Pogojni izpust in pogojna obsodba.
Velikega pomena v naCtru novega kazenskega zakona sta pogojni izpust iz kazni ali preklicni izpust in pogojna obsodba ali odlo5;ena zvrsitev kazni, — ustanovili, sedanjemu kazenskemu zakonu celd neznani.
Pogojni izpust je ustanavljal naSrt kazenskega zakona u^e tedaj, ko ga je vlada predlo2;ila dr^avnemu zboru, — pogojno ob-sodbo pa je vlada vsprejela v nafirt se le pri razpravljanji kazenskega zakona na 2;eljo odsekovo.
Ustanovilo pogojnega izpusta je vsprejeto u2;e v mnoge za-konike, poznano je torej mnogo po svoji vsebini in tudi po svojih uCinkih, pogojna obsodba pa je dosedaj postavljena le v belgij-skem zakonu in to se le od 1. 1888. ^
Ni tem vrsticam namen nazaj segati v zgodovino teh pravnih institucij, le pojasniti ju hoCemo na podlogi nacrta, predloienega od vlade in po izrazilu, v katerem jih je vsprejel pri posvetu kazenski odsek.
Preklicni izpust ali izpust na preklic se snuje na misli, da je mogoce in opraviCeno odpustiti kaznjencu del kazni V pospeh poboljsanja. Kjer se to ne dose^e, ni opraviCen odpust kazni, ampak pravica zahteva, da se vsa kazen zvrsi. Med najimenitnejse smotre kazni spada pa pobolj§anje hudo-delnikovo; med kaznijo naj se pripravlja na prostost, da postane, ko jo zadobi, dober ali vsaj nenevaren Clan cloveske dru^be. Vie sedaj so v kaznilnicah marsikatere priprave, ki te^ijo na po-
») „Condamnation conditionelle". Gl. „Slov. Pr." 1888, str. 266—268.
Dredn. 16
- r26 -
boljsanje; kaznjenci dele se po svojem obnasanji na vec vrst, in onim, katerih vedenje kaze, da jih kazen pobolj§uje, moci je prosteje se gibati v kaznilnici in u^ivati marsikatere olajsave. Za najboljse med njimi se naposled predlaga, da so pomilosceni. Na mesto pomiloscenja naj po nekaj stopi pravno ustanovilo in to izpust na preklic. Princip pomiloscenja pa, ki je in ostane prerogativa krone, ne ru§i se s tem pravnim institutom, nego ostane se nadalje poleg njega; le milost vladarjeva se bode red-keje uporabljala.
Bolje in izdatneje, nego up pomilos6enja utegne poboljsa-vati to, 6e kaznjencu zakon daje pravni naslov za odpust dela kazni: ta v zakonu utemeljeni odpust bode ga vspodbujal, da si po dobrem vedenji, pridnosti, varcnosti i. t. d. pridobi pravni naslov, s katerim se mu pred pretekom vse kazni odprd v svet vrata kaznilnicna.
Bistvena razlika med pomiloscenjem in zakonito uravnanim pogojnim izpuscenjem je, da je ono brezpogojno, to pa se izreka na preklic. Ce se kaznjenec ni v resnici poboljsal, 6e se je le hlinil in tako nadzorstvo v zmoto spravil, preklide se izpust, in kaznjencu je dostati ves za casa izpusta nezvrseni del kazni. To ustanovilo bode imelo dobri nasledek, da bode kaznjenec uze iz bojazni, da bi moral zopet stopiti v kazen, skusal opraviciti zaupanje, katero je obudil za casa kazni, in ta bojazen zatirala bode mik za hudodelstvo, a gresnika vspodbu-jala, da se bode vedel pravicno in posteno.
Nacrt kazenskega zakona, ki ga je odobril kazenski odsek, doloca torej :
§ 19. „Kaznjence, kateri so obsojeni v casno kazen, mo6i je prebivse jedno leto v kaznilnici in zvrsivse dve tretjini kazni izpustiti na preklic, ce njihovo vedenje v zaporu in druge okolnosti opravicujejo nadejo. da njihov izpust ne bode nevaren javnemu redu in da bode njihovo vedenje primerno zakonu.
Pod jednakimi pogoji je mo6i tudi one, ki so za vse ^iv-Ijenje obsojeni, na prekhc izpustiti, ko so .zvrsili 15 let kazni. Nedopusten je pa izpust na preklic pri onih, ki so ponovljeno obsojeni zaradi ropa (§ 263., st. 3), tatvine (tj 265.), prikrivanja (§ 279.) in goljufije (§ 285.)." —
—   227   —
Iz teh doloCil je razvidno, da pri kratkih kaznih ni govoriti 0 izpustu. Razlog je ta, da pri kratkih kaznih ni moci z vspehom teXiti na poboljsanje kaznjenCevo, nekaj ne zaradi kratke kazni, nekaj ne zaradi tega, ker uje6e, v katerih se zvrsujejo kratke kazni, niso in ne morejo biti tako uravnane, da bi bilo mo6i dosezati znatno poboljsanje.
§ 20.: „Izpust je moCi preklicati, 5e vedenje izpus^enCevo ne opraviSuje danega mu zaupanja. Preklic Cini to, da se nad kaznjencem zvrsi oni del pripoznane kazni, kateri je ostal za Casa izpusSenja.
V posebno uvaSevanja vrednih okolnostih je celo dopu§ceno vnoviC kaznjenca izpustiti na preklic."
§ 21.: „Pod pogojem v 1. odstavku § 20. navedenim sme izpusCenca v silnih sluCajih zafiasno pripreti tudi varstvena oblast Onega kraja, v katerem biva izpuscenec, — zavezana je pa precej narediti, da se ukrene o konecno-veljavnem preklicu.
Ce se ukrene preklic, vraCuniti je zacasni zapor v kazen."
§ 22.: „Ce je s sodbo spoznana kazen pretekla, ali 6e je v sluCaji, ko je bil izpusCen tak, kateri je obsojen na vse Jive dni, preteklo deset let, ne da bi se bil izpust preklical. smatrati je kazen za zvrseno."
§23.: „0 izpustu in preklicu odlofiuje minister pravosodja, zasli§avsi kazensko zvrsilno komisijo."
Ni brez pomena, da se prepusCa ministru odlocevati o izpustu in preklicu. Tako se dose5;e, da se bode postopanje vrsilo po jednotnih nacelih. Zvrsevanje po drugih in razliCnih rokah postalo bi lahko tako raznovrstno, da bi ta nova ustanovila ne ugajala poglavitnemu namenu, poboljsanju kaznjencev, ker utegnil bi sem ter tja postati postranski smoter — olajsanje drJavnega zaklada — vaSnejsi od prvotnega, in cela institucija, ki ima biti vrhunec poboljsevalnih naporov kaznilniCnih, izgubila bi svoj pomen.
Nekaj 5isto novega v ustanovilih na kazenskopravnem polji, tuje sodniskim tradicijam in obcinstvu, dokler se udomaci, ne-pojmljeno ustanovilo pa bode pogojna obsodba ali odlo-Jena zvrsitev kazni.
To ustanovilo se opira na misel, da je marsikedo nie silno kaznjen s tem, ker se 2 njim kazenski ravna, ker sedi na ob-
15*
—  228  -
toJni klopi in ker se proti njemu izreCe obsodba. Med takim hudodelcem, katerega veckrat tudi muci misel na neizogibno silno revsCino svoje obiteli, fie mora on v zapor. in kateri je po dosedanjem, celo brezdolJnem Jivljenji morda le v razdraJenosti ali iz slabosti zapadel kazenskemu zakonu, — in med hudo delcem, kateri si ujece zaJeli za bivalisce, opraviceno je delati razliko. Pogojna obsodba je dopuscena le pri kratkih kaznih, najveC sestmesecnih; pri kratkih kaznih pa ni upati, kakor smo uJe zgoraj omenili, poboljsevalnih ucinkov, — uprav nasproten nasledek veckrat imajo, da namrec zatro v kaznjencu spostovanje do samega sebe, da ga napravijo mlacnega za rehabilitacijo, a pripravijo za ponovitev kaznjivega dejanja. Opraviceno je torej, ce zakon omogofii, da se moralno nepropali drJavljan, kateremu je uge zadostna kazen obsodba sama in 2 njo zdruSena sramota, ne pahne v navedene nevarnosti, katere izhajajo iz zapora.
Tako ustanovilo pa je seveda treba- previdno omejiti, in dolociti je sodniku kolikor moci natancno, kedaj sme uporab-Ijati te njemu dane pravice, Ta pravica bode avstrijskemu sodniku se bolj omejena, kakor je belgijskemu. Le-ta se mora na to ozirati, da obsojenec se ni bil dotlej kaznovan, vse ostale okolnosti pa lahko uvazuje po svoji razsodnosti; avstrijskemu sodniku pa se bode ozirati tudi se na to, da kaznjivo dejanje ni zapoceto bilo iz zaniCljivih nagibov (tako se lahko z jedno besedo oznacijo postranske kazni, katere prepreCijo, da bi se zvrsba odlo2;ila, 6e se spoznajo v dotiSnem slucaji) in v obce na to, da je slucaj vreden na vse strani posebnega preudarka.
Pod takimi omejitvami, katerim se §e pridruJuje pravica pritozbe, 6e je spoznano na odlog kazni, smeti je pricakovati, da bodo sodni dvori in sodniki pojedinci previdno in le takrat uporabljali to tolikanj tehtno pravico, kadar jim je opraviti z obtoJenci, ki so zares vredni te olajsave.
Nacrt novega kazenskega zakona torej doloCa:
§ 24.: „Sodisce sme ukreniti, da se odloJi zvrsitev priznane, sest mesecev ne presegajoce kazni, to pa z ucinkom, da je smatrati kazen za prestano, ce obsojenec v casu, kateri mora sodisce doloditi najmanj z jednim letom, a najvec s tremi leti izza pravokrepne obsodbe, ne zakrivi hudodelstva ali pregreska.
—  229  —
Pravo pa cloveska volja.
(Prosto po dru. Ahrensu.)
Razmera med pravom in clovesko voljo je zanimiva v dvojnem oziru. PrviC se ustanavlja veljavno pravo (zakon) po
Ta ukrep je smeti storiti, kadar je slucaj posebnega uva-2enja vreden, in za osebe, katerih bivalisfie je znano, katere se niso bile zaradi hudodelstva ali pregreska obsojene in glede katerih sodba ne omejuje drSavljanskih pravic niti ne dopusca, da jih je postaviti pod policijsko nadzorstvo ali zavarovati v posilni delavnici, in naposled ne meri na izgnanje ali prepoved zvrsevanja nala§c zlorabljenega pokhca.
Ta dolocila pa ne veljajo tedaj. ce na mesto neiztirljivih denarnih kaznij stopijo kazni prostosti.
Ukrep, da se zvrsitev kazni odlo?;i, se pa ne dotika pri-poznanih odskodeb, glob in postranskih kaznij."
Kazen se torej ne zvrsi, ce obsojenec v casu, dolocenem najmanj z jednim, a najvec s tremi leti, ne zakrivi hudodelstva ali pregreska. Ce torej zakrivi v tej dobi pre-stopek, nima to nobenega vpliva. Razlicno od belgijskega zakona, ki doloca najdaljso dobo na pet let, smatra avstrijski nafirt dobo treh let zadostno, da stoji obsojenec pod Damoklejevim meCem kazni. Veliko dalje ni imeti obsojenca pod to pretnjo, — bilo bi to zanj bolj mucno, nego li kazen sama.
Kakor doloca CI. 33, uvodnega zakona, priobCiti je ukreneni odlog, ko se razglasa sodba. Proti ukrepu se lahko pritozi ob-tozitelj (drJavni pravdnik in zasebni obtozitelj). Kadar preteCe v ukrepu doloCeni cas, mora sodi§ce izreCi, da je kazen zamrla. Proti temu izreku sme se v treh dnevih prito2iti drJavno pravd-nistvo (zasebni obtozitelj ne), obsojenec pa proti ukrepu, da se bode kazen zvrsila, ako tudi se je bil izrekel odlog. Ko je- stopil ukrep, da je kazen zamrla, v veljavo, ni ga moci izpodbijati zaradi hudodelstev ali pregreskov, katere je obsojenec sicer zvrsil V doloCeni dobi, kateri pa so sele pozneje znani postah.
Dr. F.
—   230   -
volji dotiCnih ljudij, bodisi posameznega vladarja, ali veC ljudij drugo je vprasanje, kako se eini in udini pravo, a za 6m je tudi treba volje.
Kar se tide prvega vprasanja, bila je dolga pravda med pravniki, je li res Cloveska volja vir vsakemu pravu (subjektivna §ola), ali le oblika, po kateri stopi pravo, kot samostojno naCelo, V 2;ivljenje (objektivna sola). Na videz bi se reklo, da izvira pravo res le iz volje ljudij. Mnogo pravnih naCel se je razvilo zlasti pri Slovanih iz sege, namrec iz volje veC ljudij zaporedoma ?;ive6ih. Dosti naCel so predlagali posamezni pravniki zlasti v Rimljanih, in potrdili sodniki, zopet le volja sodnikov. Brez dvombe je bila volja kraljev ali volja veCine zakonodavnih zborov ustanoviteljica marsikaterih zakonov. In kaj drugega je pogodba, ako ni sloJna pravna volja vec ljudij v istem trenutku? Med take pogodbe, ki so ustanovile zakone in jih ustanavljajo se dan na dan, pa stejemo n. pr. „Magnam chartam" v Angliji, tiste glasovite prisege na Spanjskem, po katerih so obljubili stanovi pokoro svojemu kralju, dokler bode ravnal po pravu in posameznih pravicah, z dodatkom: „Se no — no"; pridrJali so si namreC nepokornost, ako ne bi izpolnil kralj svojih obljub. Semkaj pa spadajo se danes ne samo vladarjeve obljube pri narstopu vlade, nego tudi vse zakonodavstvo v drJavah, ki imajo svoj ustav. Ako je treba za kaksen zakon zraven kraljeve volje se tudi ukrepa vecine neke zbornice ali celo dveh zbornic, ne more se zvati taka oblika drugaCe, nego „pogodba".
Ali motil bi se, kedor bi trdil, da je Cloveska volja popolnoma prosta, neomejena, kadar tvori pravna naCela, zakone. Ta na-Cela tiCe drugje, namreC v razmerah ljudij med seboj in med stvarmi; ta nacela so ustanovljena v bo5;jem redu sveta, kakor je ustvarjen in kakor so se razvile zemeljske razmere po Clo-veskem delu. Stavek n. pr., da so dolXni roditelji skrbeti za deco svojo, je sam na sebi resnicen, naj bi ga pripoznala volja cloveska, ali ne. Nobena drJava ni mogla brez skode tajiti tega pravnega naCela, in zato so se opustile najdenignice, po katerih pomrjejo otroci. Niti Sparta ni sniela zanemariti tega naCela in propala je vzlic svoji protivnosti ali morebiti prav zaradi te pro-tivnosti. Tako n. pr. na Francoskem zakon oprosCuje nezakon-skega oCeta vsake dolJnosti, skrbeti za otroka, ali nasledki tega
—   231   -
zakona gotovo ne mikajo drugih drJav k jednakemu pravilu. Ako se francosko ljudstvo ne mno2;i vec, ako Citamo v sodnih razpravah o svojstvih i;enskega spola, in da si jih ne upa ob-soditi nobeden sodnik, nobeden porotnik, ne moremo drugace, nego korenine iskati v doticnem krivem zakonu.
Brez dvombe je veljavno pravno naCelo, da morajo ljudje po svojih moCeh steti davke, da se poplacajo dr2;avni stroski. To nacelo je gotovo samostojno, objektivno, sicer ne bi ljudstvo dovolilo vsako leto potrebnih davkov. Ako se pa davki zaprav-Ijajo za druge namene, ako se po sili iztirja vec, nego ljudstvo premore, kaj se zgodi? Prevrat nastane in vladam se dokaSe, da pravo ne izvira iz njihove volje, nego da je samostojno. Nobena vlada ne more obstati, bodisi posameznega vladarja, bodisi neke vecine, ako se ne dr?;i prava, ako ima za pravo le svojo voljo. Shakespeare postavlja na smeh samovoljo zakonodavca (Kralj Henrik VI. drugi del), ko puntar Jak Code, po drugih pun-tarjih izvoljen za kralja, dolocuje nove zakone tako-le: „Sedem hlebov po desetki naj se prodaja prihodnjiC v Angliji za gros; leseni vrC na tri obroce naj jih meri odsihmal devet i. t. d. Na-vadno pa se vsak prevrat zatelebi zopet v krivico, ker je u2e sam po sebi kriva oblika z% u^taiovitev pravice in ker se je vdeleSuje preveC krivicnih ljudij. Kadar zacne vladati taka surova in nestrpljiva veCina, dosti je hujsa v samovolji, nego je bila kedaj kraljeva vlada, in odpravi se po taisti doslednosti, ker je izgubila pravo izpred ocij. Zgodovina nam kaJe, da se v takih primerljejih razvoj nadaljuje prav tam, kjer je bil pretrgan. Ko je bil dosegel francoski prevrat dne 4. avgusta 1789 ustavno zivljenje, in 6e bi ljudstvo bilo zadovoljno z doseJenim pravom, lahko bi izostali strasni prevrati do leta 1816. In res se je leta 1816. nadaljeval razvoj tam, kjer je bil pretrgan leta 1789. Tako smo tudi V Avstriji leta 1867. zafieli nadaljevati prav tam, kjer smo bill jenjali leta 1848. V tem je velika tolaXba, ker nam ka2e zgodovina vender napredujofie pravo. akoprem se vcasih pretrga ali, kakor pravijo nasi sosedje: „Svaka sila do vremena!"
Napredek se kaJe tudi v stevilu ljudij, ki so poklicani, vdeleJiti se zakonodavstva, in ne samo poklicani, nego tudi sposobni. To se godi, kakor dan na dan pri razsvitljanji nase zemlje.  SolnCni Jarki obsevajo najprej posamezne vrhe najvisjih
—   232   —
gorel; s fiasom pa prestopi svetloba na vrhove druge vrste in nazadnje se razgrne po vsaki dolinici, po vsaki vasici. Tako se siri spoznavanje prava, praviSna volja, in s tem tudi sposobnost, zakone dajati, med vec in vefi ljudij, akoprem se to ne da lahko opraviti drugafie, nego po izvoljenih poslancih. Veliko je vredno pri tem pridrXanje in le poCasno izpreminjanje starih nafiel ter privajenih drJavnih oblik.
Ugovarjati bi se dalo, da nifi ne hasni, govoriti o samo-stojnem pravu, dokler nismo sloJni o pomenu „prava", in dokler ni doloCila znanost tega pomena ter vseh pravnih nafiel; itak nimamo pre nifiesar, nego kar je doloCila cloveska volja. Ni veljaven ta ugovor u^e zaradi tega ne, ker iz njega izhaja: Kcimo, da naj demo pravo in vsa pravna naCela! — ne pa: Do-loCujmo, kar hoCemo! A tudi ni res, da ni se nicesar doloCila znanost, — ampak dosti, prav mnogo prava je uJe dognanega. Od casa, ko je Mojzes oznanil deset bo2;jih zapovedij, v katerih je tudi nekoliko pravnih prepovedij, od tega Casa se je razvilo pravo nie davno in mnogotero. Zlasti so izdelali Rimljani pri-vatno pravo o raznovrstnih predmetih, osobito o pogodbah tako izvrstno, da ga rabijo malo izpremenjenega se dandanes vsi narodi. Grki pa so bill zaCetniki v marsikaterih oblikah javnega prava. Nova doba je dovrsila druge oddelke, pravo osebe in drJave, naCin pravde, trgovsko, meniCno in zemlje-knjiJno pravo itd., in se dela neprenehoma naprej.
Ako torej spoznamo, da je pravni red nad Clovesko voljo in pred vsako pogodbo utemeljen v razmerah Cloveske druJbe in njenih razredih, v njenih moCeh in njenem razvitku, ako smo dosegli tudi visjo znanost, da se razvijata pravo in drJava ne le po samostojnih in veCnih zakonih. mari tudi pod vodstvom boXje previdnosti, ki drii tiste zakone zraven omejene Cloveske svobode: tedaj se bodemo trdo zanasali na boJjo moC in pre-verili, da se ne dado drJavne osnove in naprave koj po ukrepu nase volje odpraviti, ker so se tudi napravile po veCnih in obCih pravilih, nego da jih moremo le prenarediti po dolgem in vztrajnem delu. Ako smo res spoznali boljse pravo, tirjali ga bodemo tudi vedno in prepriCani bodemo, da moramo nazadnje zmagati. Bolje tega ni moci izreCi, nego kakor sv. pismo pravi: „Hrepenite najprvo po pravu in po praviCnosti — vse drugo se bode vam
—   233   —
privrglo!" Zato pa tudi moramo v prvi vrsti glasovati za pravo naj pride predlog od katere strani koli, Zato ne sme biti po-glavitni namen hrepeneti po oblasti ali po vecini, nego praviSno ravnanje mora nas dovesti do tega in nas tudi bode dovedlo, ker tisti bodo izgubili oblast in veCino, ki ne bote ravnati po pravu: in tudi mi bodemo oblast izgubili, brz ko jenjamo biti pravicni.
Druga razmera med pravom in clove§ko voljo se javlja pri Cinu prava. Znano nam je, da ima drJava sredstva in pravico prisiliti vsakega, da stori pravo, n. pr. da izpolni pogodbe, da placa davke, da sluJi kot vojak. Vender bi bilo prav 2;alostno, ako bi se morale vsako pravo iztirjati po sili. Sila je le za silo, t. j. rabi naj se le v skrajni potrebi. Pravo, kakor vsako dobro delo, naj Clovek stori voljno, t j. v pravem pomenu svobodno.
V drugo razpravo bi spadalo razlaganje cloveSkih namenov, nauk 0 poboJnosti, znanosti, lepi in koristni umetnosti (v zadnjo spada vsako preprosto delo), o uku in vzgoji, o moralnem in praviCnem Cloveskem givljenji. Do vseh teh namenov naj se vzpenja clovek iz svoje volje, in brez te volje ne more se zgo-diti nic blagega, nic vrednega. Kaj bi na pr. pomagalo, ljudi siliti
V cerkev? Prisiljena molitev ne bi raogla biti prijetna Tistemu, ki tirja, da naj se Bog moli „v duhu ter v resnici". Voljno delo pa daje dostojnost tudi zadnjemu preprostemu delu in delavcu. Ako hlapec opravi svoj posel voljno, namreC z namenom storiti kaj koristnega in kolikor moci izdatno, lepo in vrlo, spostovati ga moramo, in dostojnost njegova je visja nego dostojnost visokega gospoda, ki le dela zaradi placila ali iz Castilakomnosti.
Tedaj pa tudi mora drJava spostovati svobodo, razbirati med jednim dobrim in med drugim, ali med dobrim in boljsim. N. pr. drJava mora veljavno spoznati versko svobodo, ona ne sme prisiliti drJavljanov k jedni cerkvi in dopusCati mora vsako vero, ki ne 2ali dognanih naCol morale ali celo pravice. DrJava ne more v znanosti doloCiti, katera znanost je resnicna, nego le znanost naj popravlja zmoto znanosti. Takisto velja svoboda za druge namene in za razbiranje med njimi, n. pr. ali stopim
V znanstveni zavod, ali hocem postati kupec, ali kaj drugega. Ker pa velja svoboda za vse cloveske namene (izimsi pravo), tedaj izhaja vse iz tega, da ima Clovek tudi svobodo opusCati. Ees mora driava pripoznati tudi to svobodo, prav zato, ker smo
-   234   —
rekli, da drgava ne more prisiliti cloveka k temu ali k onemu dobremu delu in namenu. Jasno je, da se da krivo rabiti vsaka svoboda, bodisi, da Clovek ne stori niCesar, kadar bi lehko storil kaj dobrega, ali da stori celo nekaj hudega namesto dobrega. Dokler se hudo godi skrivaj (izimsi krivico), ne more drgava segati vmes, ali v javnosti se hudo ne trpi, ker ?.ali javno narav-stvenost. Le jedna svoboda ne velja, namreC svoboda krivice. Pravo je tako potrebno, da mora dr5;ava zatirati krivico povsod, tudi Ce ni javna, naj se to zgodi na to^bo poskodovanCevo ali proti hujsim krivicam tudi po uradni dol2nosti.
Ako pa tudi dri^ava ni kos vsakega drJavljana primorati k dobremu, vender lahko stori sama dokaj dobrega po svoji svo-bodi, po svojih uradnikih. DrJava ni prisiljena sluJbe podeliti znanemu brezvercu, kakor tudi ne bode zaupala svojega pre-moJenja znanemu zapravljivcu. Nadziraje uk in vzgojo se bode dr5;ava vspesno trudila vse dobro sejati v mlada srca, in ce se javno pripoznava in spostuje vsako vrlo delo, navajalo se bode ljudstvo zmirom bolj in bolj k pravi rabi svobode. Torej naj se tudi pravo stori svobodno, in bolj ko je ljudstvo navajeno pravo Ciniti iz svoje volje, veC pravnih opravil bode drzava tudi pre-pusCala svojemu ljudstvu. Tako vidimo nie dandanes, da pre-pusCajo omikane dr^ave ljudstvu solsko in krajevno upravo, de-gelam ali sploh veCjim oddelkom precej velik kos javne uprave, porote, volitve skoro vseh javnih organov, — a vse to je Cvrsta podstava politiCni svobodi. Tudi ta napredek je pocasen, ker jih je premnogo, ki se radi odtegnejo javnemu delu ali placi za javne namene. Ali napredek ni mo^en brez voljnega obcega so-delovanja pri vsakem javnem in potrebnem zavodu. To sodelo-vanje je bilo od nekdaj trda podloga angleskemu ustavu, ce-tudi V omejenem krogu boljarjev.
Svoboda tedaj ni samovolja, niti namen sam za-se, nego oblika dobro Ciniti, glahtno orodje v zvrsbo vzornih namenov Cloveske druJbe in kot tako tudi veliko vredno. Da sta si v ozki zvezi vdeleJba ljudstva pri zdelovanji zakonov in svoboden Cin prava, jasno je ob sebi. Ako je ljudstvo navajeno storiti pravo voljno, izhaja mu u2e iz takega ravnanja pravica, da ga vlada poslu§a pri dolocevanji prava, namreC pri zdelovanji novih zakonov. In ni prazno upanje, da mora podpirati napredek v
—   235   -
0 sodelovanji politicnih oblastev, kadar se raz-soja, je li neprimicnino privzeti v dezelno knjigo ali ne.
Z ukazom z dne 17. junija 1881, st, 8389, je miniserstvo za notranje reci dogovorno z ministerstvom za pravosodje de-Jelni vladi v Ljubljani o prito?,bi graSCaka Morica L,, ki je prosil, naj se pripise veC zemljeknjiJnih celot njegovemu dezelnoknjiS;-nemu posestvu v RadeCah in v Svibnem, prijavilo nastopno:
Z vprasanjem, koliko so politiCna oblastva pristojna raz-sojati 0 dopustnosti prememb v de2elnoknji2;nem posestvu, pecalo se je uZe najvisje sodisCe v svojem izreku z dne 12, junija 1872, ki je zadeval v prvi vrsti le razmere deJelne knjige na CeSkem, ki se pa naslanja v svojih razlogih na splosna uvaJanja, zade-vajoCa ne le deJelne knjige te kronovine, ampak sistemo de-Jelnih knjig sploh z ozirom na njihov drJavnopravni znacaj.
Po teh uvaJanjih je utemeljeno sodelovanje politicnih oblastev, kadar se razsoja, je li prevzeti to ali ono neprimiCnino v deJelno knjigo, v tem, da deJelna knjiga ni samo sodna na-prava, ampak je tudi zaradi posebnega stalisca, katero ima po ustavi deMnoknjiJno veliko posestvo, podstava deJelni ustavi; zaradi tega drJavnopravnega pomena de2;elne knjige strankam ne more biti dano na voljo, hoCejo li, da se privzemo take ne-primicnine v deJelno knjigo ali ne; prav tako pa ta re6 tudi ne spada jedino le v kompetencijo sodisC, za katera so mero-dajni tabularni predpisi, ne pa narodnogospodarske in politiCne razmere. Presojati take javnopravne reci so poklicana torej po smislu omenjenega izreka najvisjega sodisca pred vsem politiCna deJelna oblastva.
Ako imamo v Cislih te nazore najvisjega sodisCa, nimajo politicna oblastva nikakega posebnega uzroka, zakaj bi drugaCQ
prvem tudi napredek v drugem. S to nadejo pa tudi zavrSujem svojo razpravo.
Dr. Janko Sernec.
—   236   -
mislila, nego li sodi§ca na Kranjskem, in zakaj bi ne razsojala 0 tem, je li zaradi vsprejetja neprimicnin v kranjsko de5;elno knjigo bati se, da se godi kvara javnemu interesu ali ne, Po-misliti je tu, da je moCi ustanoviti deJelnoknjiJne celote, ki upraviCujejo za volitev v velikem posestvu, ne samo tako, da se napravijo nove deJ;elnoknjizne vloge, v katere se preneso do-tiCne zemljeknji2;ne neprimiCnine, ampak posredno in pod go-tovimi pogoji celo neposredno tudi tako, da se pripisejo nepri-miCnine, ki jih ni v deielni knjigi, deJelnoknjiSnim celotam, in da je torej umestno paziti zaradi javnega interesa na premembe zadnje vrste.
DeJelnega politicnega oblastva na Kranjskem tudi ne bodo ovirala po ustanbvitvi deJelnoknjiJnih vlog po smislu kranjskega zemljeknjiJnega zakona z dne 25. marcija 1874. ona omejujoca doloCila, ki so v zemljeknjiJnih zakonih drugih deJel. Prosnje grascaka tu ne bo teiko resiti, ker je po njeni vsebini misliti, da bi se pripisale v dezelno knjigo le nekatere neprimicnine, ki so nakupljene v ta namen, da se posestvo aronduje in sicer kot zamena za druge deJelnoknjiJne neprimicnine, ki so se odprodale.
Zaradi tega se deJelna vlada poziva, naj glede prosnje gra-sCaka L-a, kakor tudi v prihodnje v takih slucaj ih doloci, so li politiCni oziri zoper to, da se takim prosnjam ustre5;e ali niso; odbiti take prosnje torej ni, Ce se prosi pripisne dovolitve iz uzrokov praktiCne potrebe ter zaradi tabularnega redu, in Ce V volilskih razmerah velikega posestva zaradi tega ni nikake premembe.
Ker je visje dezelno sodisCe v Gradci v svoji razsodbi z dne 25, aprila 1879, st. 4015 doloCilo, da je smeti doticne ne-primiCnine le tedaj pripisati v de2elno knjigo, Ce da deJelni odbor kranjski svojo dovolitev v pripis opozarja se dezelna vlada se na to, da je ministerstvo za pravosodje, vjemajoC se s poprej razloJenimi nazori najvisjega sodisCa, reCeno visje sodisCe opom-nilo, da je politiCnemu deJelnemu oblastvu, ne pa de2elnemu odboru kranjskemu varovati javni interes.
—   237   —
Pravila za slovensko uradovanje.
V naslednjem priobSujemo nekaj novih naredeb glede rabe slovenskega jezika v sodnih opravilih, da jih je tako laJe najti, ker je dobro, ce jih pozna i uradnik i stranka. Pravilo pod I. je bilo dosedaj objavljeno samo po politicnih hstih, ostala pravila pa se nikjer. S tem priobCilom se torej popolnjuje slovenska izdava obe. sodnega reda (priloga „Slov. Pravnika" 1884. leta), katera ima pri §-u 13. poprejsnje ministerske jezikovne naredbe.
1.
Slovenski zemljeknjizni vpisi.
(Min. ukaz z dne 21. julija 1887, st. 12118.)
St. 8598.
Na neko pritoJbo zaradi nemskega vknjiJenja slovcnske zemljeknjiJne resitve v doticno zemljisko knjigo je c. kr. justiCno ministerstvo, ozirajoC se na prejsnje ukaze, zadevajoce posamezne slucaje, s 15. marcija 1862, pr. st. 865, z 20. oktobra 1866, St. 1861 in z 18. aprila 1882, st. 20513, ki dolocujejo, da slovensko osnovanih zemljeknji?;nih resitev ni v tem jeziku samo strankam izdajati, ampak da jih je v tem jeziku vpisavati tudi v zemljisko knjigo, z ukazom z dne 21. julija 1887. st. 12118 izjavilo se naslednje:
Ce je V omenjenih ukazih samo govor, da se je po njih ravnati na Kranjskem, ker so se doticni slucaji dogodili v okroXji de!t,. sodisCa Ljubljanskega, vender je ob sebi umevno, da je tudi po drugih slovenskih pokrajinah v okroSji visjega dai. sodisCa V slicnih slucajih, v katerih se je popolnoma ravnati po doloCilih nastetih ukazov z dne 15. marcija 1862, pr. st. 865, 20. oktobra 1866, St. 1861 in 18. aprila 1882, st. 20513 postopati zemlje-knjiJnim sodi§Cem jednako.
Cisto neosnovano ter veljavnim predpisom, sosebno pa do-loCbi § 102 zemljeknjiJnega zakona z dne 25. julija 1871 protivno je ono uradovanje, po katerem se zemljeknjiJnemu uradu nalaga, naj izvirno slovensko resitev na nemski jezik preloJi in tako vknjiJi.
—   238   —
II.
Slovenska oznanila po uradnih listih.
(Min. ukaz z dne 11. junija 1888, st. 6556.)
§t. 7424.
Na neko pritoJbo zaradi vvr§Cevanja oklicev v deJelni list V nemskem jeziku vsled zvrsilne prosnje v slovenskem jeziku pisane je visoko c. kr. pravosodno ministerstvo z ukazom z dne 11. junija 1888, st. 6556 semkaj izjavilo naslednje:
Po glasu naznanila ministerskega predsednistva so zaloJniki v Gradci, v Celovci in v Ljubljani izhajajonih Casnikov t. j. „Grazer Zeitung", „Klagenfurter Zeitung" in „Laibacher Zeitung" po pogodbi zavezani, da vsprejemajo brezpogojno v priobCenje v tako imenovanem uradnem listu od sodisc doposlana jim oznanila in sicer prav tako oznanila strogo uradne narave, kakor tudi taksna, ki se ticejo zadev strank.
Omenjena oznanila je proti poslani tarifni pristojbini pri-obCevati v uradnem listu neizpremenjena v obliki, v jeziku in z isto vsebino, kakersna prihajajo upravnistvom od sodisC; vsak vpliv urednistva ali upravnistva v navedenih ozirih je torej povse izkljucen.
Z ozirom na to naj obvesti nadsodisCe vse podredjene sodne urade v slovenskih in veC jeziCnih pokrajinah nadsodnega okro5;ja, da. ni nobenih ovir, da se na slovenske vloge po obstojecih pred-pisih izdana oznanila, namenjena za razglas v zgoraj omenjenih uradnih listih dotiCnih deielnih Casnikov, zdelajo in priobciti dajo v slovenskem jeziku.
Pri tem se bode na to ozirati, da se zaradi manjsih stroskov za vvrsCevanje razglasa po uradnem listu na vadno le v onem de2;elnem jeziku, v katerem je bila pisana vloga, oziroma v katerem so je izdala resitev. Izjeme se pa naj napravijo posebno
C. kr. okrajno sodisCe se o tem obve§Ca z dodatkom, naj se po tem ravna.
V Gradci, 10. avgusta 1887.
Schmeidel s. r.
Od dei&elnega c. kr. nadsodi§ca.
—   239   —
III.
Slovenska placilna po velja.
(Min. ukaz z dne 26. marcija 1889, st. 5340.)
St. 3375.
Slavno zastopstvo Praske zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani je predloJilo visokemu c. kr. pravosodnemu ministerstvu veC plaCilnih nalogov, ki so se na slovensko prosnjo izdali v nemskem jeziku.
Visoko c. kr. pravosodno ministerstvo je vsled tega z ukazom z dne 20. marcija 1889, st. 5340 naroCilo c. kr. de2;elnemu nad-sodisCu, naj ukrene potrebne naredbe, da se bodo ne samo sodisCa, ki so izdala omenjene plaCilne naloge, ampak tudi ostala sodisca na Kranjskem, sodisCa pod c. kr. okro5;nim sodisCem v Celji in v slovenskih delih deJele Koroske ravnala strogo in brez nasprotovanja (genau und unweigerlich) po predpisih ministerskih naredeb z dne 15. marcija 1862, praes. st. 865 (nadsodn. praes. St. 697) in z dne 18. aprila 1*^82, st.20513 (nadsodn. praes. §t. 3208), nadalje toCke I. odstavka 2. ministerskega ukaza z dne 6. junija 1873, St. 6699, da ne bode nobenega povoda za pritozbe, ki morajo kvaro delati interesorn pravosodja in avtoriteti sodisC.
0 tem se obvesCa c. kr. okrajno sodisCe, da se po tem ravna. V Gradci, 27. marcija 1889.
Waser s. r.
Od de2;elnega c. kr. nadsodisCa.
IV.
Slovenska placilna povelja.
(Min. ukaz z dne 26. aprila 1889, st. 6708.)
St. 1804.
Na pritoJbo, ki jo je vloJil gospod zastopnik Praske zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani, klice se vsled visokega c. kr.
takrat, Ce zahteva stranka razglas v obeh deXelnih jezikih, ali ce to odredi sodisce iz ozirov na boljse razglasenje.
0 tem se obvesCa c. kr. okrajno sodisCe.
V Gradci, 18. julija 1888.
Schmeidel s. r.
Od deJelnega c. k. nadsodisCa
—   240   —
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo.
a) Zvrsilno prodano posestvo prisodi se kupcu v obsegu, v katerem se privede na javno prodajo.
W. kupi leta 1880. na javni drazbi posestvo vlogo 2. obc. Zeli-meljske. Leta 1886 pristojno sodisce prisodi to posestvo zapuseini v tem umrlega kupca W-a. Njegov sin in glavni dedio K. zahteva, da mu D. odstopi gozdno parcelo 1587/18, ker je del posestva vloge 2. obc. Zelimeljske, in da ran placa 200 gld. odskodnine, ker je na parceli les posekal in gozd v travnik izpremenil.
C. kr. za m. del. in okr. sodisce v Lj. tozbi ni ugodilo.
R az10 g i:
Zahteva tozbe se ne upravicuje niti formalno niti materijalno.
V materijalnem pogledu nam je treba vedeti, je li umrli W. tudi parcelo 1587/18 na javni drazbi kupil. Toznik dosledno trdi, da je imenovana parcela bila zvrsilno cenjena in vsled tega tudi na javni drazbi s posestvom prodana, vender se mu dokaz s pricami ni posrecil. Poklicane price niso potrdile, da je svet, ki se v cenilnem zapisniku z dne 24. marcija 1879, st. 7313 imenuje „dva devcka", ist, kateri toznik navaja pod parcelo l.'')87/18. Price nasprotno pripovedujejo, da se tako jiaziva travnik, ki ga potok deli v dva dela, prepirni svet pa da se imenuje „kobilica" in „na keglih". Teh imen pa ni v cenilnem zapisniku.
pravosodnega ministerskega ukaza z dne 26. aprila 1.1., st. 6708 c. kr. okrajnemu sodisCu v spomin, da se je ravnati po tocki I. odst. 2. pravosodnega ministerskega ukaza z dne 6. junija 1873, St. 6699 in zaradi tega tudi skrbeti, da je okrajno sodisCe oprav-Ijeno z obrazci za plaCilna povelja, ki zadosCujejo navedenemu predpisu.
V Trstu, 2. maja 1889.
Dr. Defacis s. r.
Od c. kr. de?;elnega nadsodisCa.
—   241   —
Sicer pa tozba formalno ni osnovana. Toznik ni se dospel do lastninske pravice po smislu § 431. obc. drz. zak. pri posestvu, h kateremu bi spadali prepirni parceli, nima torej pravice za lastninsko tozbo. Pravni pridobitni nacin daje le pravno ime pridobitvi v last (§§ 424., 426. in 431. obc. drz. zak.), nikakor pa toznika ne upravlfi, da bi smel zahtevati parceli, kateri je tozenec isto tako kupil in ima vsled posesti prednost po smislu § 374. obc. drz. zak. Ker pa toznik tudi ne dokaze, da bi bil prepirni svet uze posedoval in stoprav po tem iz posesti izgubil, tozba tudi po smislu § 372. obc. drz. zak. ni upravi-cena. Toznik sicer upravicuje tozbo s tem, da je glavno posestvo vlogo 2, obc. Z. V posest prejel in torej tudi prepirni svet kot del skupne zemlje-knjizne vloge (universitas rerum). Ker se pa le toliko prejme v posest, kolikor se dejanski poseduje (§ 315. obc. drz. zak.), in ker se pravna posest po dejanski posesti omejuje, tudi ta razlog ne velja in zahtevo tozbe je odbiti.
C. kr. visje desSelno sodisce v G. je z odlocbo z dne 15. novembra 1888, st. 9622 prvo razsodbo izpremenilo in presodilo, da mora tozenec priznati pristojnost parcele 1587/18 k posestvu vlogi 2. obc. Z., katero je umrli W. kupil na javni drazbi, ter parcelo odstopiti zapuseini W-a v posest. Za posekani les zahtevane odskodnine pa ni prisodilo.
Razlogi:
Dognano je, da je W. posestvo vlogo 2. obc. Z. na javni drazbi kupil in da se je to posestvo prisodilo zapuseini W-a. K., sin W-a., je tudi upravicen za tozbo, ker je zapuscinsko sodisce sprejelo njegovo prijavo za dedica, kakor ka^e odlok z dne 29. maja 1886, st. 3951. Izrocilo se mu je po smislu § 145. zakona z dne 9. avgusta 1854, st. 208 obc. Ati. zak. zapuscinsko premozenje, da je oskrbuje in nad-zira, a to mu daje pravico toziti. Sicer je pa toznik v repliki navedel zapuscinsko prisodilo z dne 25. januvarija 1887, st. 591, ki dokazuje, da je toiSniku prisojena vsa zapusCina W-a. in se posebno posestvo vloga 2. obC. Z
Ker pa je parcela 1587/18 pripisana vlogi 2. obC. Z., zahteva toznik, naj prizna tozenec, ker je na nekem kosu te parcele les posekal, da vsa imenovana parcela pripada k posestvu vlogi 2. obc. Z., in naj odstopi posest zapuseini W-a., ki je kupil to posestvo.
Prvi ugovor tozencev, da toznik, oziroma zapuscina W-a. nima pravice toziti,  ker se ni zemljeknjizno lastnikora vpisan, ni utemeljen.
16
—   242   —
Lastninska pravica glede zemljisc se sicer zadobi po smislu § 431. obc. drz. zak. po vpisu v zemljisko knjigo. Toznik pa opira svojo pri-dobitev na sodnisko pritrdilo, ker je \V. po prisodilu z doe 10. julija 1886 in po zapisniku o zvrsilni prodaji zemljisca z dne 25. februva-rija 1880 kupil posestvo vlogo 2. obc. Zelimeljske in ker je v § 3. draiibenili pogojev doloceno, da prevzame kupec s pritrdilom lastnino kupljenega posestva. S prilrdilom izgubi eksekut lastninsko pravico, a dobi jo kupec, akoprem zacasno brez vknjizbe. Zvrsilna prodaja zemljisca provzroci, da eksekut ni vec lastnik in da ima vknjiiSba glede njega moc le za slucaj, ce se prodaja ovrze. Ce bi pa kupec ne bil takoj lastnik, bilo bi posestvo od pritrdila do vknjizbe lastninske pravice prosta stvar, ki z njo nepoklicani lahko razpolagajo in ki si je mora kupec iskati s tozbo stoprav po vknjizbi lastninske pravice , do tlej pa ne sme zvrsevati nikake pravice do posestva. Z ozirom na to je priznati, da pristoja tudi nevknjizenemu kupcu pravica zahtevati s tozbo posestva, ki po njih kedo drugi sega.
Priloge tozenceve in njegove izjave pa tudi pricajo, da je bila parcela 1587/18 za casa cenitve in prodaje pripisana zemljiscu vlogi 2. obc. Z. Tozenec namrec dokazuje, da so solastniki parceli st. 1500 in St. 1587 uze leta 1866. razdelili in da je prejel B. Jurij, prednik B. Janeza, tudi jeden del teh parcel. Vsled prosnje dotione oblasti z dne 17. marcija 1866 pripisali so se doticni delezi domacijam, in kakor dokazuje zemljeknjizni izpisek, pripisal se je tudi B. Jurijevi domaciji (sedaj vloga 2.) tak delez z opomnjo „dva srenjska deleza z 1137 sez.^ in 1 oralo 1411 sez.^, skupaj 2 orali i)52 sez.^." Tozenec pa tudi sam priznava, da sta ta srenjska deleza ista katera je s kupno pogodbo z dne 21, marcija 187 9 od B. Janeza kupil. In nadalje vrhu tega poklicane price dokazujejo, da sta srenjska deleza B. Janeza ista, katera sedaj tozenec poseduje. Pripisana sta imenovana srenjska deleza uze lela 1866. domaciji, sedajsnji vlogi 2. obc. Z, in ker tozenec ne trdi, da sta se odpisa!a, ni dvoniiti, da sta bila tudi za casa cenitve in prodaje pripisana posestvu, da sta se sedaj sestavini tega posestva in da se je vsled tega parcela 1589/18 kot srenjski delez pripisala vlogi 2. obc, Z. V novo zemljisko knjigo. Tozencev ugovor , da parcela 1587/18 poprej ni bila v zomljiski knjigi vpisana, pobija zemljeknjizni izpisek, ki dokazuje, da sta bila srenjska deleza, akoprem brez par-celne stevilke pripisana.
—   243   —
ali ne. t'e bi se pa tudi bilo na to ozirati, vender ni dolznost tozni-kova dokazati, da je bila ta parcela cenjena, ker itak pripada proda-nemu posestvu. Dokazati bi moral le tozenec, da parcela ni bila cenjena, oziroma da ni bila vsprejeta v cenilni zapisnik.
Ker pa v tem zapisniku ni stevilk parcelnih, nego so vpisana le domaca imena posameznih kosov, ker prica U. pripoveduje, da se posestvo ni obhodilo in pregledalo in ker zvrsitelj C., kakor dokazuje, pazi, da se srenjski delezi tudi cenijo, in ker po istem dokazu beseda „devcek" veCinoma pasnike znaci, ni dokazano s cenilnim zapisnikom, da bi se ne bila cenila posestvu pripisana srenjska deleza. Pomota v cenilnem zapisniku, ki jedino le dokazuje vrednost cenjenega posestva, ne dolocuje pa, katere sestavine da ima cenjeno posestvo, ne sme kra-titi pravic kupcevih.
Nasproti tej pravici tozenec ugovarja, da je on kupil srenjska deleza od B. J-a. prej, nego se je glavno posestvo cenilo. Ker pa tozenec ni odpisal imenovanih parcel v zemljiski knjigi niti jih na svoje ime prepisal, ne more si lastiti stvarne pravice nasproti to^niku, ki je glavno posestvo kupil in z njim tudi srenjska deleza.
Dognano je, da pripadata srenjska deleza kupljenemu posestvu vlogi 2. obc. Z. in zaradi tega ju mora tozenec tudi odstopiti to^niku V posest, ker nima stvarne pravice, na katero bi se nasproti tozniku opiral.
Zahteva, da placa tozenec odskodnino, pa ni utemeljena, ker je odskodnino moci iztirjati le od nepostenega posestnika § 335. ob5. dri. zak., le-tu pa je po smislu § 328. obc. drz. zak. domnevati, da je bil tozenec posten posestnik.
Na tozencevo revizijsko pritozbo je c. kr. najvisje sodisce z odlocbo z dne 8. majnika 1889, st. 4798 izpremenilo presodbo visjega sodisca ter obnovilo razsodbo prvega sodisca.
16*
Zvrsilni prodaji je predmet vedno vse z zastavno pravico obre-menjeno posestvo z vsemi sestavinami, in s pritrdilom se kupcu proda vse posestvo, ne pa posamezni deli. Parcela 1.587/18 bila je, kakor dokazano, za casa prodaje glavnemu posestvu (sedaj vloga 2.) pripisana; vsled tega bilo je po smislu § 294. obc. drz. zak. sestavni del posestva, in tako je W. dobil tudi to parcelo pri zvrsilni prodaji. Brez pomena je torej, je li imenovana parceia v cenilni zapisnik vsprejeta
—   244   —
b) Hipotekarna tozba kupca tirjatve z dobro vero v javne knjige.
Da hipotekarna pravica mine, ne zadoscuje poplacilo dolga, zahteva se tudi izbris iz javnih knjig (§ 49G obc. drz. zak.). Tega torej, da dolg od zacetka ni pravno obstojal, ali da je s hipoteko zavarovana tirjatev zastarela, ni moci z vspehom ugovarjati proti onemu, ki jo je V dobri veri v javne knjige kupil (§ 1500 obc. drz. zak.). Ako se je kupcu nejasno, nedolocno, predno je kupil hipotekarno tirjatev, govorilo o tem, da tirjatev vec ne obstoja, to se ne omaja v zakonu predpolagane dobre vere, ako se je zadnji cas glede te tirjatve v zem-
Razlogi:
Toznik kot upravitelj W.-ovega zapuscinskega premozenja je upravicen toziti po razlogih visjega sodisca.
Zvrsilno prodano posestvo prisodi se kupcu v obsegu, v katerem se privede na javno prodajo. Po drazbenih pogojih z dne 28. marcija 1889, ki so za prodajo merodajni, ozirati se je glede obsega posestva jedino le na cenilni zapisnik z dne 24. marcija 1879, st. 7313 in na davcni kataster. V zemljeknjiznem izpisku ni posameznih delov pro-danega posestva, a vidi se, da sta temu posestvu dne 7. marcija 18G6 pripisana dva srenjska deleza pase. Eksekut B. Janez je pa prodal ta dva deleza s kupno pogodbo z dne 2 2. marcija 1879 tozencu D. Iz pravdnih spisov tudi izhaja, da sta srenjska deleza, katera sta pripadla B. Janezu. imela parcelno st. 1.587/18.
Razmotriti je torej, ce je tudi ta parcela st. 1587/18 prisla na javno drazbo. Opomnja v zemljiski knjigi, da sta glavnemu posestvu pripisana dva srenjska deleza pase, nima z ozirom na drazbene pogoje nikake veljave. Toznik se tudi ne sklicuje na to, da je imenovana parcela V davcnem katastru pripisana kupljenemu posestvu. Cenilni za-zapisnik in price tudi ne dokazujejo, da se je parcela cenila. Po iz-vestji toznikovem naj bi bil travnik „dva devcka" parcela 1587/18; zemljeknjizni izpisek pa dokazuje, da je parcela 1587/18 gozd, in tozba jo opisuje kot pasnik z lesom, kateri je tozenec posekal, na-meravajoc napraviti si tamkaj travnik. Sodni zvrsitelj in cenilec pa tudi ne potrjujeta, da bi se bila srenjska deleza pase cenila in v zapisnik vsprejela. Ker tudi ostale price tega ne dokazejo, potrditi je razsodbo prvega sodnika
—   245   —
Ijisko knjigo vpisavalo, ne da bi se bill apirali lastniki obtezenih zemljisc.
(Razsodba najvisjega sodisca z dne 3. novembra 1887. 1. st. 5136).
C. kr. okr. sodisce v Tolminu je v sumarno razpravljani pravdi o tozbi de praes. 5. dne oktobra 1878. 1. St. 5580, s katero so F. B. in drug., kot dedni nasledniki Josipa B , tozili B. G—ja. in drug, zaradi placila 393 gld. 75 kr. s pr., potem, ko so bile zaslisane price, spoznalo s sodbo z dne 31. decembra 1886. I. st. 4039 za pravo: Tozenci so kot vknjizeni lastniki liiSe St. 92 in drugili zemljisc, pri katerih je zavarovana tirjatev v znesku 2500 gld. star, den., vpisana v tomo 121 in 112 in ponovljena v tomo 320 in 9G9 starih dezelnih knjig, sedaj prepisana na ime Josipa B. v tomo 482 in 1017, — dolzni placati drug za drugega toziteljem kot izkazanim dednim na-slednikom Josipa B. v 14 dneh S^/^ obresti za imenovano tirjatev 2500 gld. st. den. v letnem znesku 126 gld. star. Jen. =131 gld. 25 kr, a. v. in sicer za tri leta sem racunsi nazaj od dne, ko se je tozba vrocila, v skupnem znesku 393 gld. 75 kr. in zamudne obresti od dne vrocene tozbe naprej, sicer bi imeli tozitelji pravico placati se po zvrsilu iz zastavljenih zemljiSc.
Razlogi:
Iz pravdnih prilog, posebno iz izpiska iz dezelnih knjig z dne 28. majnika 1878. 1. (priloga A) se razvidi, da se drzi zemljisc, ki so bila nekedaj last B S u, sedaj pa tozencem, uze od 30. dne sep-tembra 1811. 1. vsled pogodbe z dne 14. septembra 1811. 1. (pril. B), hipoteka 2500 gld. st. den. = 2625 gld. a. v., ki se je z odlokom z dne 29. majnika 1850. 1. St. 4755 prepisala na Florijana C. ime.
Sub praes. 26. dne novembra 186,'J. I. prepisala se je ta tirjatev z odlokom z dne 30. novembra 1865. 1. St. 6846 na podlogi notar-skega pisma z dne 18. novembra 1865. 1. St. 8103 (pril. C) na ime Josipa P—a., in kakor se razvidi iz odioka z dne 8. februvarija 1877 1. st. 8410. e. kr. okroznega sodisca GoriSkega (pril. N replike), prodala se je ta hipotekarna tirjatev po zvrsilu Franca S—a. iz Ljubljane proti Josipu P—u. na javni drazbi. Kupil jo je G. B. A. kot poobla-scenec Josipa B—a., cigar dedni nasledniki so denasnji tozitelji, za 700 gld. a. v. in tudi placal to kupnino; drazba se je proglasila pra-vokrepno, in ko se je tirjatev bila prisodila z odlokom z dne 30. marcija 1877. 1. St. 1953 kupcu, prepisala se je z odlokom z dne 12. ju-
—   246   —
nija 1877. 1. st. 3637 na ime Josipa B—a. (kupca) v starih de^elnih knjigah, a v nove zemljiske kiijige za kat. obCino Tolminsko vknjizila se je kot staro breme, ne da bi bill kedaj denasnji tozenci ali njihovi predniki oglasili svoj odpor ali zahtevali zaznambo, da tece glede te tirjatve kaka pravda.
Uenasnji tozitelji — njihova legitimacija je izkazana, ker so dedici Josipa B —a. — zahtevajo rasisodbo, da so tozenci kot vknjizeni lastniki obremenjenih zeinljisc dolzni placati 6oJ„ obresti za imenovano tirjatev 2500 gld. star, den., in sicer za tri leta sem racunsi nazaj od dne, ko se je tozba vrocila, ker bi sicer tozitelji imeli pravico placati se po zvrJilu iz zastavljenih zemljisc.
Tej zahtevi se ustreze in sioer zategadelj, ker je po smislu § 2. min. naredbe z dne 19. septembra 1860. 1. hipotekarnemu upniku na izvoljo dano zahtevati plagilo svoje tirjatve od personalnega dolznika, od lastnika s hipoteko obremenjenih zemljisc, ali pa od obeh ob jednem; ker to, kar se ugovarja, da namrec dolg ne obstoja in da je uze placan, ne  unicuje  se hipoteke   —  ta  ostane,  dokler se  zares ne  izbrise, veljavna in  pravokrepna,   in   zatorej  je glede  tretjih  osob   smatrati tirjatev tako dolgo pravno obstojeco, dokler se drzi zemljisc   - , tudi zakonita prodaja govori za dobro vero onih (tretjih) osob, ki so si to tirjatev proti odplacilu (onerose) pridobili, dokler ni  nasprotno  (slaba vera) dokazana,  cesar pa tu ni, ker ni nobena prica dokazati mogla, da je kupec znal,   da je tirjatev uze placana, sklepati pa se tudi ne sme, da samo zaradi tega ni ravnal bona fide, ker je moral znati, da je tirjatev  uze zastarela,  — tak zakljucek v pravu nima  zaslombe, ker tist je v dobri veri, ki si z odplacilom  pridobi s hipoteko zava-rovano tirjatev, o kateri  mora se ve da misliti,  da pravno obstoji v zemljiskih   knjigali, ker ni moci — dokler ni nasprotno dokazano — misliti,  da je prevzel kako breme,  ako bi tirjatev uze placana bila; nadalje je — ker si   le-tu  tozitelji kot dedni nasledniki kupcevi in tozenci kot lastniki obremenjenih zemljisc nasproti stoje — vprasanje nedopustno in pravno neosnovano, vprasanje, za katero doloceno svoto je tirjatev bila kupljena,  ker ni trditev nikakor opravicena, da mora hipoteka jamciti le do kupne cene; tudi nima nadaljnji ugovor, da je bila tirjatev  takrat,   ko se je odstopila,   u2e zastarela, nikakega po-mena,  ker je cesija  zastarele tirjatve pravokrepna,  ker  hipoteka se vedno pravno obstoji, dokler se ne izbrise in ker zastarenja ne prouzroci samo tek casa.
—   247   —
Vslod apelacije tozencev je c. kr. visje dezelno sodisce v Trstu z razsodbo z dne 17. marcija 1887. 1. st. 991, odbilo tozbo.
Razlogi:
Akoprem je ta tozba po smislu §§ 461., 466. obc. drz. zak. in i; 2. naredbe justicnega ministerstva z dne 19. sept. 1860 formalno utemeljena, smatrati bi jo bilo nedopustno, al;o bi bilo dokazano, da vknjizena tirjatev ni nikdar pravno obstojala, ali da je bila uze takrat placana, ko jo je Fran S. zarubil. Zaradi tega bila bi ta rubez in tudi drazba neveljavna : bila bi to tudi, ako bi se dokazalo, da je Josip B. takrat, ko je tirjatev kupil, vedel ali vedeti moral, da dolg vec ne obstoja, kajti, akoprem § 469. obc. drz. zak. dolocuje, da nepremicnina tako dolgo jamoi, dokler se zastavna pravica, ki se je po pravnem nacin u pridobila, ne izbrise iz javnih knjig, vender te zakonske dolocbe ni smeti tako razlagati, da bi ta razlaga nasprotovala dolocbam §§ 468., 367. in 416. obc. drz. zak., ker je po smislu teh §§ v zvezi s § 469. drz. zak. smatrati, da mora hipotelsarni upnik biti v dobri veri, ako hoce, da mu doticni dolznik po smislu § 469. obc. drz. zak. jamci toliko casa, dokler se tirjatev ne izbrise iz javnih knjig, ker lahko hipotekarni upnik, ki ve ali vedeti mora, da je tirjatev deloma ali popolnoma placana, v svojo korist po-rabi to, ce iz javnih knjig ni razvideti, da je dolg deloma ali popolnoma placan.
Tudi se ni dokazalo, da cesija ni imela pravne moci ; ko bi ne bila imela pravne moci, bi iz nje naravno izhajal izbris hipoteke, cesar ^ pa tozenci niso dosegli. — Naposled ni bila ni S - ova. dolznost, ki je zacel zvrsilo porabljati, prepricati se, obstoji li tirjatev ali ne, niti ni moci kupcu nalagati dokaza, da je z dobro vero ravnal, to2encem pa je bilo dokazati okolnosti, ki bi bile mogle vzbuditi v sodniku prepricanje, da je kupec vedeti moral, da dolg vec ne obstoji. Tozenci takih okolnosti niso doka/.ali, ker ni dognano, da mu (kupcu) je dolznik to povedal, kajti izpovedi tretjih, katerih nikak zadosten pi'aven uzrok ne sili, povedati A—u. ali B—u. resnico, ni smatrati tako mocnih, niti da bi omajale v javnih knjigah utemeljeno dobro vero, niti da bi uverili, da je moral B. vedeti za poplacani dolg. Iz tega je le sklepati, da si morajo le tozenci in njihovi predniki sami pripisavati nasledke svoje zamudnosti (negligentia), ker niso tako dolgo dobo izbrisali tirjatve iz javnih knjig, ko so imeli vender dovolj casa.
—   248   —
Da vtozena hipotekarna tirjatev ni nikdar pravno tako obstojala, ^ da bi obremenjevala ta zemljisca, se jasno razvidi iz vsebine popolnoma dokazujocih sodnih listin: odstopnega pisma z dne 22. raajnika 1878. 1. st. 1449 (priloga st. 2), razsodbe z dne 29. decembra 18G1. I. st. 89 (priloga st  3) in doticnih razlogov (priloga st. 4 duplike).
Z bas navedenim odstopnim pismom je dokazano, da je prvotni upnik Andrej C. s hipoteko zavarovano tirjatev, o kateri govori tozba dne 22. majnika 1878. 1. Antonu M—u odstopil; z zgoraj navedeno raz-sodbo (priloga st. 3) v tozbi Neze C. kot odstopojemnice Antona M—-a. zoper dedice osobnega dolznika S a. in lastnike obremenjenih zemljisc se je za pravo spoznalo, da pristoja toziteljici Nezi C. na temelji izvir-nega odstopnega pisma Andreja C. samo osobna pravica, tirjati placilo odstopljene tirjatve od osobnega dolznika S—a.; ali jasno je, da je hipotekarna tirjatev zakonu protivna, da se je prepis v korist prvot-nemu upniku Andreju C. le po zvijacah dosegel s porabo neke pomote (error); zaradi tega ni mogel Andrej C. lastninske pravice do tirjatve nikdar priposestovati, ker je iz spisov dokazano, da ni nasproti to-zenim lastnikom zemljisc nikdar imel veljavnega naslova do vknjizbe zastavne pravice. Ker si je po tem takem prvotni upnik Andrej C. uze takoj iz pocetka brez veljavnega naslova vknjizeno tirjatev le z zvijaco pridobil, ni tirjatev s pravno veljavo nikdar mogla preiti hipo-tekarno na tretje osobe in se ni mogla leta 18.50. v last Florijana C—a. kot sinu iii dedica Andreja C—a. prepisati, to tem manj, ker je tirjatev njegov oce uze leta 1818. A. M—u. odstopil, a uprav radi tega ni mogla ta tirjatev vsled notarskega pisma z dne 18. novembra 18tj5. 1. (priloga C.) hipotekarno preiti od Florijana C. na Josipa P—a.
Prav tako je jasno iz vsebine poravnave, sklenene pri sodisci Tol-minskem dne 16. oktobra 1816. 1. st. 3210 (pril. D duplike), v kateri se je dolznik Blaz S., ker ga je upnik Andrej C. tozil, obvezal dolg, o kojem govori danasnja tozba, placati v sestih letih, jasno, da je bila tirjatev sama uze takrat, ko jo je Florijan C. s pismom z dne 18. novembra 1865. 1. sub C Josipu P.-u odstopil, zastarela, ker je bila doba 30 let z 8. dnem oktobra 1852. 1. dotekla.
Akopreui za zastarenje hipotekarne tirjatve ne zadoscuje, da se ona vec nego 30 let drzi zemljisca, ampak je po smislu § 1479 obc drz. zak. potreba, da se pravica ni rabila, t. j. da to dolgo dobo upnik ni nikdar niti placila glavnice niti obrestij zahteval, — teh okolnostij pa iz javnih knjig ni moci razvideti — akoprem ni moci samo iz tega,
—   249   —
da je bila tirjatev uze zastarela in da bi bilo lahko iz javnih knjig poizvedeti, da se zastarenje ni prekinilo, tega sklepati, da je Josip B. V slabi veri postopal, vender to dokazuje, da je eksekvent Fran S., od cegar B. svoje pravice izvaja, zarubil dne 8. julija 1874 hipotekarno tirjatev, ki je bila aie davno zastarela.
Kedor hipotekarno zastavno pravico pridobi po zvrsilu, ne more se sklicevati na dobro vero v javne knjige, ker velja to po smislu § 456. obc. drz. zak. samo za tisto zastavno pravico, ki ima v kaki pogodbi svoj temelj, a pri zvrsilni zastavni pravici je po smislu dvornega dekr. z dne 29. majnika 1845. 1. st. 889 dopuscena ekscindovalna tozba, in zvrsilo ne premeni niti pravic tretjih, niti pravic, ki so preminole.
Ker je torej tukaj jasno, da hipotekarna tirjatev, ki zaradi nje tece pravda, takrat ni vec obstojala, ko je pridobil Franc S vknjizbo zastavne pravice proti Josipu P, (pril. M.), onda tudi ni mogel Josip B. hipotekarne tirjatve s pravno veljavo vkupiti, ker se je ta hipoteka na temelji zakonski neveljavnega pravnega naslova po zvrsilni drazbi prodala in ker so si tozenci pridobili vsled zvrsilne drazbe pravico, B.-u kot kupcu vse ono ugovarjati proti zvrsilni drazbi tirjatve, kar bi bill lahko Francu S.-u kot eksekventu ugovarjali, ker cesijonar nima vecjih pravic, nego li cedent.
A tudi na dolocbe § 1467. obc. drz. zak. se tozitelji vspesno ne morejo sklicevati, ako pomislimo, da se je zvrsilna zastavna pravica na hipotekarno tirjatev v korist eksekventa Franca S.-a dne 21. julija 1874. 1. vknjizila in da torej od vknjizbe do G. dne februvarija 1877. 1., ko se je tirjatev na zvrsilni drazbi kupila (priloga 0 duplike), se niso bila pretekla tri leta, in ako se nadalje pomisli, da niso, ker se je prisojilo kupljene se le 28. dne junija 1877. 1. za kupca vknjizilo, od dne vknjizbe do dne, ko so dedici Jcsip B. vlozili tozbo de praes. dne 5. oktobra 1878. 1. st. 5580, pretekla tri leta.
Akoprem pa tozenci pravno niso upraviceni, izpodbijati notarske cesije hipotekarne tirjatve Florijana C. v korist Josipa P. zaradi simu-lacije, ker se s tem pismom tirjatev pravilno odstopa s pravico vknjizbe, in ker se je ta cesija brez odpora vknjizila, potem ker tozenci po zakonu niso upraviceni, izpodbijati pravne veljave obveznice (obligatio) na temelji cesije med tretjimi osebami, pri kateri niso prisostovali, po-kazejo se vender okolnosti, namrec nacin, kako se je cesija zvrsila, ki je posneti izjavam pric in temu, kar je pravda dognala, okolnosti, ki dokazujejo tudi istino, da je moral Ivan A., ki je v imenu svojega man-
—   250   —
Vsled re dne revizije toziteljev zoper to razsodbo ugodilo je c. kr. najvisje sodisce z odlocbo z dne 3. novembra 1887. 1. st. 5136 reviziji in sodbo c. kr. okrajnega sodisca Tolminskega potrdilo,
Razlogi:
Iz razlogov prvega sodnika, in ker po smislu § 469 obc. drz. zak. za vnicenje hipoteke ne zadoscuje placilo dolga, ampak hipotekarno zem-Ijisce toliko casa jamci, dokler ni listina, ki se nanjo dolg opira, iz-brisana iz javnih knjig, ker se nadalje zaradi tega nasproti onemu, ki je z dobro vero v javne knjige to tirjatev pridobil (§ 1500 obc. drz zak.), ugovarjati ne da, da hipotekarna tirjatev uze prvotno ni obstojala ali da je uze zastarela, seveda ako se mu ne dokaze slabe vere, t. j. da je vedel, da tirjatev ne obstoji; potem ker ni prav nobene okolnosti dokazane, ki bi mogla dvom vzbuditi proti dobri veri Josipa B. V javne knjige za takrat, ko je to hipotekarno tirjatev kupil; ker tisto, kar je prica Fran Z. — kakor tidi — pred drazbo Josipa B. povrsno pravil o tem, da ta hipotekarna tirjatev ne obstoja, prav go-tovo ne omaja dobre vere Josipa B.-a nasproti istini, da so se zadnje case bila zemljeknjizna vpisovanja glede te tirjatve, ne da bi lastniki hipotekarnih zemljisc kedaj bili odpor oglasili: — moralo se je reviziji toziteljev ugoditi in morala se je potrditi sodba prve instance.
Kod.
nta tirjatevapv ^ a zvrsilni drazbi kupil, dvomiti vsaj o tem, ali tirjate obstoji ali ne, kar je po smislu § 338. obc. drz. zak. mandantom v skodo; tako tudi okolnost, ki jo je Fran Z. s prisego potrdil, da je mnogo poprej, predno se je kupila tirjatev, Josip B, izrecno povedal da tirjatev vec ne obstoji, to pa dovolj dokazuje, da je Josip B. takrat bil mala Jide, ko se je tirjatev zanj kupila.
Ker je tako dokazano tudi to, da tirjatev ne obstoja vec, bodisi, ker je prvo vknjizenje pri v tozbi nastetih zeuiljiscib prvotni upnik Andrej C. brez pravnega naslova z zvijaco si pridobil, bodi ker se je hipotekiirnn tirjatev uze 1818. 1. Antonu M,-u odstopila in bi torej vsekakor takrat, ko je leta 1874. Franc S., pravni prednik Josipa B. zvrsilno proti njej postopal, zastarela bila, dokazana je mala fides Josipa B.-a za cas, ko je tirjatev vkupil, — ugodilo se je apelaciji in odbila zahteva tozbe.
—   251   -
c) K § 450. obc. drz, zak.
Odlok c. kr. za m. del. okrajnega sodisca v Lj. z dne 11. aprila 1888, st. 7961), 0 razdelitvi skupila za zvrsilno prodano zeniljisce tudi izreka: Ne kot propala, ampak kot nesposobna tirjatev, da bi smela pri tej razdelitvi priti v postev, spoznava se naznanjena tirjatev visokega erarja na obrtnini in dohodnini v znesku 29 gld. 49 kr., ker le-ta tirjatev kot personalni davak nima prednosti pri razdelitvi zem-Ijiskega skupila.
C. kr. financna prokuratura pravi v rekurzu: Na prodanem zem-Ijisci so priprave za vrsbo mlinarskega obrta, ki so se cenile in pro-dale z zemljiscem vred. V sedanji praksi sodisc se je vsprejelo nacelo, da imata obrtnina in dohodnina od takih obrtov znacaj zemljarine, da jima vsled tega pri razdelitvi skupila za reci, ki so prirejene za taksen obrt, pristoja zakonska prednost po smislu dvornega dekreta s 15. aprila in 16. septembra 1825, St. 2089 in 2132 zb. pr. zak. V dokaz tega splosno vvedenega nacela bodi judikat st. 116 z dne 28. januvarija 1885, st. 366, V st. IV, in V. justicno-ministerskega lista, letnika 1885. Financna prokuratura je naznanjajoc zahtevala prednost, a je posebno utemeljitev opustila, ker je c. kr. davkarski urad v izkazu z dne 31. marca 1888, to je v podlogi za naznanilo tirjatve, izrazil, da se omenjeni zastanki ticejo mlinarskega obrta. —
C. kr. visje dezelno sodisce ugaja rekurzu in pripoznava prednostno mesto omenjeni obrtnini in dohodnini iz
r a z 1 0 g o V :
Po glasu cenilnega zapisnika z dne 2, novembra 1887 je naj-bistvenejsi del prodanega zemljisca na parceli st. 491, mlinarskn po-slopje, ki je za doticni obrt posebej opravljeno in preskrbljeno s po-trebnimi pripravami; mlinska rec se je prodala z vsemi k njej spada-jocimi pripravami, katerih uporaba edino omogoci prihodke iz vrsbe mlinarskega obrta; glede na to je ravnati z obrtnino in dohodnino, ki se mora le-tii placevati, kakor z davscino reci same se drzeco ter priznati jej je prednost v vsem zneskti 29 gld, 49 kr.
Revizijski rekurz izvaja: Tako obrtnina, kakor dohodnina je le personalni davek. Glede obrtnine izhaja to celo jasno iz obrtnin-skega patenta, ki se povse tako glasi, da je placevati ta davek od vrsbe kakega obrta, tovarne, trgovine ali od kakega drugega podjetja, ki meri na dobicek, in da ga morajo odstevati tovarnarji, trgovci
—   252   —
Kazensko pravo.
Zanimivejse razsodbe v obrano zakona (§ 33. in 292. kaz. pr. r.) •)
vm.
K § 320. lit. e in § 461. kaz. zak.
Z razsodbo z dne 23. maja 188!) st. 3167 je c, kr. kasacijski dvor izrekel, da se je po sodbi c. kr. dezelnega sodisca v Ljubljani kot prizivnega sodisca o prestopkih z dne 18. januvarija 1889, st. 10/666, ko-
*) Glej „Slov. Pravnik" 1889, st. 6.
obrtniki na roke, kraraarji, umetniki; nikjer ni izrazeno ali le omenjeno, da bi ta davek bil v kaki zvezi z lokalitetami, v ka-terih se zvrsuje obrt, trgovina i. t. d. Se jasneje pa je to pri dohod-nini, — da ima le-ta znacaj personalnega davka, ni se se nikoli dvojilo.
Ce je obrtnino in dohodnino pristevati k person ilnim davkom, potem se z njimi ne pecata dvorna dekreta s 16. septembra 1825, st. 2132, zb. pr. zak. in z dne 4. novembra 1831, St. 2533 ibid., ker prvi izrecno govori le o lekocih davkih, ki se stejejo od kakega dobra, drugi dvorni dekret pa sicer le v prvem stavku deklaratornega dela pise o tekocih davkih, ki se drze dobra, ter v drugem stavku omenja tekocih davcnih zaostankov za-se, a zaradi logicnega stalisca drugega stavka k prvemu (^sklep in premisa) ne more izraz „tekoci davcni zaosianki" imeti v drugem stavku obseznejsega pomena kot v prvem stavku. Ker torej privileg prednostne poplacitve pred vsemi za-staviiinii upniki, t. j. privilegovano zastavno pravo, pristoja le tekocira davkom, ki se drze prodanega dobra, ki jih je steti od tega dobr;i, ne more se nikakor govoriti o tern privilegiji pri tekocih davkih, ki se ne drze kakega dobra („privilegia stricte sunt interpretanda") Zato se kaze od druge instance obrtnini pa dohodnini priznana prijoriteta, da V zakonu ni utemeljena; o obrtnini pa dohodnini pa se niti ne pove, nista li zastali za vec nego tri leta
C. kr. najvisje sodisce je potrdilo odlocbo druge instance iz njenih razlogov, dodavsi to, ker vsebina davkarskega izka/.a z dne 31. marcija 1888 pove, da gre pri odkazani obrtnini in dohodnini le za zastanek iz leta 1888. do drazbenegii dne.
—   253   —
likor se je po njej France Bo. z uporabo § 47 7. kaz. pr. r. oprostil obto2be zaradi prestopka po § 320. lit. e kaz. zak., zapocetega s tem, da se je z Ale-ksandrom Be. zmenil, da bo javno oblast in sicer c. kr. okrajno gla-varstvo v Kranji prevaril z laznjivimi povedbami o tem, da obtozenec France Bo. dela kot pomagac pri mizarji Andreji K.-u ter da v njega (K. a) imeni izvaja mizarska dela v St. Jarijski soli, da je dalje pred okrajnim glavarstvom v Kranji dne 11. avgusta oziroma dne 25. septembra 1888 tocno v tem smislu izpovedal ter torej drzavni oblasti podal laznjive povedbe, tako da je bilo mogoce, da bi se javno nadzorstvo premotilo, — zakon krusil in to v §§ 320. lit. e in 461. kaz. zak.
Razlogi:
Franceta Bo.-a, mizarskega pomocnika, so pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranji ovadili, da se neprijavljeno peca z mizarskim obrtom. V kazenskem postopanji, ki se je vsled te ovadbe po §§ 14. oziroma 11. zakonaz dne 15. marcija 1883, drz. zak. st. 39 in po § 132 a obrtnega reda z dne 20. decembra 1859, drz. zak. st. 227 krenil dne 11. avgusta oziroma 25. septembra 1888, povedal je B., da je pomagac mizarskega mojstra Antona K.-a v Kranji, ter da na njegov ukaz zdeluje mizarska dela, potrebna pri gradnji solskega poslopja v St. Juriji (ki so bas bila povod ovadbi). Aleksander Be., podjetnik gradnje solskega poslopja v St. Juriji kot prica vprasan o povedbah Bo.-evih, potrdil jih je popolnoma ter povedal, da je sam doticna mizarska dela narocil pri K.-u, domnevnem gospodarji Bo.-evem. Potem pa, ko je K. zaslisan Bo.-evo kakor tudi Be.-ovo izjavo ime-noval neresnicno, obstal je Be. pri okrajnem glavarstvu, da se je z Bo.-em zmenil, da bosta neresnicno izpovedala, da bi Bo.-a kazni oprostila ter omogocila, da Bo. nadaljuje delo. Kazenska obsodba proti Be.-u, po kateri je bil ta po § 12. alin. 1. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drz. zak st. 96 zaradi pogresane, a javni oblasti dolgo-vane spostovanosti, z laznjivim pricevanjem pred njo storjene, obsojen v globo 30 gld., prisla je po pritozbi na c. kr. dezelno vlado v Ljubljani, ki jo je dne 15. novembra 1888 pod st. 12162 odpravila ter zaukazala, da se spisi oddajo sodni oblasti. Drzavno pravdnistvo Ljubljansko je dne 3. decembra 1888, st 6270 spise oddalo okrajnemu sodiscu v Kranji z izjavo, da nima povoda predlagati postopanja zaradi hudodelstva ali pregreska, da pa predlaga, naj se proti Bo.-u in Be.-u postopa zaradi prestopka po § 320. lit. e oziroma po §§ 5 in 320.
—   254   —
Knjizevna porocila.
— Mjesecnik (pravniCkoga drustva u Zagrebu) prinaSa v 7. letog-njem broji za julij mesec: Dr. F. J. Spevec: Oporuka po statutu korCulanskom i spljetskom. (Konac). — Prof. Vojnovi^: Nova teorija o temelju zaStite posjeda.
— Milan Rojc; Crtica o hipnotizmu, sugestiji in somnambnli/mu prema kaz-nenom pravu.   Nastavak.) — Cezar Beccaria: 0 zlofiinih i kaznah. (Konac)
— S. Kocian: Crtice iz financijalno-upravne jadikature. —Pravosudje. A. Grad-jansko.  B. MJenbeno i trgovaeko.  C. Kazneno. — Viestnik.
— Jm-idiiesko spisanie. (Izdavajo P. Iv. DanCov, G. Zgurev i A. KableSkov V Sofiji.^ Vsebina knjige XI. za julij mesec: I. Za predavanitto na prestopnici. (V. Marinov.) II. Koj e srok za privlifaineto na treti lica kem proces ot strana na otvetnike? (Kabl.) III. Praktif.eski sluCai. IV. Vrhu zaoCni reSenija. V. Nekoi zabeleiki po prcekta za nakazatelen zakon. (V. MiSaikov.) VI. Nekolko dumi po na§ata sledstvenna Cast i opomagatelnite i organi. VII. Razni. VIII. Kni-zovni zvestija.
— Casopis pravfiiie. (Izdavajo dr. K. Levickij, dr. A. ZorbaCevskij in dr. E. Olasnickij v Levovu.) Vsebina §t. 8 za avgust: Drugij zjezd poljskih pravnikov i ekonomistov. Dr. E. Olesnickij. — V sprave na§oi pravnifioi ter-minologije Dr. K. L. — Praktika sudova. — Orefienje Tribunalu administra-cijnogo. — Profesor dr. Mavrikij Firih.  (Posmertna zvadka.) Dr. K. Levickij.
— Zametki literaturni.
— Ueber das neue bitrgerliche Gesetzbuch fiir Montenegro und die BedtH-tung seiner Grundsatze fiir die Kodifihation im allgemeinen mit liemerkungen iiber den Kntuurf eines deutschen bitrgerlichen Gesetzbiiches. Von Dr. Karl Dickel, Amtsrichter in Berlin, Marburg (Hessen) 1989.  Str. 112.
lit. e kaz. zak., „zapocetega s tem, ker sta se zmenila, da bosta nasproti javni oblasti napacno povedala, da je France Bo. pri Andreji K.-u kot mizarski pomagac v sluzbi, da v njegovem imenu pri gradnji 5ol-skega poslopja v St. Juriji zdeluje mizarska dela, da sta torej pri c. kr. okrajnem glavarstva v Kranji dne 11. avgusta oziroma 25. septembra t. 1. (1888) V tem smislu izpovedala, da je torej France Bo. dr^avno oblast z napacnimi izpovedbami o svojih sluzbenih odnosajih na tak nacin preslepil, da je javno nadzorstvo lahko zmotjeno; Aleksander Be. pa, da je s svojira pricevanjem Francetu Bo.-u dal po-tuho ter pomagal v gotovo doprinasanje dejanja." Terau pojmovanju je popolnoma odgovarjala obsodba c. kr. okrajnega sodisca v Kranji z dne 15. decembra 1888, st. 2262, po kateri sta bila oba obtozenca soglasno z obtozbo kot kriva spoznana in v primerne kazni obsojena.
(Konec prihodnj ifi)
—   255   —
„Slov. Pravnik" v let. §t. 3 je uXe povedal, kako pohvalno je spisatelj te knjiXice, dr. nickel, v Bcrlinskem pravniSkem druStvu govoril o „op5tem imo-vinskem zakoniku za Crnu Goru". Svoj govor je lazSiril sedaj v poseben spis in knjigo, ki ima 10 oddelkov in pa zavrSek. Prvi oddelek obsega xivod in razlaga dosedanje pravno stanje v Crni Gori; drugi piSe o zgodovini koditikacije in 0 kodifikatorji prof. dr. BogiSidu; tretji pojaSnjuje zadaJo kodifikatorjevo in njegove priprave; v Cetrtem se govori o zakonika sploh; v naslednjih oddelkik pa o posameznih ustanovilih zakonika. Koncem spisa v zavrsetku je kritika pisateljeva o kodifikaciji, 2iva hvale in priznanja, CeS, kakor nekje pravi: ,Bo-giSic Je zdelal zakonik, ki spada med najoriginalneja dela koditikacije, akoprem jo prav skrbno porabil obstojeCe zakonike. Dosegel je to, da je uveljavil svoje mnogobroJKe originalnosti, da pa vendar ni zaSel v nijedno krivo originalnost; posreCilo se mu je. da je pridr^al 2ivo narodno pravo zemlje, a pripustil vanj tndi kiilturo in znanost evropsko; posreCiio se mu je, da je zakoniku dal kar najbolj konkretno in narodno obliko, a vender tudi vso znanstveno strogost."
Potem pisatelj prispodablja Crnogoiskega kodifikatorja s Svarezom, slavnim kodifikatorjem pruskega „Landrechta". Bogi§i(5 in Svarez — oba sta si vzela za vodilo tisto pravo, katero se je s Casom razvilo, oba sta bila „vom regsten historischen Sinne erfiillt"; oba sta tudi visoko in 2ivo spoStovala pravno znanstvo, oba sta zelo idealno mislila o svetu, a jasno sta tudi sodila praktiCne potrebe 2ivljenja; obema je 2ivo srce bilo za pravno svest narodovo in za narodnost. Kjer sta bodi Svarez bodi BogiSi(5 zajemala iz tujega, osobito rimskega prava, nista ga presadila po besedi, nego po duhu in potrebah svoje dobe in svojega naroda, ona dva sta „durch das riimisehe Recht liber dasselbe hinausgegangen" ter sta hvalevredno vrlo vezala idejo narodnosti z idejo uni-verzalnosti. Oba kodiiikatorja sta naposled imela pravi razum za sistematiko in oba sta dosegla, da sta postavila nove sestave, ki so vredni obCe pozornosti. Ali BogiSicJe §e prekosil Svareza, ker se je ognil kazuistiki, ki se po pravici oCita „Landrechtu"; ker Bogi§ic ni imel nesrefine misli, da je zakono-davec nekako vsegamogoCen, katero je imel Svarez; ker naposled BogiSic v zakoniku ni le pisal Cistega in plemenitega jezika, ampak Je zakonik tudi v je-zikovnem pogledu uprav vzorno delo. Pisatelj se nadeje, da bode pruski pravniSki svet baS iz teh razlogov Se posebe skusil se seznaniti z BogiSic'evim delom. — TakSna tuja hvala opraviCuje tudi ponos, ki ga stavijo slovanski pravnigki listi na drnogorskem zakoniku kot — svoje gore listu.
— Drzavni zakonik v slovenski izdavi. (Dalje.) Kos VIII. Izdan in raz poslan dne 15. marcija 1889. 29. Trgovinska in plovstvena pogodba od 11. avgusta 1887 se Zan7ibarskim.30. Zakon od 9. marcija 1889, v pristojbinskih polajSilih za slu6aj, kadar se kak novCni dolg preobrne. 31. Ukaz ministrov za pravosodje in finance od 17. mar-cija 1889. 32. Zakon od 28. marcija 1889, o zadolinicah s pre-mijami, dalje ooznanjanji in priporoCanji prepovedanih irebov in loterij. 33. Ukaz ministerstva za iinance od 28 marcija 1889, v zvrSitev zakona od 28. marcija 1889 (dr2.zak.St. 32). 34 Razglas ministerstva za dezelno bran in ministerstva za finance od 21. februvarija 1889, o katerim se na znanje daje, da je mestna obCina ZbaraS dodatno vvrSCena v 6. razred vojaSke najmovinske tarife (dr2. zak. od 1. 1885
-   266. —
St. 168). 35. Dkaz ministerstva za pravosodje od 14. marcija 1889, s katerim se zakon od 1. aprila 1872 (dr2. zak. §t. 43), o zvrSevanji kazni na svobodi v posamnem zapvtji v jeCi z izbicami Opavskega de2elnega sodiSCa poCenSi od 14. aprila 1889 v moC deva. 36. Zakon od 29. marcija 1889, o nadaljSnjem pobiranji davkov in dav§6in, po tem o opravljanji dr^avnega potroSka v teku meseca aprila in maja 1889. 37. Dkaz ministerstev za notraiije re6i, pravosodje, poljedelstvo in trgovino od 29. marcija 1889, o poskrbah, da se bolezen na gobci in parkljih pri svinjah iz Galicije ne zanese v druge de^ele. 38. Razglas ministerstva za finance od 5. aprila 1889, da se ustanavlja po ena c. kr. mala colnija I. razreda na Mittelsteiiiskem kolodvoru (na Pruskem) in v Brunovu na (Ceskem).
Dezelni zakonik za vojcodmo Stajersko. Leto 1889. (Dalje.) VI. kos. Izdan in razposlan dne 15. jimija 1889. 10.) Razglas c. kr. namestniku na Stajerskem dne 28. maja 1889 o povisanju oskrbnine v javni bolnici v Celji
Drobne vesti.
(Odbor druStva „Pravnika") je ukrenil v zadnji seji, da se le-toSnje leto odlozi nameravani izlet druHva. Ker tudi druStvenim shodom poletni fas ni ugoden, bode prihodnji shod sfoprav v drugi polovici septembra meseca. — Dkrepal je odbor tudi o druStveni knji^nici, katera se ima pomnoiiti z nakupom nekaterih veCjih pravoznanskih del. Ker pa je n2e se-danjemu stevilu knjig treba posebne shrambe, a sedaj §e ni moCi misliti na pripravno druStveno sobo, postavi se shramba s prijaznim dovoljenjem lastni-kovim V pisarno gospoda dra. Ivana TavCarja na Bregu 5t. 8, kjer je tudi redno najti druStvenega knjigniCarja. — Nadaljnji ukrep odborov je bil, da se V imenu druStva obrne s posebno spomenico do si. kuratorija Knaffljeve usta-nove na Dunaji, ker hote v njej nasvetovati nekatere reCi glede uCeCih se pravnikov s Kranjskega.
— (Drobne vesti.) Imenovani so: Svetnik c. kr vi§. de2. sodiSCa v Trstu Filip A b r a m dvornim svetnikom pri o. kr. najviSjem sodigCi; sodni pristav v Bre2'cah Dion. Maier okrajnim sodnikom v Doberli vasi; davCni nadzornik Jos. Dobida in financni komisar Ant. LenarCiC finanCnima tajni-koma V podroCji finanC. ravnateljstva v Ljubljani; avskultant dr. J. Presker sod. prista\om v Vipavi s slu2bo na KrSkem; avskultant za Kranjsko dr. Fran KoCevar in pravni praktikant V. Portugal! avskultantoma za Stajersko; avskultant za Stajersko H. Wa g .i e r avskultantom za Kranjsko; J. P a v I i n kancelistom pri c. kr. de2. sodisei v Ljubljani. — PremeSCen je sodni pristav F,. Ferk iz Vipave k okr. sodiSCu v Radovljico. — Nastanil se je odvetnik dr. Jos. Vreiko v Celj'.
„SIovenski Pravnik' izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga Clani druStva ,.Pravnika" brezplaCno; neCIanom pa stoji za vse leto 4 gl, za pol leta 2 gl.
DredniStvo je v Ljubljani, §t. 8 na Bregu; upravni§tvo pa na Kri2evni5kem trgu gt. 7,