Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 11 126 Predstavitve in informacije Igor BIZJAK Mobilnost funkcionalno oviranih oseb v objektih pravosodnih organov Časovni okvir projekta: 1. 11. 2019–30. 6. 2021 (20 mesecev) Financiranje projekta Projekt je bil pridobljen na razpisu za ciljnoraziskovalne programe v letu 2019 in ga 50-odstotno financira Javna agen- cija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in 50-odstotno Ministrstvo za pravosodje. Izhodišča projekta V izhodiščih razpisa za temo »Mo- bilnost funkcionalno oviranih oseb v objektih pravosodnih organov s celo- stnim pregledom objektov in zunanjih površin ter oblikovanjem sistemskega pristopa s primeri idejnih rešitev za ureditev parkirišč in sanitarnih prosto- rov« je zapisano, da je treba preveriti dostopnosti brez ovir za osebe z različ- nimi invalidnostmi do objektov pravo- sodnih organov v lasti RS in predlagati sistemske rešitve za odpravo ovir, če so te prepoznane. Naloga ima tehnološka in družboslov- na izhodišča. Osnovne pravice za ize- načevanje možnosti izhajajo iz Ustave RS, kjer je zapisano, da so v Republiki Sloveniji »... [V]sakomur zagotovlje- ne enake človekove pravice in temelj- ne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, iz- obrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okolišči- no« Področje enakih možnosti in ne- diskriminacije invalidov pa urejajo tudi ti pravni dokumenti: • Konvencija o pravicah invalidov, • Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), • Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI). Konvencija Združenih narodov o pravi- cah invalidov s strani Evropske skupno- sti določa številne pravice in svoboščine, do katerih so upravičeni invalidi, med drugim tudi dostop do sodnega varstva, prepoved diskriminacije pred državni- mi organi, organi državne in lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil in služb ter enakopravno sodelovanje v postopkih. V projektu so obravnavane funkcio- nalno ovirane osebe, ki jih v projektu opredeljujemo tudi kot osebe z ovira- nostmi, invalidi ali ranljive skupine. Funkcionalna ovirana oseba je zelo širok pojem, pod to definicijo se namreč uvr- ščajo tudi starejše osebe, majhni otroci, nosečnice in vse, ki so trajno ali zača- sno funkcionalno ovirani. V projektu bodo zaradi specifičnosti potreb posebej obravnavani trije splošno priznani tipi invalidnosti: slepota in slabovidnost, gi- balna oviranost, gluhost in naglušnost. Naloga zakonodajno sovpada s Pravil- nikom o univerzalni graditvi in upo- rabi objektov, ki definira univerzalno graditev in uporabo objektov, dostopno vsem ljudem, in graditev prilagodljivih objektov. Trenutno stanje v Sloveniji je tako, da vsa sodišča in drugi pravosodni objekti oziroma poslovni prostori ne zagota- vljajo popolne fizične dostopnosti inva- lidnim osebam, kar vključuje parkirno mesto za invalide v neposredni bližini objekta, dostop na celotni poti od par- kirnega mesta ali postajališča javnega potniškega prometa do objekta (zunanji dostop), vstop v objekt ter dostop do so- dnih dvoran in drugih javnih prostorov, ki jih obiskovalci lahko uporabljajo (jav- ne sanitarije za gibalno ovirane osebe in druge površine). Do danes je le manjši del vseh pravo- sodnih objektov primeren za mobilnost oviranih oseb, kar pomeni, da se morajo osebe z oviranostmi zapeljati drugam, tudi v druga mesta ali naselja. S tem se jim poleg njihove oviranosti še dodatno oteži mobilnostni proces premikanja in ostajajo odvisni od soljudi, pogosto prostovoljcev, kar je v nasprotju s Kon- vencijo o pravicah invalidov, ki poudarja samostojnost invalidnih oseb. Naslednji korak za popolno dostopnost oviranih oseb so zaradi specifike njiho- vih potreb posebne pravice v sodnih po- stopkih in obravnavah za enakopravno sodelovanje v postopkih. To je mogoče izvesti z uporabo določenih storitev, ki se že zagotavljajo (npr. tolmačenje v  znakovni jezik za gluhe in naglušne, prilagojene tehnike pisanja in branja za slepe, slabovidne ali gluhoslepe, na pri- mer z brajico, povečanim črnim tiskom, zvokom ali elektronsko obliko), vendar je treba poskrbeti za večje informiranje in ozaveščanje ciljnih skupin ter jih po- vezati s komunikacijo glede zagotavlja- nja dostopnosti obravnavanih objektov. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 11 127Predstavitve in informacije Namen, cilji in vsebina projekta Cilji projekta izhajajo iz razpisa teme in so: • omogočiti pogoje za mobilnost in vključevanje ranljivih, funkcional- no oviranih oseb kot enakoprav- nih pripadnikov družbe; • zagotoviti kakovostne storitve pravosodnih organov za vse dr- žavljane ne glede na morebitno funkcionalno oviranost; • pridobiti predloge sistemskega reševanja problematike, primerne tudi za druge javne objekte. Cilj projekta je med drugim tudi stan- dardizirati sistemski pristop univer- zalnega načrtovanja in oblikovanja za vse na primerih pravosodnih objektov s pomočjo različnih arhitekturnih in mobilnostnih rešitev. Tako se lahko za- gotovijo invalidom prijazna sodišča in drugi pravosodni objekti, raziskan sis- temski pristop pa prenese tudi v druge javne prostore. Raziskava bo opravljena na osnovi priprave metodologije ocenje- vanja dostopa, metodologije popisa in izvedbe popisa ovir za dostopnost oseb z različnimi invalidnostmi do objektov pravosodnih organov. Na podlagi popi- sa ugotovljenih ovir bo izdelan akcijski načrt  (priročnik), v katerem bo pred- stavljen način prepoznave ovire, njena klasifikacija, na podlagi te pa prikaz njene rešitve in načina izvedbe oziroma odstranitve ovire. Če je prostor načrtovan in oblikovan za invalide, je primeren prav za vse uporabnike prostora. S temi besedami hočemo postaviti temelje univerzalnega oblikovanja, ki ga želimo doseči v okvi- ru projekta. V ZDA je paraplegik leta 2004 tožil dr- žavo, ker mu je bil onemogočen dostop do sodne dvorane. Rezultat tožbe je bil, da so morala vsa sodišča v ZDA omo- gočiti dostop osebam z  invalidnostjo z namestitvijo ramp za invalidske vozičke, posebnih dvigal, primernih sanitarij in drugih modifikacij (Gray, 2004). V 26. členu Listine Evropske unije o te- meljnih pravicah (Uradni list Evropske unije 2010/C 83/02) Evropska unija priznava in spoštuje pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življe- nju skupnosti. Evropski akcijski načrt 2006–2007 o položaju invalidnih oseb v Evropski uniji si v svojem tretjem operativnem cilju zastavlja izboljšanje dostopnosti za vse, ki se povezuje z načelom »Oblikovanje za vse«. Nače- lo zagovarja oblikovanje produktov in okolja tako, da lahko produkte in do- stop do grajenega uporabljajo vsi ljudje do največje možne mere, brez potreb po posebnem oblikovanju in prilagoditvah grajenega okolja (Hanson, 2005). Pra- vica do dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij se v Evrop- ski uniji nanaša na pravico invalidov do socialne vključenosti in zagotavljanja enakih možnosti in na standardizacijo na področju prostorske zakonodaje. Generalni sekretar OZN je aprila 2018 sprožil postopek za izdelavo politike, strategije, akcijskega načrta in okvira odgovornosti OZN za krepitev dosto- pnosti in vključevanja pravic invalidov (internet 1). Strategija med drugim vključuje tudi participacijo vseh oseb z  invalidnostjo pri pripravi politik in načel »oblikovanja za vse« ter dosto- pnosti pri oblikovanju vseh svojih poli- tik in programov. Odpravljanja ovir in omogočanje dosto- pnosti za osebe z invalidnostjo se lote- vajo tudi drugod po svetu. Lep primer je oblikovalski priročnik za okolje brez ovir iz Libanona (internet 2). V  njem je z besedilom in skicami nazorno predstavljeno, kako se lotiti načrtova- nja elementov cestne opreme, pešpoti, parkirišč in drugih elementov, ki omo- gočajo lažjo dostopnost osebam z inva- lidnostjo. Na strani avstralske komisije za človekove pravice je objavljen doku- ment s primeri dobre prakse in navodili za izboljšanje dostopnosti za vse osebe z invalidnostjo (internet 3). Dokument ni tako specifičen kot libanonski, saj ne vsebuje načrtov za izdelavo klančin in drugih elementov za dostopnost, prina- ša pa kratke nasvete, na primer, kaj vse je treba upoštevati, da so prostori dostopni za gibalno ovirane osebe, kako ravnati s psi vodniki za slepe in slabovidne ose- be, kako omogočiti dostop osebam na vozičkih, kako urediti spletne strani, da so dostopne za gluhe in gluhoneme ter slepe in slabovidne, kako komunicira- ti z osebami z invalidnostjo ipd. Med drugim dokument vsebuje tudi primere pritožb, do katerih lahko pride, če do- stopnost ni urejena tako, da bi bila omo- gočena vsem osebam z invalidnostjo. Če pogledamo področje pravosodja, je na spletu mogoče najti tudi različna pripo- ročila, standarde in smernice za obliko- vanje sodnih poslopij in dvoran, ki pri načrtovanju upoštevajo tudi potrebe oseb z različnimi oblikami invalidnosti (internet 5, 6, 7 in 8). V Sloveniji je Vlada Republike Slo- venije leta 2005 sprejela Nacionalne usmeritve za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komu- nikacij za invalide (Uradni list  RS, št. 24/05). Usmeritve imajo sedem ciljev s konkretnimi ukrepi, njihovimi izvajalci in roki za izvedbo ciljev. Že prva točka prvega cilja govori o odpravljanju gra- jenih in komunikacijskih ovir v obsto- ječih objektih v javni rabi in na javnih površinah. Ukrepi, ki jih v  ta namen predvidevajo Nacionalne usmeritve, so: • dosledno upoštevanje Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbenega zakona (GZ), Pra- vilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov in Slovenskega standarda za gradnjo objektov, Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 11 128 Predstavitve in informacije • priprava terminskih načrtov za odpravljanja grajenih in komuni- kacijskih ovir pri obstoječih javnih zgradbah in površinah, • izdelava projektne naloge, pro- jektne rešitve in izvedba sanacije objektov za izvedbo ukrepov. Na spletni strani Evropske agencije za osnovne pravice (internet 4) je bilo leta  2014 objavljeno poročilo o obve- znih standardih za dostopnost javnih objektov po evropskih državah. Poro- čilo izhaja iz Evropske strategije o in- validnosti in v njem je navedeno, da za Slovenijo niso uspeli pridobiti podatkov o sprejetih standardih na tem področju. Slovenija je leta  2011sprejela standard ISO 21542:2011 – Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost grajenega okolja, ki je bil iz angleščine preveden v slovenščino leta 2015. Grajeno okolje moramo prilagajati in načrtovati v korist funkcionalno ovira- nih ljudi (Vovk, 2000), pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na dostopnost do objektov oziroma varno multimodalno mobilnost oseb v urbanem okolju. V življenju invalidov so pripomočki za mobilnost izjemno pomembni, brez njih si danes ni mogoče zamišljati sa- mostojnega in varnega življenja in dela oseb z različnimi oviranostmi. Nove re- šitve temeljijo na razvoju novih metod in uporabi novih tehnologij (IKT in druge). S pripomočki želimo zapolniti vzel na področju posamezne invalidno- sti (npr. senzorne ali fizične oviranosti). Izboljšati mobilnost in navigacijo za posamezno skupino invalidov pomeni pripraviti nove tehnološke sisteme in rešitve (podatki, platforma, navodila), npr. za slepe osebe (Virtanen & Ko- schinen, 2004). Razvoj pametnih mest vključuje vse svoje prebivalce in razvija »pametno mobilnost« tudi za osebe z oviranostmi, npr. navigacijo pešcev v mestu (Dawidson, 2009), mestni prevoz (prilagojeni mestni avtobusi) in varne koridorje brez ovir, npr. za gibalno ovi- rane osebe. Rešitve vključujejo združe- vanje več različnih strokovnih področij: baze podatkov za navigacijo, IKT-teh- nologije, uporabniško izkušnjo interne- ta stvari (Internet of Things), uporabo pametnih telefonov in navigacijskih platform (npr. Trekker). Sodelavci Urbanističnega inštituta RS in Geodetskega inštituta so na temo preverjanja dostopnosti javnih objek- tov brez ovir za vse vrste invalidnosti napisali kar nekaj člankov in monogra- fij (Vovk, 2000; Sendi in Kerbler, 2009; Žolgar, Šprohar in Rener, 2010; Vodeb in Bračun Sova, 2011; Rener, Šprohar in Žolgar, 2011; Sendi in ostali, 2012; Rener, Babič, Demšar in Kete, 2012; Sendi, 2014; Demšar in Rener, 2018). Urbanistični inštitut je na tem področju sodeloval v kar nekaj projektih in razvil orodja, temelječa na veljavnih standar- dih za dostopnost objektov, s katerimi je mogoče preveriti, ali so objekti dostopni za gibalno ovirane, slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne osebe. V lanskem letu je Ministrstvo za oko- lje in prostor izdalo priročnik Strateško načrtovanje dostopnosti, namen katerega je pospešiti in razširiti uvajanje dobrih rešitev dostopnosti s predstavitvijo kon- cepta strateškega načrtovanja dostopno- sti (Albreht in Zapušek Černe, 2018). Iz predstavljenega je mogoče ugotoviti, da se težav z dostopnostjo oseb z različ- nimi vrstami invalidnosti javnih objek- tov, med katere spadajo tudi objekti pra- vosodnih organov, zavedajo vse institu- cije in da so zanje sprejeti tudi primerni akti na ravni OZN in EU ter tudi na ravni Slovenije. Uresničevanje teh zavez pa poteka počasneje, kot je zapisano v aktih. Izdelane so že določene rešitve za ugotavljanje dostopnosti, nimamo pa univerzalnih rešitev ali akcijskega podrobnega načrta za odpravljanje teh težav z upoštevanjem posebnosti že zgrajenih objektov, še posebej takih, ki so kulturno in spomeniško zaščiteni. Vsebina posameznih sklopov projekta (delovni paketi) Projekt bo razdeljen v štiri delovne pa- kete. V prvem delovnem paketu se bo vzpostavila metodologija za ocenjevanje zunanje in notranje dostopnosti. Hkrati se bodo določili kazalniki za ugotavlja- nje primernosti objekta za dostopnost funkcionalno oviranih oseb na podlagi izdelane metodologije za ocenjevanje zunanjega in notranjega dostopa do objektov pravosodnih organov. V dru- gem delovnem paketu se bo izdelala metodologija popisa dostopnosti ter izvedel popis izbranih objektov za ugo- tavljanje zunanje in notranje dostopno- sti za vse vrste invalidnosti. Za prikaz rezultatov popisa bo izdelan spletni pregledovalnik popisanih objektov. Na podlagi popisa objektov bodo v tretjem paketu popisani objekti ter izdelan pre- dlog potrebnih rešitev za odpravljanje ovir in s tem omogočanje dostopnosti za vse vrste invalidnosti. Diseminacija rezultatov projekta in izvedba izobra- ževalnih delavnic »Kako se lotiti pre- nove?« za predstavnike pravosodnega ministrstva pa sta predvideni v zadnjem četrtem delovnem paketu. Delovni paketi so naravnani tako, da rezultati dejavnosti tvorijo končen re- zultat, ki je akcijski načrt (priročnik), v katerem bodo predlagane izvedbe arhitekturnih in mobilnostnih rešitev za klasificirane ovire, ki so bile zaznane ob popisu dostopnosti oseb z različnimi invalidnostmi do objektov pravosodnih organov. V akcijskem načrtu bo predsta- vljen tudi način prepoznave ovire, nje- na klasifikacija, na podlagi te pa prikaz njene rešitve in načina izvedbe oziroma odstranitve ovire. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 11 129Predstavitve in informacije Partnerji v projektu V projektu sta partnerja Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Geo- detski inštitut Slovenije. Vodja projekta je dr. Igor Bizjak, univ. dipl. inž. arh., zaposlen na Urbanistič- nem inštitutu Republike Slovenije. Z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije sodelujejo pri projektu še ti sodelavci: • dr. Richard Sendi, dipl. inž. arh., • dr. Sabina Mujkić, univ. dipl. inž. geod., • Nina Goršič, univ. dipl. inž. arh. Z Geodetskega inštituta Slovenije pa pri projektu sodelujejo ti sodelavci: • dr. Dalibor Radovan, univ. dipl. geod., • mag. Roman Rener, univ. dipl. inž. geod., • Maja Baloh, mag. inž. kraj. arh., • Jani Demšar, mag. oblik. Dr. Igor Bizjak, univ. dipl. inž. arh. Urbanistični inštitut Republike Slovenije E-pošta: igor.bizjak@uirs.si Viri in literatura Albreht, A., in Zapušek Černe, A. (2018). Strateško načrtovanje dostopnosti. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. Dawidson, E. (2009). Pedestrian Navigation in Stockholm, How Local Data Together with Advanced Positioning Techniques Can be Used for Detailed Routing. Proceedings of the 16th ITS World Congress, Stockholm, Švedska. Demšar, J., in Rener, R., (2018). Kranj: karta dostopnih lokacij za gibalno ovirane osebe [map of locations accessible to people with disabilities]. Kranj, mestna občina. Gray, R. J. Jr. (2004). Access to the Courts – Equal Justice for All. An Electronic Journal of the U. S. Department of State – Issues of Democracy. Dostopno na: http://Usinfo.state. gov/journals/journals.htm, preneseno 24. 6. 2019. Hanson, J. (2005). The housing and support needs of adults aged 18–55 with impaired vision: A good practice guide (online). Uni- versity College London, The housing corpora- tion. Thomas Pocklington Trust. Internet1: https://www.un.org/development/ desa/disabilities/wpcontent/uploads/ sites/15/2019/03/UNDIS_20-March-2019_for- -HLCM.P.pdf, preneseno 24. 6. 2019. Internet 2: https://www.un.org/esa/socdev/ enable/designm/intro.htm, preneseno 24. 6. 2019. Internet 3: https://www.humanrights.gov. au/our-work/disability-rights/publications/ accessall-improving-accessibility-consumers- -disability, preneseno 24. 6. 2019. Internet 4: https://fra.europa.eu/en/publica- tion/2014/indicators-right-political-participa- tionpeople-disabilities/building-standards, preneseno 24. 6. 2019. Internet 5: https://consult.justice.gov.uk/ digital-communications/transforming-court- -tribunalestate/supporting_documents/ hmctsstrategyapproachconsultation.pdf, preneseno 24. 6. 2019. Internet 6: https://www.humanics-es.com/ design_std_us_courts.pdf, preneseno 24. 6. 2019. Internet 7: https://assets.publishing.service. gov.uk/government/uploads/system/uploads/ attachment_data/file/801391/Court_and_Tri- bunal_Design_Guide_-_Public_v1.1_-_Combi- ned.pdf, preneseno 24. 6. 2019. Internet 8: https://www.access-board.gov/ attachments/article/432/report.pdf, prenese- no 24. 6. 2019. Sendi, R., Bizjak, I., Goršič, N., Kerbler, B., Mujkić, S., Nikšič, M., in Tominc, B. (2012). Spletni vodnik za invalide in tehnično orodje za ocenjevanje dostopnosti objektov v javni rabi. Urbani izziv, strokovna izdaja. Rener, R., Babič, U., Demšar, J., in Kete, P. (2012). Izdelava taktilnih kart za slepe in slabovidne osebe v mestu Maribor. Ljubljana, Geodetski inštitut Slovenije. Rener, R., Šprohar, L., in Žolgar, I. (2011). Analysis of mobility and aids for persons with visual impairment in Slovenia. V: Glumbić, N., in Vučinić, V. (ur.). Zbornik radova/Proceed- ings, 5. međunarodni naučni skup Specijalna edukacija i rehabilitacija danas, Zlatibor, 24.–27. septembar 2011. Beograd, Fakultet za specijalnu edukaciju i rehabilitaciju, str. 360–367. Sendi, R. (2014). Socialna inovacija za boj proti diskriminaciji oseb z oviranostmi v grajenem okolju. Urbani izziv, letnik 25, št. 2, str. 48–57. Sendi, R., in Kerbler, B. (2009). Invalidi in dostopnost: kako uspešni smo v Sloveniji pri odstranjevanju in preprečevanju grajenih in komunikacijskih ovir? Urbani izziv, letnik 20, št. 1, str. 5–20. Virtanen, A., in Koschinen, S., (2004). NOPPA – Navigation and Guidance System for the Blind. Proceedings of the 11th ITS World Congress, Nagoya, Japonska. Vovk, M. (2000), Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno ovi- ranim ljudem. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Vodeb, V., in Bračun Sova, R. (2011). Muzeji, javnost, dostopnost. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Žolgar, I., Šprohar, L., in Rener, R. (2010). Social identity and perception of visually impaired. V: Kovačević, J., in Vučinić, V. (ur.). Smetnje i poremećaji: fenomenologija, pre- vencija i tretman [Disabilities and disorders: phenomenology, prevention and treatment]. Edicija Radovi i monografije. Beograd, Univer- zitet u Beogradu, Fakultet za specijalnu edu- kaciju i rehabilitaciju, zv. 1, str. 511–524.