 523 495. Odlok o proračunu občine Logatec za leto 1932 586 496. Sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo - in o osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1982 (Mozirje) 587 497. Lista prispevkov uporahnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Mozirje) 588 Stran 498. Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Ravne na Koroškem) 588 499. Odlok o uvedbi samoprispevka na območju krajevnih skupnosti Pohorski odred Slovenska Bistrica, Dr. Jagodič Slovenska Bistrica, Alfonz Sar h Slovenska Bistrica, Impol Slovenska Bistrica in Franc Hojnik Preloge — Vrhole (Slovenska Bistrica) 589, 500. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske samoupravne interesne kulturne skupnosti Slovenska Bistrica 593 501. Sklep o soglasju k statutu Delavske univerze Slovenska Bistrica ; 594 502. Sklep o podelitvi domicilne listine XIV. divizije (Slovenska Bistrica) 594 503. Odločba o ustanovitvi Delavske univerze Slovenska Bistrica 594 504. Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Črešnjevec (Slovenskh Bistrica) 596 505. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju krajevne skupnosti Črešnjevec (Slovenska Bistrica) 596 50,6. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Šentjur pri Celju) 597 507. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Šmarje pri Jelšah) 597 508. Posebni samoupravni sporazum o razdelitvi združenih sredstev za namene solidarnosti v stanovanjskem . gospodarstvu za delavce, ki se dnevno vozijo na delo za obdobje 1981—1982 (Titovo Velenje) 597 509. Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov (Vrhnika) 601 510. Odlok o prispevku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1981—1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Vrhnika) 602 511 511. Odlok o prispevku Za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom na območju občine Stran Vrhnika za obdobje 1981—1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 602 512. Odlok o spremembi odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Vrhnika 603 513. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 na območju Skupščine občine Vrhnika 604 514. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko- sanitarne preglede živine in živil živalskega porekla ter o pristojbinah za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Vrhnika 605 515. Sklep o potrditvi statuta Zavoda za prostorsko in urbanistično načrtovanje, izdelovanje tehnične dokumentacije objektov ter inženiring Vrhnika 606 516. Lista kandidatov za Člane disciplinskih komisij organizacij združenega dela občine Vrhnika 606 517. Odredba ) družbenih pravnih osebah in društvih, ka- terih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (Vrhnika) 607 518- Odlok o ratiiofotografiranju prebivalstva (Žalec) 608 519. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Žalec) 609 — Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije, št. U I 76/81-11 609 — Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije, št. U I 91/81-19 609 — Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije, št. U I 67/81-11 (vse objavljene v Uradnem listu SRS, št. 6/82) 609 — Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji 609 — Popravek ouioka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-1 in VS-2 Trnovo (Ljubljana Vič-Rudidk) 609 Kakšna in kolikšna je odškodninska odgovornost avtomobilista in kako je odgovornost zavarovana, boste zvedeli v strokovnem delu prof. dr. Stojana Cigoja > OBILIST odškodninska oogovornost in zavarovanje odgovornosti Spričo hitrega razvoja avtomobilizma in spričo prometnih nesreč, ki jih je ta razvoj prinesel, se tako v domačem kakor tudi v inozemskem pravu vse bolj natančno oblikujeta odškodninska odgovornost in zavarovanje. Avtor je želel v tem delu predvsem pokazati današnji pravni položaj odškodninske odgovornosti v zvezi z obratovanjem motornih vozil in zavarovanje odgovornosti ter probleme, ki se pojavljajo, ko se škodno razmerje ne dotika samo domačega, marveč tudi inozemskega prava. Celotno delo je razdeljeno na naslednja poglavja: Uvod (zgodovinski razvoj in viri avtomobilskega odškodninskega prava). Odgovornost (objektivna) brez krivde (pojem; vozilo, ki pomeni povečano nevarnost. obratovanje vozila, prenehanje in kraj obratovanja; omejitve varstva upravičencev; izključitev objektivne odgovornosti; dokazno breme itd.). Krivdna (subjektivna) odgovornost (nedopustnost in krivda itd.). Odgovorna oseba (obratovalec kot subjekt objektivne odgovornosti; razmerje med voznikom in obratovalcem; stranka, ki škodo zakrivi itd.). Vzročna zveza (pojem; dogajanje in stanje; direktna in indirektna vzročnost itd.). Škoda (kvalifikacija škode; osebna škoda; premoženjska škoda itd.). Odškodnina (odmera; vrste odškodovanja; oblika denarne odškodnine; porazdelitev odškodninske obveznosti; več upravičencev do odškodnine itd.). Razmerje med kazensko odgovornostjo in odškodninsko zavezo. Razmerje med odškodnino in zavarovalnino (iz premijskega zavarovanja in iz socialnega zavarovanja). Zavarovanje odgovornosti (viri, načela, pravni temelj obveznega zavarovanja, subjekti in predmet zavarovanja; vsebina zavarovalnega razmerja; regresni zahtevki itd.). Razmerje med več vrstami zavarovanj. Zavarovalno razmerje z inozemskimi elementi (obseg veljavnosti jugoslovanskih pravil; unificirana ureditev; zavarovanje v jugoslovanskem mednarodnem zasebnem pravu; Haaška mednarodna ureditev kolizijskih pravil; varstvo tujca po jugoslovanskem pravu itd.). Razvojne smeri v teoriji. Na koncu je še obširno stvarno kazalo, ki bo omogočilo praktično uporabo dela, Cena: 1100 din Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VII Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi \v Ljubljani — Naročnino za leto 1982 650 din, Inozemstvo 1300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni (,o izidu Vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni preda) 379/VII — Telefon direktor uredn no. sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72