Nf 1 . * * 4 s' ‘i-t.* «77 ; -• ■ > . . , Stvarjenje ljudi In sliival. Bog je vllvaril ljudi in shivali, vfi fo tedaj njegove Ilvari. Zhloveku je dal Bog um, de naj zlics nje gofpoduje, jih k delu in v tvoj sili vesli obrazha, ne pa de naj jih inuzlii ali terpinzhi. * podobami jioflovenjenc is nemfhkih bukviz Monakovfkiga drushtva soper muzlienje shival. V lijuliljaui INI«. V-s 19 0 c. i r? c) La i fcl' II. Mcigmmetui mosli. Neki mo,sh je dobil v delesli ali poverbal po fvojim flrizu vos in dobro rejeniga konja. To je bilo vfe rij ego vo bogaftvo. — Konja vprega, vosi silita in dru- sih jeftvin v mefto in (i s njim lep denar perflushi, s kterim si laliko boljiga shivesha kupi. Pa na enkrat fe v njem lakomnoft sbudi, in (i nufli: „Danf fini s fvojim konjem dva goljdinarja saflusbil; pazil lepo bi bilo, ako bi ta denar vel' moj bil, fizer pa moram vfak- dan fkorej tridefet krajzerjev sa klajo dati, ker je ovef drag 1 . To mi je prevezh. — Pa zhiinu je neki konju ovel ? Jjiaj je tudi s fenain lahko sadovoljen, in tako bo meni veliko vezh oftalo.“ Kakor je rekel, tako je ftoril. Le pizhlo je potlej s fenam kermil konja in ga vedno vezhi te,slio vositi Pilil. Ko ni hotel hitro sadofti iti, fo tepeslii ovef, ki gani vezh dobival, domeftovali. Kaj fesgodi? §iIno mozhni konj smirej bolj flabi, in aadnjizh ga mosh tudi s pretepanjem ni mogel perfiliti,. de bi po navadi velike teshe vlekel. Neumnesh pa tega ne fposna, in fhe huji ga pretepa. Nesmernoft neufmiljeniga ravnanja in po¬ manjkanje shivesha fta ubogiga konja ob vfo mo/.h per- pravila, torej nasadnje mertev na tla pade. Nadloga mosha je bila sdaj velika. Na fredi zefte je — konj pa mertev — in ker ni mogel do terga priti in ni de¬ narja imel, je bil perfiljen tudi on tifti dan ftradati. Pa, kako fe mu je fhe le vprihodnje godilo? lvdo muje potlej jsliito na terg vlazhil? Ali ni bil mosh s fvojim neu- fmiljenjem slo nefpameten? III. Neporedna laniizlta. Neporedna fanlizha fta pfa vjela. „Konja s njim igrajva" , rezhe eden. „Pef naj. je konj , jefl pa kozhi- janli in ti bodi gofpod." Veliko veletje jima je bilo. Ku- tdiek pa, fe ve de od tega ni/.li ni saftopil, in toraj njima tudi ni vgodil. Savoljo tega vl'a raskazhena, fta jela ubowiga plizhka pretepati, de je zvilil. To flifhi mosli, zhigar je pef bil, tje liili, sgrabi ejiiga tih neporednih fantizhev, in do dobriga ga ofhefhka. Ko je fante jokal, mu rezhe mosh: „Ali menifh, 'de felpfu, ki ti nizh shaliga ftoril ni, tepesli bolje peric,she?“ Drusiga pa, ki jo je bil potegnil, gofpofki na snarije da, kjer je tudi ktnalo Tvoje plazhilo prejel. Posneji Te nizh vezli kaj taziga od teh dveh malih hudobueshev flifhalo ni. IV. Tertloferzlmoft. Anzhika je ptizhka v dar dobila. §nashna shivaliza ji je grosno veliko vefelje delala, in velikokrat sa- klizhe Anzhika: „Kako ljub in dober, kako lepinvefel je pazh moj ptizhik! Pa kmalo je mikanje po novofti minilo, in velikokrat je ptizhku jefti in piti dati posa- bila. Eniga dne pa mertev v kletki (foglavshi) leslii. stradanje ga je bilo umorilo. „No, faj je tudi prav, de je mertev“ rezhe terdoferzhna Anzhika, „vedno fitn mogla pasiti in vfalc dan mu jefti in piti dajati; to je bilo kej dolgozhafno." Nje mamka ta govor flifhati, fe je slo shalila, in ker je eniga dne j»o opravilih na kmete 1'hla, sapre Anzhiko v ftanizo, ji da igr ti zb,, pa nizh jefti. Lakota je kmalo otroka teshila, in kedar mamka svezher duri odpre, joka Anzhika in pravi: „Pa ljuba mamka, sakaj fte posaBili mi kej jefti dati? §ej ftm bila saperta, in farna ft nifnn mogla po jnizhiti." „Predolgozhafno mi je bilo na lo miTIiti, tebi kej jefti dati.“ ji odgovori mamka. Anzhika je dobro fpos- nala pomen tega govora, in s folsami obljubi, nikoli vezh ponemarno kake shivali muzhiti ali terpinzhili. V. Fovrazliil«. Neka vdova je imela fina, ki je bil poln nepored- nofli in nepremifhljenofti, in je tedaj malokdaj'prevda- ril, kar je ftoril. — Eniga dne najde v germu per po- kopalifhnim sidu gnjesdo s mladimi ptizhki. De bi ga pobral, fe fkosi germovje fplasi, in ko je roko po njem ftegnil, mu ftarka s shaloftnim zvizhanjem proti ferli, fvoje mladizhe braniti. Sincja fe dezliek, terrezhe: _Le zhakaj, ti bom kmalo sakuril" — mahne po nji, in ref ubogo shivalizo nadene, de meriva na tla pade. „Sdaj pridi in brani fvoje mlade", fe pazili pofmeliovaje malopridni fante. Malo mcfzov po tem mu umerje nje¬ gova dobra mati. f*iam je bil sdaj in nikogar ni vezli imel. En fofed ga k febi vname. Per tem je mogel te,slike dela opravljati, in je velikokrat hudo pretepali bil, vzlia- fili (udi ponedolshnim. „Ali me nihzhe ne brani! Oh, de bi pazh moja mamka fhe shiveli“, je doflikrat sdi- lioval, in fkorej vfak dan je jokal in klezhe molilna grobu fvoje matere. Ko je enkrat Ls pokopalifha fliel, fpet germ ugleda, v kterim je pred dvema mefzama mlade ptizhke vsel, in njih mater ubil. Teshko mu la ipominj na ferze pade, sakaj sdaj v 1'voji revi je fpos- nal pravizhno ftrahovanje boshje sa neufmiljenje, ki ga je do nedolshnih, od Boga vftvarjenih shival imel. 1 VI. UfmiljeHje. Bil je nekdaj dober dezhek po imenu Tone. Eniga dne pride vef vefel domu, ker je bil pevfkiga ptizha vjel. 1’okashe ga fvoji materi in ji pove, de mu je nje¬ govi prijatel fvetoval, ptizhu oba ozhefa isbofli, de bo potem raji pel. l’a ravno ta zhaf gre memo flep jnosli, ki ga je pfizhik vodil. Ubogi peviz je bil, kije fvoje petje h gofliniin glafam drushil in tako ljudi rafvefelje- val, de ib mu kak krajzer podarili, !*> tem denaram fi je pa kruha kupoval. Dobri Tone je poln ufmiljenja fvojo mater miliga daru sa ubosiga mosha profil. Mati mu s vcfeljcm profhnjo dovolijo in mu reko: Tvoje ufmiljenje s flepim moshem me slo vefeli! Ali menifh pa, de ubogi ptizhik, ki fi ga ravno sdaj vjel in ob proftofi perpravil, ni tudi tvojiga ufmiljenja. vreden? In sdaj fi mu fhe zlo hotel poflednjo dobroto — fvillobo ozhi — vseti, de bi fe nad njegovim petjem rasvcfeljeval? fje ne bofh bolezhine, ki bi jo sapufheni ftvari ftoril, vfelej fpomnil, kedar ga bofh peti flifhal?“ Jokaje Tone mater objame, in ptizhu nizh shaliga ne flori. Kako slo fe je pa Tonzhek zbudil, ker je ptizh zhes nekoliko dni, defiravno ne oflepljen, peti sazhel. „Kakd more biti io?“ vprafha Tonzhek fvojo mater. „Le neufmiljenje in neumnoft fta tebi oftudni fvet dala ptizha oflepiti !< , mu odgovore mamka. VII. Vprcslicni Janesek, dober, miloferzhen otrok, frezha s fvo- jitn uzhenikam teshko obloshen vosizhek, ki.ga je pef v mefto vlezhi mogel. Uboga shival je veliko terpela; od slieje je seval in jesik vun molil, in je bil tako vpe- han, de je komej fhe iti mogel. Tudi pogoftno prete¬ panje fhtorafte dekline, ki je na vosizhku fedeia, je bilo saftonj. Ubogi pef je fvojo poflednjo mozh napel, pa ni bodo dalje iti. To divjafhko ravnanje je dobrimu Janesku filno hudo djalo, in njegov uzhenik fo neuf- miljeno deklo prav dobro okregali. Le ojftro opomi- njevanje jo je samoglo permorati, deje is vosa ftopila, pfu le oddihniti in pozhiti dala, in teshko breme vlezhi pomagala. Ko fta potem uzhenik in njegovi uzheniz fvojo pot dalje fhla, je rekel Janesek: „Sdaj fhe le zhifto fposnam, de to, kar je sa to ali uno shival lahko delo, je sa kako drugo preteshko in njeni natvori ne pcrmerjeno.“ Refnizhna je ta,“ odgovore uzhenik, „vol, ki ga tamle drevefu vpresheniga vidifh, vlezhe fvoje breme lahko, ker je njegov zhverfti shivot k temu perpraven. Ravno tako tudi konj lahko vlezhe, ako mu prevelike teshe ne nakladajo, kar le pazil veliko¬ krat sgodi, in ravno s tem fvoje dobre konje preteg¬ nejo in konzhajo. Shivalifkih mozhi fe fmemo per tvo¬ jih delih poflunhiti, tode po pameti in kakor je prav, ne pa toliko, kar njih mozhi ne premorejo; pa dajajmo jim tudi toliko klaje, kolikor je prav, potem bojo vedno tudi mozhne in sdrave oftale, nam dobro flu.shile in fe, kakor je modri f*>lvarnik naredil, fvojiga shivljenja vefelile. VIII. Napzlmo II(miljenje. Goipa Marta je imela fheft pfov, ktere je s nar boljfhimi jedmi pizhala, zhehljala in zhe,smerno meli- kotno ljubila. „Snj fo boshje ftvari!“ je rekla, ko je 1'voj v kavo (kale) pomozheni kruh med lene shivali delila. Ko je pa kak fiar, ubog mosh pred njene duri perfbel, je ubogajmo profil in ji v joku fvojo britko potrebo potoshil, ga je ojftro in bresdufhno s befedami »pojdi s Boc/am 11 odpravila. — „Moj Bog, kaj je berazhevl! .Saj i'e ne more vlim dati; farna imam komej preshiviti l'c.“ Tako je govorila Marta, kolikorkrat jo je kak po¬ treben sa dar boshji nagovoril. Ali je prav imela? Kratko nikar! Kako de ne? Ali nima drushba soper muzhenje shivali namena shivalim slavljenja varovati in polajflievati ? č>aj je Marta po volji te drushbe rav¬ nala. Nikdar ne. moj otrok! Ne muzhi, ne ranuj, ne ubi¬ jaj shivali nobene bres potrebe, tudi ne krati jim potrebne pizhe. Le <6 hozhe drushba, ne pa de bi fe shivali rasvajale, omehkushevale, ali fhe zlo s shlahtnimi je¬ dili pizhale, in de bi fe v pernizo pokladale, ktere veliko tavshent ljudi nima. Kdor samore ljudi v po¬ trebi in nadlogi bres vfiga ufmiljenja gledati, shivali pa tako bresumno mehkushi, kakor Marta, leta ne ravna po volji drushbe soper muzhenje shival. Ona hozhe le nepotrebno gm-do ravna r, je in neufmiljenje do shivali odverniti, to je njeni namen. i IX. (Motili konj. Kori je vidi) na (ravniku mlade lepe konje fha- lili ali med feboj radgovati fe in femtertje fkakati. „Jeft bi hotel preže j tudi tako vefelo sliebe biti/' ii milli. „Hudo bi fe ti takrat godilo", mu rezhe njegov ftriz. .,Kakd : to?" vprafhaKorl. fjtriz mu odgovori: „PofIufhaj, ka. - fe je nekimu konju godilo. Ko je shebe bilo, je fkakalo in radgovalo fe po travniku vezh ko dve leti. Potem fe je sazhelo peruzhevanje in pervajanje sa jesho. She tfftikrat je bizhanje in ople¬ tanje dala Bali shivinzi zhutiti, deje konez njene velele irtladofti. Ko je bil konj peruzlien in sa jesho pervajen, ga je vifok gofpod sa velik denar kupil. Kofhat je no- lil imenitniga jesdiza, in bilo mu je prav dobro ftresheno. Zhes nekaj let ga je kupil neki oiizir, in v vojfko je mogel iti. Veliko truda in terpljenja je tu doshivel; ve- felje njegove mladofti je bilo she ponehalo. Vender je fvojiga gofpoda ferzhno nofil, in mu v boji neki dan s enim fkokam shivljenje otel. Posneji je eno oko sgubil, in ofizir, defiravno ga je rad imel, ga je savoljo tega nekimu pofojevavzu konj prodal. 1’er tem je malo ovfa, dela pa veliko dobival. Jesdezi, ki fo ubosiga konja na pdfodo dobili, fo ga bres o ('miljenja muzhili, de fo fc radovali. Otogel jp na eni nogi, in potem je bil meftnimu kozhijashu prodan. Ob vetru in deshji, v vrozhini in mrasu je mogel vezhkratov dolgo zhafa na terdim tlaku (flafhtru) fiati, de fo fe mu kolena vfhibovale. Sraven tega je pa fhe pomarikanje kerme terpel in hudo prete¬ pali bil. l’a kmalo ni mogel vezli. Sadnjizh ga je neki vosnik sa malo goljdinarjev kupil, in je fhe huji s njim ravnal. !*>lep, kruljev, smedlen, oflabljen in fpotikoven je le fhe komej fvojo tesho vlazhil in poflednjizh je revno konez vsel.“ KoreJna je ta poveft v ferze ginila, in pre- fhlo mu jevfe vefelje, shebe biti. %>• St esano tele. „Kak<> vefelo je pazh dani' vfe", je rekel Andrejzhik fvojimu ozhetu eniga vrozhiga poletniga dne. „Kakd vefelo tamle govedna fkazhe, kako gibzhino fe sliebela radgovajo." ,,'J'o me veleli,“ odgovoriozhe, deradvidifh, ko fe tudi shivali fvojiga shivljenja vefelijo. Med tem go¬ vorjenjem lrezhata vos, ki je bil vef s ftrafhno svesanimi teleti oblosben; glave fo jim z bes leftvize is vosa vifele. Ravno ta zhaf fta dva zlil ovčka eno tako svesano tele na terde tla vergla. To je Andrejzhika britko ginilo; ubogo shivinzhe je jezhalo in fkorej poginilo od slieje; jesik mu je vun molel, komarji in obadi fo mu bili ozhi tako opikali, de fo bile fkorej vfe satekle. „Kakd morete tako neufmiljeno s ubogo shivtno ravnati?“ je Andrej¬ zhik vosnike nagovoril, refhite jih vender letih terdih prevesi" Tudi Andrejzhkov ozhe jima je krivizo, oftud- nofi in pregrefhnoft taziga muzhenja ojftro pred ozhipo- ' ftavil. „Kaj neki," je rekel eden tih divjakov, „nore kvante! fej je le shivina, po narozhji jo bomo javalne nofili. Sa mefnizo je she ilovelj dobra. Med tem govo- rani fe je drugi vos memo peljal, na kterirn fo bile teleta le rahlo pervesane, zhverfle in velele vidiii. Glavize jim nifo is vosa vil'ele.“ Ali bi ne mogli tudi vi tako Aoriti?“ je rekel Andrejzhik sagovejim ljudem. „Ko bi taki bebzi bili, kakor uni“, je bil odgovor. — Zhes dve leti je vidil Andrejzhik, kako fla una dva zhloveka, ktera je kmalo fposnal, s na herbtu svesa- nimi rokami v jezho peljana bila. Ona fla bila namrezli neufmiljenja in grosovitofti vajena, nekiga zhloveka hudo ranila, in fla bila savoljo tega fodnji oblafli isdana. < XI. Terpinalian konj. Sarobljen in neufmiljen zlilovek je mahal konja po glavi, ki fe jc saftonj vperal teshko obloshen vos is jame islezhi, ter mu je oko isbil. Slavina je mogla ftrafhne bolezhine terpeti, in od prebijeniga napenjanja, trudnofli, ftrahu in bolezhine je na tla padla. Vender vfe to ni terdoferzhnika ginilo, ki je v divjim ferdu ubogiga konja tako dolgo pretepal, dokler ni po ftra- 1'hnim pretepanji permoran The enkrat kvifhko planil. §vojo sadnjo inozh je fhe pofkufil, in jc hotel vel' sdiv- jan in perfkajozh muzheniku pobegniti, ^emtertje, naprej in nasaj je fkakal, in sadnjizh pade vos v jamo in vfe kar je nalosheniga bilo, v blato. Sdaj pa jirete- panja ni bilo ne konza ne kraja. Is gobza in nofa je konju kri s zurkama derla, in rasbito oko mu je fkorej na pol is ozhniz vifelo. Pravizhna kasen ali fhtrafenga sa to nezhlovefhko djanje pa neufmiljenimu zhloveku ni odfhla. Enkrat pride v prepir s fvojim tovprliiem, in ko gaje ravno hotel s debelo palizo mahniti, feto- varfh mahleju ogne, sa grabi kamen, in ga mu, ravno ko je hotel nanj planiti, naravnoft v delim oko vershe. Velike bolezhine je mogel preftati, in oko je bilo sa vlelej sgubljeno. Sdaj fe je kela poln fpomnil, de je bil pred malo zhafam fvojimu ubogimu kon' ilbu. Kakor je pofodil, tak V - MI. Jleufmiljeiic igre. Neki priden uzheriik ni nikoli perloshnofti samudil, fvojim uzhenzam pregrefhnoft muzhenja shivali shivd pred ozht' poftavljali, in jim ftud do tega globoko v ferza vtifniti. Perpovedoval jim je enkrat v fholi, delo fe ne davnej na fjhpanfkim in po nekterih drugih deslie- lah ljudje s tem rasvefeljevali, de fo v nalafh satd napravljene gledifha bike, medvede in drugo divjino vkup saperli, in eno v drugo fhzhuvali in drashili, de je med njimi ftrafhen boj vftal. On je rasjafnil fvojim pasljivim pollufhavzam kratko in natanko vfe, kar fe je v tih shivalfkih borifhah godilo. Tedaj rezhe eden smed uzhenzov: „Ali je mogozhe, delo take deshele bile, v kterih fo tako neotefani in grosovitl ljudje shi- veli?“ . „Kako frezhni fino pazh mi, K je rekel drugi, „de per naf ljudftvo tazih divjih vefeliz ne posna.“ „Ja v refnizi fe fmete frezhne fli(cti £t , je uzhenik dalje go¬ vori), „in modrimu vladarftvu fe moramo nahvalili, ki vfe take in njim enake divjafhke vefelize prepove. K Vfi fo fe vefelili, de fo tako oftudne igre v domovini prepovedane, in h enim glafam fo uzheniku obljubili, de ne bojo tudi farni nobene nhivali brca potrebe in pre- fherno muzhili in morili.