1«M . maja vsi na manifestacijo nove DZ-CGIL in na popoldanske, ki jih organizira naša partija Jrf» «M Rutici rs TRIESTE ^ lieto X, A (490) TRST - PETEK, 25, APRILA 1958 Posamezna štev. 25 Lir ; --mm O IE ni samo razumela pravičnih zahtev Slovencev marveč se je za te zahteve tudi vedno borila Tov. Pellegrini slovenskih problemih -hka gl* - 17. ! ke zas( laimlai-nik in Sad. od nospevi Pertoi ^ :», ko* l lani ■ede... 1 ‘ijska 1 !o7)ol° zvrv,‘r je bilo v e iz st' ®T- Križu nadvse uspelo vo-0 Glas 6° zborovanje naše partije, nski zl 'v°rila sta tovariša Karel Sion: «tyvjč in senator Giacomo Pel-,edia v Kini. Zaradi važnost govora, i. odra ga je ime( tov. Pellegrini, '■ - 20’16 vodstva KPI, v katerem Itasans obširno obravnaval probleme ledei ja 'Venskega prebivalstva in s ^0 1 .f,h-11 V ,vez' stališče komunistov, isy- nJl °^v7ru borbe za mir, svobodo >! TaH1 ^em°kracijo,- smatramo za ir - 20 objaviti njegov govor Telefot alisem izvlečku. krajih je dejal Ve-tfoh yelleferini — J« problem er op * °“e ‘n demokracije bolj ži-33 po }1i°!liiuten tot drugje. V teh baloni1 g.” zivijo in delajo Italijani imlajP *°vonci združeni, roko v ro. a J apa, o kar vi zahtevate, vaše na-rju: C' jpravice, ni nikako da-dravn» °> to je svečano potrjeno v L«*«,.* Vi imate vso pravico e*a_ ,, >a.i popolno in celotno e- i0paikdio°viSloTeiICeV.Z Ilahii,ni- Ce , fll'e te pravice še 11 resnice- a gladit,*'1. te8a krivi klerikalci in :ert v ( °V' zavezniki. Vi ste najbolj orkeS? ‘t° 0sIojne priče težkih odgo-; pesi*; °s*> KD, socialdemokratov - 21. $ Zogih strank, ki so bile ob ercadc , ai klerikalcev. Ko smo ko-ai° d'6 '''stični parlamentarci iznesli . °rnici in senatu vaše zahte-lhk*art ' Sn,rl čutili sovražno razpelo- Radiji __________ lokal11 ■ zenje vladnih predstavnikov do vaših pravičnih zahtev, bodisi ko je šlo za ureditev slovenske šole ali za problem avtonomije, ki se ni uresničila zaradi ostrega in trdovratnega odpora KB» n V teh krajih ste vi poznali KPI, ki vam je bila vedno ob strani v vseh borbah, na političnem, gospodarskem in socialnem področju, za obrambo vaših narodnih pravic. KPI je bila tista stranka, ki ni samo razumela vaših pravičnih zahtev, marveč je tudi dokazala sposobnost, moč in navdušenje v borbi za uresničitev teh zahtev. Tov. Pellegrini je nato govoril o legendarnem liku Jožeta Srebrniča, ki ga je osebno poznal in se od njega učil. «Zadovoljni smo, da se v tem volilnem obdobju tudi druge stranke začenjajo zavedati, da obstoja nacionalno vprašanje. Pozdravljamo to dejstvo, ker iz lega lahko pride demokratična rešitev problemov. Želimo — je nadaljeval tov. Pellegrini — da bi se šlo po tej poti naprej, kot smo storili mi, in ne od danes, marveč že trideset, štirideset let, v vsej naši zgodovini». «Zato opozarjamo italijanske in slovenske množice na preji- 2t obletnica smrti Gramscija njo in bodočo vlogo KPI. Danes ni dovolj samo zajeziti KD, treba jo je poraziti. Dosledni naši obvezi našim preteklim borbam poudarjamo, da ni dovolj voliti proti KD, marveč je treba voliti najdoslednejšo, najsposobnejšo in najmočnejšo silo opozicije. treba je voliti KPI». Govor tov. Šiškoviča V svojem govoru je tov. Šiško vič razkrinkal pogubno klerikalno politiko v Italiji in Trstu, ki obstoja v neizpolnjenih obljubah. Nato je široko obrav-naval slovenske probleme. Podčrtal je, da se Komunistična partija predstavi volivcem v za-vesti, da je izpolnila svojo dolžnost in ima čiste roke. Pozval je slovenske volivce, komuniste in nekomuniste naj glasujejo za stranko, ki se je vedno borila za obrambo koristi tržaškega de. lovnega ljudstva, ki izpolnjuje svoje obljube, ki je bila vedno ob strani Slovencev v borbi za njihove narodne pravice. Tov. Šiškovič je pozval slovenske volivce naj dobro izkoristijo orožje, ki ga imajo danes v rokah, to je njihov glas in naj volijo KPI, ki jim jamči, da se bo borila za izvajanje 6 člena ustave in Posebnega statuta. Tudi tov. šiškovič je v svojem govoru omenil sloven skega poslanca Jožeta Srebrniča, ki je bil izvoljen na komunistični listi takrat, ko so v naših krajih divjale fašistične tolpe. V imenu Srebrniča naj Slovenci 25. maj a volijo KPI. ki jamči, da bo prišel slovenski poslanec v parlament. KPI vpraša danes glas Sloven-•cev je dejal govornik zaradi svoje preteklosti, svojih tradiciji in sedanje borbe: vpraša ta glas kot najmočnejša stran. k.i opozicije v Trstu in v vsej Italiji. Nespametno bi bilo razpršiti glasove, to bi ne bilo v korist slovenskega prebivalstva. Zato naj vsi Slovenci, komunisti in simpatizerji in tudi nekomunisti oddajo svoj glas za ! KPI. da bodo imeli svojega po-I slanca, ki bo jamstvo za ohrani-i i»i narodnih pravic. Danes, v petek 25. aprila ob 11. uri bo na TRGU PERUGINO manifestacija na čast osvobodilne borbe Govorila bosta partizanska komandanta Bonomo Tominez član osvobodilnega odbora Veneta Dušan Lovriha partizanski major NOB Predseduje tovariš Vittorio Vidali komisar in komandant «V. reggimento», orga nizator obrambe Madrida za časa osvobodilni vojne v Španiji. Prvomajske manifestacije tos rvi maj bo tržaško delovno ljudstvo tudi le-proslavljalo z veliko osrednjo manifestacijo, ki jo organizira dopoldne nova Delavska zbornica CGIL. Nova Delavska zbornica je vprašala dovoljenje za prvomajsko povorko. ki se bo uvrstila na Largo Pe-stalozzi in krenila ob 9.30 na trg Perugino, kjer bo ob 11. pri zborovanje. Sindikalna organizacija je vprašala dovoljenje za povorko in zborovanje tudi za Milje. Sv. Križ in Dolino. Podrobnejši spored manifestacije bo te dni sestavil organizacijski odbor nove DZ-CGIL. Prvega maja bo nova Delavska zbornica svečano o tvorila novi sindikalni sedež v Trstu. Popoldanske manifestacije naše partije Prvega maja popoldne pa ima naša partija na sporedu večje število ljudskih manifestacij, ki bodo združene z zborovanji in veselicami. Ljudske veselice bodo v naslednjih krajih : Osrednja veselica bo 1. maja v Ljudskem domu v ul. Madonnina. Pričetek ob 15. uri. Sodeluje godba « Rinaldi». V popoldanskih in večernih urah bodo veselice tudi v Miljah, Camporab, pri Sv. Barbari, v Griži, Podlonjerju in v Sv. Križu. Apel naše federacije za pospešitev nabiranja prispevkov m ajništvo naše federacije je objavilo naslednji apel : J TOVARIŠI! S pospešitvijo volilne kampanje ima naša federacija vedno večjo potrebo denarnih sredstev za kritje naraščajočih stroškov propagande. Partija gradi obenem veliko dvorano v Ljudskem domu v Trstu in gradnja je že v polnem razmahu. Da bo imelo tržaško delavsko gibanje cim prej primeren sedež za konference in razne množične dejavnosti in za vedno večjo okrepitev politične bitke v vidiku volitev, poziva partija vse tovariše naj pohitijo z nabiranjem prispevkov, naj se v vseh sekcijah in celicah obvežejo, da bodo dosegli cilj \ tej akciji na čast I. maju, ki je mednarodni praznik in dan borbe vseh delovnih ljudi. DRŽAVLJANI! Komunistična partija ponovno apelira na vas. da prispevate vsak po svojih močeh, da boste tako doprinesli k uspehu bitke za poraz KD. za gospodarsko obnovo prek integralne proste cone in teritorialne avtonomije, za bodočnost Tržaškega o-zemlja. TAJ NIšTVO AVTONOMNF. TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI Poslani prispevki \ tein tednu je naša uprava prejela za volilni sklad in 1. maj naslednje zneske : Tržaški arzenal 5.000, Aeegal 11.250, Sv. Jakob 7.185, Sv. I-van-Podlonjer 15.450, Sv. Ana 26.100, Greta 4.180. Rocol 2.205, Pončana 3.725, Rojan 3.650, Cu. rtiel 10.550. Prato!ongo 8.200, j Magdalena 17.900. Dolina 3.700 ! in 2.100. Celica KP in simpatizerji iz Saleža so prispevali 4.100 lir. Tovariš Romano Poggiolini, upokojenec Àeegata je darova) 15.000 lir za volilno kampanjo. Na podlagi zneskov, ki jih je uprava prejela do torka, je «tanje sekcij kar se tiče nabiralne akcije sledeče: Sv. Vid-Campi Elisi 23.500. Curici 103.680. Barriera 34.900, Pratolongn 16.600. Sv. Jakob novi- j stoja** osto lic H ovi 30: «V lome baP1 16. u' 1A 30: :r t* er»a! 16. ); spol 27• aprila bo 25 let odltar je umrl Antonio Gramci veliki voditelj in ustanovitelj Komunistične Partije Italije. Gramsci je zapustil italijanskemu delavskemu razredu in vsemu narodu veliko pomično in kulturno zapuščino, ki je sad njegovega trajnega dela in nenehnega študija, katerega Ir nadaljeval tudi v zaporu dokler so mu moči Opuščale. Kot komunist in revolucionar je po-'l?d kaj kmalu žrtev fašističnega režima. Najprej " bil obsojen na 5 let konfinacije, pozneje pa na 20 let in 4 mesece zapora. V fašističnih ječah je preživel deset dolgih in težkih let. Njegovo že lt{tk šibko zdravje je začelo pešati. Iz, vseh strani Sv®ta se je dvignil protest proti režimu, ki je aržai v ječi bolehajočega Gramscija in spričo e8a pritiska se je Mussolini končno odločil in premestiti Gramscija v kliniko, toda takrat e bilo že prepozno. 27. aprila 1957 je Antonio Gramsci za vedno zatisnil svoje trudne oči. ■veze VII. kongres komunistov Jugoslavije VA t> prisotnosti 1800 deiega-tov, povabljencev in opazovalec, se je ačel v torek zjutraj v dvorani gospodarskega razstavišča v Ljubljani VII, kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Prisotnih je veliko število domačih in tujih novinarjev. Delegacijo sta poslali na kongres KP Danske ‘ in Norveške ter socialistične partije iz raznih dežel. Vse ostale komunistične partije so poslale opazovalce in to zaradi nesoglašanja z osnutkom programa ZKJ. Komunistična partija Italije je poslala kot opazovalca tov. Reiehlina, člana CK in glavnega urednika rimske «l’Unità». Obenem je KPI poslala VII. kongresu ZKJ naslednji pozdrav : V' imenu italijanskih ko- ♦ Pozdrav KPI munistov pošiljamo VIL kongresu ZKJ našo željo za koristno delo v Interesu stvari miru in socializma. V tem trenutku so italijanski komunisti zavzeti z veliko borbo, da bi porazili na političnih volitvah 25. maja italijanske reakcionarne sile, ki hočejo napraviti iz naše države arzenal ameriškega atomskega orožja in upostaviti odkrito klerikalno diktaturo. Vsi Italijani, ki so proti vojni, podpirajo danes z globokim odobravanjem velike mirovne pobude, ki jih je začela Sovjetska zveza In socialistične države ter so z velikim odobravanjem sprejeli predloge jugoslovanske vlade proti postavljanju atomskih oporišč na jadranski obali. Na čelu delavskega razreda In delavcev bodo italijanski komunisti pospešili svojo akcijo proti imperializmu, Id podpira vojno, da bi oddaljili od človeštva strašno perspektivo atomskega spopada, za mir in pomiritev, za prijateljstvo med našim narodom in jugoslovanskimi narodi Italijanski komunisti sl želijo, da bi mogle biti Še obstoječe razlike med našima partijama odstranjene in bodo nadaljevali pn delu za sodelovanje in enotnost delavskih in komunističnih partij, za enot- nost mednarodnega delavskega gibanja, za enotnost vseh sil, ki se borijo za mir in demokracijo In za socializem. Prvi ilan kongresa je imel ge. ucraini sekretar ZKJ Josip Broz Tito referat o nalog a ZK'.J v zvezi z mednarodnim položajem in o notranjem razvoju socialistične izgradnje Jugoslavije. V prvem delu referata je analiza razvoja dogodkov po drugi svetovni vojni, sledi analiza zunanje politike Jugoslavije v kateri se omenjajo tudi odnosi z Italijo, ki jih je v zadnjem času kot pravi referat — zameglilo samo postavljanje oporišč za raketne izstrelke na italijanskem ozemlju, kar lahko o-groža va-nost in neodvisnost Jugoslavije in je to v med-sebojrtih odnosih nov element, ki ga je treba upoštevati. Nato omenja odnose z drugimi državami. ki so dobri in stalni, čeprav na Zahodu nekateri še ve- 93.750. Tomažič 15.750, Magdalena 28.600. Skedenj 11.500, Sv. Ana 36.215, Kolonkovec 10.905. Sv. Ivan-Podlonjer 26.355. Rojan 11.730. Rarkovlje 12.500. Roeol 27.425. Arzenal 17.500. Aeegal 68.250. Greta 4.180. Dolina 5.800. razno 41.400. Obvestilo volivcem Občinski volilni urad poziva meščane, ki so po 15. oktobru 1957 menjali bivališče in niso tega sporočili anagrafskemu ura du. naj takoj sporočijo volilnemu uradu v til. Diaz 25 svoj naslov. Volivci pa. ki ugotovijo morebitne napake na prejetih volilnih potrdilih, se lahko obrnejo na la urad. da jim napake popravi. ( Nadaljeranje na 4. strani J Za mlade volivce Krožek komunistične mladine na Opčinah organizira danes, v petek 25. aprila ples za mlade volivce. V odmoru bo spregovoril tov. Paolo Sema. Veselica bo trajala od 20. do 24. ure. Krožek komunistične mladine «Risoni» organizira mladinsko veselico, ki je namenjena predvsem mladincem in mladinkam. ki bodo šli letos prvič na volišče. Veselica bo jutri, v soboto 26. aprila od 20. ure dalje. Na veselici bo imel kratek govor član tajništva Avtonomne tržaške federacije Zveze komunistične mladine Italije. Na veselico je vabljena vsa mladina, prav posebno mladi volivci in volivke. Slovenci! Razpršitev glasov ni v vašo korist. Osredotočite zato svoje glasove na najmočnejšo in najdoslednejšo opozicijsko stranko. Volite K.P.I.! Naša volilna zborovanja Petek, 25. aprila 10.30 SE SL J AN : govorita Alojz Markovič in Paolo Sema 10.30 MILJE, na trgu Marconi: govorila Arturo Calabria in Giordano Pacco 10.30 GRLJAN ( na obali) : govori Alessandri Destradi 16. TRSTENIK ( Vera Žužek in Sparlavo Va-lentinis) 16.30 Sv. KRIŽ (Alojz Markovič) I, 8. Sv. BARBARA ( Marija Bernetič in Gio- vanni Postogna) 19, pri Sv. JAKOBU, ul. Industria 36 19.30 PODLONJER. na Novi cesti 20. REPENTABOR. na trgu (Frane Gombač) 20. na ŠKORK1J1 ( postaja openskega tramvaja) : Mira Rijavec in Ugo Gorella 20. na OPČINAH bo na prazniku mladih volivcev govoril tov. Sema Sobota, 26. aprila II. Strada vecchia delPIstria in v ul. Maiolica pred pokritim trgom 18. v DRAGI in na PESKU: govori Marija Bernetič 18. Largo Nicolini, na trgu Verdi in \ ul. Bosco na vogalu ul. Guardia 18.30 BARKOVLJE, Salita Contovello ( Muslin) 19. na trgu Barbaean: govori \ ittorio \ idali : Scala Bonghi 19.30 ul. Vespucei (Sv. Jakob) in Largo Pe-stalozzi (Giuseppe Rogassi) 19.30 pri OREHI7, govori Paolo Sema 19.30 til. F. Severo (pred gostilno «Americana») 20. ROJAN, Scala Santa 20. DEVIN, na trgu (Gombač) 20.30 KATINA RA (na mostu) : Dušan l.ovriha Nedelja, 27. aprila 11. pri Sv. ALOJZU. Zborovanje zn mladine: govori Pescatori II. na trgu pri Sv. JAKOBU: govorita Vittorio Vidali in Marija Bernetič II. GRETA, trg Bonomea ( Dogassi) in v H(I-COI«U (dvorišče Sebdlani) 11. GABROVEC (Alojz Markovič) 11.30 na pomolu Audace 12. pri PIŠČANCIH nad Rojanom 12.30 BARKOVLJE (Strada del Frinii) Ponedeljek, 28. aprila 18. na trgu Crocefisso 19.30 na trgu Giarizzolc 20. pri Sv. ALOJZU, na trgu: govori Vidali. v SKEDNJU (trg) in ul. D’Alviano 20. NABREŽINA kamnolomi 20. GROPADA : govori Marija Bernetič Torek, 29. aprila 18.30 BARKOVLJE. ul. Pera rol n 19. LAZARET 20. na KOLONKOVCU (Vittorio Vidali). pri Sv. IVANU, trg Gioberti, na Pončani. v Ro-lonji M-te Fiascone 20. V GABROVCU, n KROGLAH in NEUKEM REPNI’ 20.30 na trgu Garibaldi : govori Giuseppe Dogassi Sreda, 30. aprila 16.30 trg Duca degli Abruzzi 1.9.30 na trgu Venezia in v Ž A VI J AH 20. SADEŽ 20. KONKONEI.: govori Marija Bernetič 20. na Pončani : govori Vittorio Vidali četrtek, 1. maja 10.30 na PROSEKU Petek, 2. maja 19.30 PODLONJER. na Ogradi 20. CEROVLJE: govori Marija Bernetič 20. COL (Repentabor) 20.30 I .ON J ER: govori Vittorio Vidali 21. DEVIN- govori Giuseppe Rogassi Za očuvanje idealov NOB itali- fjl ržačani proslavljamo danes skupno z janskim delovnim ljudstvom republike zgodovinsko obletnico splošne ljudske vstaje v Severni Italiji, ki je važen mejnik v zgodovini italijanskega naroda. Poleg tega se Tržačani spominiamo vsako leto še druge, istotako važne obletnice osvoboditve Trsta, ki poteka 1. maja, ko je tržaški proletariat, pred 13 leti skunno z junaškimi edinicami jugoslovanske osvobodilne voiske strl še poslednje brezupne odpore nacifašističnih hord. Ob tem dnevu se s čutom hvaležnosti in ob-čudovania snominiamo vseh žrtev, ki so padle v težkih letih borbe proti naeifašizmu. Spominiamo se odločilnega doprinosa, ki ga je dala v tel gigantski bitki proti nacistični zveri legendarna Rdeča armada, katera ie zadala odločilne udarce nacistični zveri v nienein brlogu in s tem re'ila narode, ki so iemali pod Ritlerie-vim Škorniem. gotovega pogina. Spominiamo se doprinosa v krvi in žrtvah, ki so ara dali v bo’-bì proti nacifa=izmu tudi iunoslovanski narodi. Trntere «ta v vseh letih borbe navdihovali in bodrili «ila in iitna*tvo ns-nremagVive Rdeče armado. vo-V^e narodov Sovletske zveze. Ma-e lindstvo se « hvaležnostio spominla ti-«očpv gvo-ib naiLnli'ib «innv Slovenrev in Tta-li-anov. ki go dali «vo;a živllenla, da bi vsemu člnve=tvu zasiialo ]er>«e ?ivlien*e in da bi tu živeči Slovenci končno lahko uživali svoie pravice ki nam iib je fašistični režim skozi 25 let v celoti odrekal. Letos proslavliamo osvoboditev v okviru volilne kamnanie. Kot za vse Tržačane in vse delovno Ihidstvo Italijanske republike, so politične volitve brez dvoma velikega pomena tudi za trža"ke Slovence, ker ji daieio — prvič po 34 letih — možnost, da bodo končno imeli v italiianskem parlamentu «voleva predstavnika. Tn to možnost iim danes jamči Komunistična partila Italiie, to ie tista stranka, ki ie bila vedno na strani Slovencev, ki le dala naivečii doprinos v četrt stoletia borbe proti fašizmu, ki ie bila obenem borba za pravice Slovencev: dala ie naivečii doprinos v narodnoosvobodilni borbi, bila ie vedno na strani Slm'~n—- ~ ^ nnvoinih letih, ko je šlo =e vedno za obrambo njihovih narodnih in socialnih pravic, Slovensko prebivalstvo naših krajev je dalo svoj krvavi delež za časa fašizma in velik je bil tudi delež, ki ga je dalo v narodnoosvobodilni borbi. Toda boj ni še končan. Danes se vodi važna bitka in od rezultata te bitke je odvisno tudi očuvanje in uveljavitev vrednot in idealov NOB, ki so v težkih dneh borbe združili Slovence najrazličnejših političnih prepričanj. In enotnost, ki se je skovala v NOB naj bo osnova tudi v tej volilni bitki, da bomo z združenimi močmi porazili Krščansko demokracijo, sovražnika Slovencev. In porazili bomo sovražnika, če bomo 25. maja — zvesti idealom, ki so nam jih zapustili naši padli — oddali svoj glas Komunistični partiji Italije, najdoslednejši zagovornici pravic in koristi Slovencev. Več glasov KPI, partiji Srebrniča, Tomažiča, Kolariča, Malalani Jože Srebrnič slovenski poslanec KPI 25. april - dan ljudske m partizan O lavna zgodovina Komunistične partije Italije je že v prvih letih njenega obstoja prepletena z imenom Jožeta Srebrniča, komunističnega ■voditelja in prvega slovenskega poslanca, ki je prišel v italijanski parlament z glasovi Slovencev in Italijanov. KPI uvršča a ponosom Sre-brničevo ime med ustanovitelje partije. Ko se je leta 1919 vrnil Srebrnič iz Rusije, kjer jc bil zajet na fronti in se je nato Slovenski poslanec parlamentu Državnozborske volitve, ki so bile 6. a-prila 1924, so dale na Primorskem sledeči 20.765 29.847 13.145 Heroj Finko Tomažič rakalo tisoče, desettisočc partizanskih borcev in terenskih aktivistov, ki so se izkazali vredni nadaljevalci dela, ki ga je začel in ni utegnil do kraja izvesti Finko Tomažič. izid: komunisti slovenska lista zmerni socialisti skrajni socialisti republikanci demokrati popolari fašisti Na komunistični listi je bil takrat izvoljen tudi slovenski kandidat Jože Srebrnič, ki je prišel v parlament z glasovi Slovencev in Italijanov. 5.058 9.784 5.702 22.198 161.826 vstaje v Severni Italiji ~\T sedržavna vstaje 1943 v Italiji, ki se je začela 25. apri, la, ni bila rezultat nekaj mesecev dela in je tudi ni mogoče oceniti po številu garibaldinskih brigad, ki so se borile proti nacistom in fašistom ali po številu padlih in ranjenih. Vsedržavna vstaja je bila rezultat dolge, težke in vztrajne ilegalne borbe proti fašizmu, ki je trajala dvajset iet, bila je re-zultat 18 mesecev junaške oborožene partizanske borbe, ki je ustvarila pogoje za končno zmago. Ko govorimo o doprinosu, ki sla ga dala delavski razred in njegova prednja straža, Komunistična partija Italije, je treba upoštevati tudi doprinos v krvi in žrtvah delavskega raz- , reda in komunistov skozi dvaj- | set iet borbe proti fašizmu, doprinos v idejah in usmerjeve-nju, ki ga je dala KPI v tej borbi. Treba je bilo poiskati pot, ki bi bila skupna vsem demokratičnim silam, kar ni bilo lahko. Enotnost in akcija sta bili osnovna podlaga za poraz fašizma in tega ni bilo mogoče uresničiti r nekaj mesecih. Bila so leta ko je zgledalo, da je fašizem nepremagljiva sila in marsikdo je takrat smatral neustrašno borbo komunistov, ki so bili preganjani, konfinirani in trpeli v ječah kot utopijo. Toda komunisti niso nikdar izgubili zaupanja in vere v končni poraz fašizma in zaupanja v silo in borbenost delavskega raz-reda. V osvobodilnem gibanju, ki se Ijenje dejansko romanje iz enega zapora v drugega, iz ene konfinacije v drugo, kar pa ni uklonilo njegovega borbenega duha in njegove volje do učenja in izpopolnjevanja svojih sposobnosti voditelja delovnih množic in organizatorja borbe proti fažizmu. Srebrnič je preživel v zapo-rib in konfinacijah skupno sedemnajst let in ko se je septembra 1943 zrušil fašistični režim, ni bil seveda več mlad. Toda kljub svojim šestdesetim Vzel je v roke puško, oprtal si nahrbtnik in šel v gore skupno z drugimi partizani. Prenašal je napore s pravim mladeniškim duhom, šel je skozi nevarnosti in zasede neustrašno in smelo. Hodil je po vaseh. Govoril je na mitingih, bodril in pozival ljudstvo naj se aktivno vključi v Osvobodilno fronto. Tako jc postal — čeprav ne več mlad -- tudi organizator oboroženega odpora proti nacizmv in fašizmu. Smrt ga ie doletela v juniju 1944, ko se je vračal letom jc Jože Srebrnič zopet i skupno z drugimi tremi lova-stopil na svoje mesto borbe, j riši v čolnu 'čez Sočo. Obsodbe Posebnega sodišča ■E g SKUPNO JS O •2.B S5 » * O ■ \l let S 1 5 Komunisti 4.030 5 1 23.000 1 20 Slovenci 203 14 6 2.796 — 20 Socialisti ..... 12 — — 104 4 5 Giustizia e Libertà 42 — — 349 5 10 Anarhisti 22 2 — 300 11 — Republikanci .... 6 — — 23 11 — Antifašisti 323 17 -— 1.296 8 21 SKUPNO . . ■ 4.638 38 7 27.868 40 76 V junaški partizanski borbi je padlo 69.000 borcev, ki so dali svoje življenje za boljšo bodočnost, svobodo in demokracijo. Od teg» števila je bilo 40.000 komunistov. Ranjenih jc bilo 36.000 borcev, od teh 22.000 komunistov. ! Padel je kot junak pod fašističnimi svinčenkami v času, ko se je naše Ijtidstvo plebiscitarno odzvalo pozivu na odločno in organizirano borbo proti fašizmu ùn prav zato ostane tudi njegovo ime nerazdružljivo povezano s slavno partizansko dobo v teh krajih. boril v vrstah boljševikov, se je takoj lotil političnega dela. Pomagal je pri ustanavljanju Ljudskih odrov, bil je dopisnik «Dela», ki ga je obenem širil po vaseh ; z eno besedo : bil je pobudnik in organizator komunističnega in naprednega gibanja na Goriškem. Zvesta načelom proletarskega intemacionalizma in programu, v katerem je bila od vsega začetka začrtana dosledna borba za narodne pravice zatiranih manjšin, je leta 1924 Komunistična partija Italije postavila na svojo kandidatno listo tudi slovenskega komunista Jožeta Srebrniča, ki je bil — kot že uvodoma omenjeno — izvoljen in je v prvem povojnem parlamentu zastopal koristi v Italiji živečih Slovencev. Fašistično preganjanje se je medtem še zaostrilo in gMvna tarča so bili ssveda komunisti. Tako je moral Srebrnič že leta 1926 v konfinacijo skupno z drugimi komunističnimi poslanci. Od takrat je bilo njegovo šiv. Osvoboditev Trsta je začelo organizirati poldrugo leto pred oboroženo vstajo so vedno obstojale tudi sile, ki se hotele, da se tudi po osvoboditvi ohrani stari družbeni red in te sile se niso strinjale * oboroženo vstajo proti okupatorju. Tudi v vrstah CLN (narodhno osvobodilni odbor) so prihajali do izraza razredni spori, ki so j se še zaostrili prav v odločilnih trenutkih. Konservativne sile so ! skušale zavirati razvoj položaja i v demokratičnem smislu. Treba ! je bilo ohraniti enotnost demo-j kratičhib sil loda nikakor ne za | vsako ceno, to je za ceno kapitulacije pred tistimi, ki so se skušali izogniti oboroženi vstaji. Enotnost v čakanju na razvoj i dogodkov bi pomenila kapitulacijo in poraz. Enotnost brez akcije bi pomenila izdajstvo | osvobodilne borbe in vstaje. notuosti vseh demokratičnih sil, toda za enotnost v akciji in niso nikdar izgubili z vidika, da se enotnost delavskega razreda delovnih in demokratičnih sil uresniči v borbi. In v tej borbi za socialno obnovo so bile v prvih vrstah skupno s komunisti vse napredne demokratične sile. Osvobodilna borba v Italiji ni bila borba za socialistično revolucijo, pač pa je bila borba za dosego demokratičnih svoboščin, ki jih nazadnjaške klerikalne sile KR še danes osporavajo- In zato je prav v tem trenutku, ko tudi mi Tržačani, Slovenci in Italijani proslavljamo skupno z italijanskim delovnim ljudstvom zgodovinsko obletnico oborožene vstaje v Severni liji, potrebno, da damo svoj prinos v borbi za poraz tis*' le. ki je glavna ovira uresni® demokratičnih svoboščin V dealom odporniškega gibaoi republiki. Poraz Krščanske demoktSJ|lr mokracijo, nacionalno ne lr. radi svoje neustrašne dosF -r< sti že leta 1920 tarča fašist’*, škvader. ki so takrat opus*' njegovo hišo. Pozneje je službo, gnali so ga pred P0* I sodišče, nato v konfinacij6 zapore. , Po 3. septembru 1943 je 1 rantu in Carbonari - kjcf, bil konfiniran - organizi’1* prekomorsko brigado. Bor* partizanskih vrstah do tri boditve. bodril in vzpo' lit À» lev ite, L, % Se5 '*v SV( jc vedno vneto zagovarjal in bil istočasno neizprosen sovražnik vsakega pojava nacionalizma. ri, ter « svojim vzgledom VI'J vero in zaupanje v končno ( ri, go nad fašizmom Indi dr***^ i” Po zmagi se je vrnil v rodno vas Opčine, kjer je ( f e'l val vse dokler so mu moč* j puščale za dobrobit delo**1 j* Nauki in vzgled Kolariča so j ljudstva in svojega naroo. ^ -, naše ljudstvo vedno j kot takega ga je naše lj1*” ( težki . in ne- cenilo, ljubilo in spoštoval, ri bili za svetlo napotilo v i-----—- -j—-- — -r--------- rfi enaki borbi proti nacifašistične-j obranilo njegovo ime v tra) i mu okupatorju. I spominu. c 1 1 • 1 • • I Izrazite s svojim glasom zaupanje stranki, ki je že 37 let \7_ l!f ^ l^Dl OlOVenSkl VOllVCl! ob vaši strani in je dala največji doprinos tudi v NOB VOillv 1X1 it KULTURA IN ZNANOST y „Čiste“ atomske bombe H bodo morile naše potomstvo ero»Timniiiii*ii!roraiiimiM»iiiiiiii!iiiiii!iiiiiiie™iiiim«mi!iii!iiiiiiiiiii!!iiiiii«iiiiiiiiiiiimiiii!iiiii!iriiiEiiEraiMi®roe» è Prof. Igor Kurčatov, član akademije znanosti ZSSR je pred dnevi napisal za list •d’Unità» članek o razlogih, ki so privedli Sovjetsko zvezo do enostranske ukini. fve atomskih eksplozij. Ker je članek selo zanimiv in aktualen ga objavljamo v celoti. fenehanjp poskusov z atom skim in jedrskim orožjem je fri’i važen korak na poti osvo->r"htve človelva strahot atom-e vojne, katere izbruh bi pov-ogromno škodo ne samo ebiva!stvom vojskujočih se de• > marveč vsemu človeštvu. "0 zakaj je sovjetska vlada, ki vedno občutljiva za težnje odov, predložila v proučitev notnemu sovjetu ZSSR vpra-'jv enostranskega prenehanja 11 nniskih in jedrskih poskusov s Poskusnih eksplozij ni mogoče skriti Jedrska sila naj se uporablja le v miroljubne namene tu. ZSSR dne lil. marca 1958 sem izjavil, da je takšno govorjenje nesmiselno in neodgovorno. Sedanje naprave omogočajo registriranje eksplozij a-tomskih bomb na velike daljave. Poskuse na Maršalovih otokih ua Tihem oceanu smo na primer zabeležili v ZSSR na podlagi signalov, ki so prihajali iz daljave 4500 km z vzhodne strani in 28.000 km z zahodne. Malo podzemsko eksplozijo tratila r ZSSR je zaznala neka sismo- LOO-O oljšo teg» h jc iitov. Znana italijanska pisateljica in pesnica Sibilla Aleramo, ki je kljub visoki starosti pred leti obiskala Sovjetsko zvezo in svoje vtise objavila v posebni zbirki pesmi, posvečenih delovnemu in ustvarjalnemu zaletu sovjetskega ljudstva, je te dni poslala sekretarju naše partije tov. Vidaliju razglednico z naslednjo vsebino : «Dragi Vittorio ! iskrena voščila! Z ginjenostjo sem prečkala tvoj članek o vrli tovarišici Marini. Objemam te. Sibilla Aleramo». noto8 'foni Sovjetske zveze. Pobud» ìunis*1 ^tjjetske vlade odgovarja miro-in Pčl ^nim težnjam sovjetskega ito n, l^dstva. Kdor je mnogo trpel, rist ''. nor je spoznal solze, strahote novo n uničen jo vojne, bolje razume rojo ^ Giovino ustvarjalnega dela. '°' tS, )t l eHki korak sovjetskega Ijud-tseo 'o, ki je prenehalo s poskusi !m.Pe<. * at°mskim in jedrskim orožjem iti d* 'vaji deželi, je popolnoma avtten in za nas je kaj čudno ■*oxiti! jjlušati izjave predsednika , rUzenih držav ter nekaterih !U&h državnikov Zahoda, ki taP> novi sovjetski korali zn '‘^Pagando. -, ^1 s prot p i ki prenehanja po-ki!"l'h eksplozij atomskih in r'hih fjomh izražajo mnenje, J 'e lahko s primernimi pre- uni*** h Mei jo imel ”'l ott« država vrši takšne po-f ,'e idi ne. V intervenciji, ki Vrhovnem sovje- loška postaja oddaljena 2650 km od kraja eksplozije. To se nanaša na metode, ki se v praksi že na široko uporabljajo, toda obstajajo tudi nova sredstva, še bolj občutljiva. Poskusi z atomskim in jedrskim orožjem so povzročili in bodo povzročili milijonom ljudi sedanje in bodočih generacij nepopravljivo škodo, ki se bo iz-grazila v povečanju levkemije, rakastih obolenj, v uničenju funkcionalnih dejavnosti itd. Vse to je posledica nastajanja, v ati mosferi in padanja na zemljo 'raznih radioaktivnih produktov, ki nastajajo o trenutku jedrskih eksplozij kot rezultat razkroja težkih atomskih jeder. Med temi produkti slu najbolj nevarna radioaktivni cezij in stroncij. Nič čudnega torej, če v teh ■časih vedno bolj odmeva glas znanstvenikov vsega sveto, ki zahtevajo prenehanje jedrskih Sputnikov dvojnik v Bruslju eksplozij. Znanstvenik se ne mo. re zapreti v svoj laboratorij in ne slediti temu, kar se dogaja v ostalem svetu ; ne more ostati brezbrižen do zdravja milijonov ljudi, ki živijo na vseh celinah zemeljske oble. Nekateri ameriški fiziki zagovarjajo. potrebo po nadaljevanju poskusov v cilju, da, bi ustvarili takoimenovano «čislo» jedrsko orožje. Toda sovjetski znan. stveniki so dokazali, da bodo eksplozije «čiste» jedrske bombe ravnotako imele škodljive posledice za človeštvo zaradi radioaktivnega ogljika, ki se ustvarja v trenutku eksplozije. Razlika je le v tem, da bodo zaradi eksplozij «čiste» jedrske bombe manj trpeli sedaj živeči ljudje, zato pa bodo tem bolj prizadeti po dednih boleznih bodoči rodovi. Italijansko ljudstvo je trpelo pod fašističnim režimom. Trpelo je v trdih letih drage svetovne vojne. Mi zaupamo v zdrave sile italijanskega naroda in smo prepričani, da italijanski znanstveniki pravilno ocenjujejo po. loža j ter razumejo gorečo željo sovjetskih znanstvenikov, da vsi znanstveniki sveta, ki delujejo na področju izkoriščanja atomske energije, združijo svoje napore, da bi se ta mogočna sila uporabljala le v miroljubne namene. IGOR KURČATOV član Akademije znanosti ZSSR V zadnjih petnajstih letih se je „svet bodočnosti“ spremenil v svet sedanjosti Na svetovni razstavi v Bruslju vzbuja največ j e zanimanje občinstva dvojnik sputnika 11, ki ga razstavljajo v naravni velikosti, z vsemi napravami, ki jih je vseboval, in s kabino, v kateri je preživela svoje zadnje dni psička Lajka. Kabina je seveda prazna. Na našem posnetku : konica sputnika dan pred otvoritvijo razstave, AT zgodovini človeštva je malo ’ obdobij, v katerih je znanstvena misel dosegla tolikšni napredek kot z zadnjih petnajstih letih. Naj omenimo predvesni u-metne satelite, ki so v svetu zbudili večje zanimanje kot ka-ieri koli drugi izum v tem kratkem a značajnem razdobju. 1. oktobra 1957 zgodaj zjutraj je Človek poslal v višine prvo telo, ki so ga izdelale človeške roke, in s lem prvikrat vstopil \ vesoljstvo. Po zaslugi svoje-ga razuma in izkušnje v proizvodnji raznih materialov, sc je človek la dan prvikrat osvobodil zemeljske težnosti. Prvi u-metni spremljevalec naše zemlje je poslal na zemljo drago-ceni- geofizične podatke. Za njim je 3. novembra odletel drugi umetni satelit z že legendarno Lajko. Že prvi mesec sta oba sputnika poslala na zemljo podatke, ki jih znanost ni mogla dobiti vsa pretekla stoletja. Končno so se sovjetskim pridružili še a-meriški umetni sateliti. Po prvih umetnih planetih sc bo dvignila vsemirska ladja, kateri bodo dobavljale gorivo pomožne vsemirske postaje. Smer potovanja vsemirske ladje bodo kontrolirale radarske naprave Do lune jo bodo vodile naprave z elektronskimi možgani in s takšno ladjo bodo prvi ljudje prišli na luno. Rešenih več milijonov življenj Vzporedno s prodiranjem v kozmos je znanost prodrla tudi na področje podaljšanja člove- Radioaktivni izotopi v češkoslovaški znanosti in praksi ì vraž**' elovf8 e bili loslr IšistjiJ Otvoritev svetovne razstave v Bruslju PoS61 ieij* Veličastna manifestacija znanosti v službi človeštva C r®jšnji četrtek je belgijski , kfa]j svečano otvoril doslej l*6jo svetovno razstavo, ki ^ Ì° priredili v Bruslju in ka-^ se udeležuje 51 držav in Narodnih organizacij. Raz-P11 ., I ki bo trajala šest znese- )e zlasti pomembna zato, Ci&) i«'1 Nom. kjed k. dzir»1, Borit a namen predstaviti siiti j c in bodoče civiliza-je bila prirejena pod znanost v službi člove- VaiQ je tudi belgijski kralj v do to otvoritvenem govoru jodlal ar'i’ 'i” ima razstava na-i 4 ''n iv ozračje sodelo- no ^ 'n miru med narodi, ki drV i» “brati to pot, če noče- v Mg - a bodo odkritja, ki so izje (K lij -**v genija znanstvenikov, uni-noèti p-.^'vestvo. „](lvt,,j je , avPa. privlačnost razstave r0d» ( iiiiV|t0ni'Um- ki simbolično pri-jnid*1, rievet atomov kristala vine. povečanih stošestino- A tija fSet miljardkrat. Konstruk. tev op. 30 - 18.55 Dalmatin*1!,] pesmi - 21. Achille Tore1' «Možje», komedija v 5 de!. F8*' grajo člani Rad. odra. ' Klij ČETRTEK: 8.30 Veseli- slfist, venski motivi - 9.50 ‘Ravel: -Mri ( borada de! gracioso - 11. 0'| kester Armando Sciascia 13.30 Zabavna glasba - U Plesna čajanka - 16.20 Mc^nl sorgsky: Noč na Golem Bf- I ‘lei ■5 ?'« li - „ na , . , - Ì6.30 Anton Leskovec: «P' M k, ne bo v korist le nam komu- bvegova)> igra v 3 dei Igrs prmi nistom, marveč vsej slovenski skupnosti. vs Smrt starega komunista V torek zvečer je nenadoma umrl tovariš Giuseppe Zuder, delavec v Tržaškem arzenalu Tov. Zuder je bil član Komunistične partije od njene ustanovitve, udeležil se je borbe proti porajajočemu se fašizmu takoj po prvi svetovni vojni in je potem dolgo let preživel v zaporih in konfinaciji. Bil je tudi vedno aktiven v sindikalnem gibanju. Delavci Arzenala so ga postavili za kandidata v notranjo komisijo, ki jo bodo te dni izvolili. člani Rad. odra. - 18. fieff: Sonata v f-m-olu; za ,, lino- in klavir pip. 80 - 18*v'® Vokalni kvartet ««Večernic8’':':) - 20.30 Od melodije dije - 21. Iz arhivov fcrimin8 L ne vede: .«Sodne medici«?*,., . 22 45. Romantični skladat*!-.’ " PETEK: 13.30- Glasba po ijah - 18. Koncert ■ piam?*Tk:< Bianche Rev'is - 18.55 SÌcV«J.%]v «ki samospevi - 19.15 Utri^kj iz znanosti in tehnike - 20^j..( Glasbena fantazija - 21. Ufli* *1* nost jn prireditve v Trstu . 21.18 Velika dei a slavnih »CL 1 f ti strm? - .25 Din n! e Božanska komedija: Pekel. spev. Za stalnost zaposlitve proti volilnem posvetovanju ima po- j Ob nepričakovani izgubi d ra. gega tovariša izrekajo svoje globoko sočustvovanje svojcem naša federacija. Nova delavska zbornica CGIL, FIOM in tovariši j* Arzenala. Pridružuje se «Delo». sebno važno vlogo glas deklet, ki bodo prvič volile, in zlasti proti tem novim volivkam se morata usmerjati Zveza komunistične mladine in naša partija, da pridobimo njihov glas ; do deklet, ki trpe največje krivice sedanje družbe, da jim prikažeta perspektivo radikalne spremembe njihovih pogojev in jim objasnita pomen o-svoboditve žene v moderni in napredni družbi. Italijanski delodajalci se poslužujejo dela deklet za uresničevanje največjib dobičkov, da lahko razpolagajo z nekvalificirano delovno silo, negotovo in začasno ter slabše plačano Razlika mezde med dekletom in odraslim delavcem, za enako delo ali za delo enake vrednosti, dosega v industriji 40 odst. Dekleta se uporabljajo na splošno za nekvalificirana in zato manj plačana dela, dočim se zakon o vajeništvu ne izvaja, še manj pa spoštuje. Delo deklet je najbolj negotovo, kajti nad njimi visi često začasna pogodba in odpust v primeru poroke. Tudi v našem mestu se to do. odpustom zaradi poroke gaja, zlasti v podjetju UPIM, v pokrajinski umobolnici in v raznih mestnih bankah in zasebnih podjetjih ; ko se dekleta poročijo, se njihov delovni odnos avtomatično neha. Draga boleča .rana italijanske družbe je brezposelnost, alarti kar se tiče mladinske brezposelnosti. Po uradnih podatkih jo bilo 31. januarja 1958 v namestitvenem uradu v Trstu vpisanih 17.436 brezposelnih, od teh približno 40 odst. mladeničev in deklet. V istem času je bilo na vsakih sto zaposlenih delavcev okrog 20 brezposelnih, od teh 8 mladeničev in deklet. To so uradni podatki, toda število deklet, ki iščejo zaposlitev in je ne najdejo, je prav gotovo ve-è je. Za izboljšanje teh pogojev zahteva Komunistična partija in ZKM v svojem programu pravico vseh deklet "do dostojnega dela, primernega njihovim sposobnostim in težnjam, da bi izboljšale svoje življenjske po-goje in uveljavile «Vojo oseb- nost v družinskem življenju in v družbi, ter pravico do učenja. V svojem programu zahteva naša partija odobritev zakonskih osnutkov, ki se po krivdi KD o-stali zanemarjeni in ki se nana, šajo na prepoved odpusta v primeru poroke, prepoved pogodb na določeni rok, izboljšanje zaščite vajeništva z zakonsko dolo-čitvijo obveznega zaposlevanja vajencev in zagotovitvijo vseh o-blik zavarovanja, na juridično in moralno enakost zakoncev, na ukrepe za izvajanje ženevske konvencije, ki priznava mezdno enakost žena. Z vsemi temi zahtevami moramo seznanjati tržaška dekleta, da bodo spoznale, da je Komunistična partija edina stranka, ki se bori zii izboljšanje njihovih pogojev in zadovoljitev vseh njihovih upravičenih teženj. Prizadevati si moramo, da bo-glas deklet, ki bodo prvič volile, obsodba dosedanje demo. kristjanske politike in korak naprej na poti napredka * ELIDA REN KAISER VII. kongres ZKJ (Nadaljevanje s 1. strani) dno ne spoštujejo načela nev-mešavanja v notranje zadeve. Govoreč o odnosih z ZSSR in drugimi socialističnimi dežela-mi je maršal Tito poudaril, da se po napetosti, ki so jo povzro-čili madžarski dogodki, katera je bila odstranjena avgusta 1957 v Romuniji na srečanju s sovjetskimi voditelji, odnosi s Sovjetsko zvezo sedaj razvijajo na načelih beograjske in moskovske deklaracije in da je med obema državama sedaj več zaupanja, več razumevanja ter da si izmenjavata misli in izkušnje pri gradnji socializma. V nadaljevanju je maršal Tito obravnaval notranji položaj Jugoslavije in v zvezi s tem vlogo komunistov, žena. mladine itd. K I N A-Hgbirij Na ___A>, ofe Opčine Petek. 25. apr.: --T V —, . .. «Postojanki Stukusov» (Avamposto "‘«L, gli Stukas); Republik fS||. 1 Sobote, " 26. apr.: «Čarobno*:, (Incantesimo); barvni /'T*!« cinema skop Columbia. 'Iti Nedelja, 37. apr.: se ponovi- L Fonerei .ek. 28. uipr/: se . iT]> novi c Torek, 29. apr.: «Moj sin ron» (Mio figlio Neron6 h' barvni film Titanus. Sreda, "30. apr.: se ponovi. Četrtek, 1. maja: «Džunf 'ti •Ir drznežev» temerari): RK O. (Giungla barvni d'M fi* K Prosek H V) 4: Petek, 25. apr. ob 18 «Laž» ( Menzogna ) ; Titanus. Mladini izpod let prepovedano. Sobota, 26. apr. ob 19.30 , u^1 l>l> sebo» (La strana gu« d dei Film sottufficiale Lux. Asci' Sestanek FK ZKMI J! '.i lre, ;h, Jutri, v nedeljo 27. april3 jv^ 9.30 bo na sedežu v ul. Cap1* ^ lina 3 sestanek federalnega * ^ mite j a Zveze komunistične J**. j. Kongve* se nadaljuj«. dine. Na učitev volilnega priprave *a prvi not j. dnevnem redu: P’,, delovanji* . 2*