Leto 1900.
403
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXX. — Izdan in razposlan dne 1. oktobra 1900.
Vsebina: (Št. 164—166.) 164. Ukaz, da se krajna občina Klučov odkazuje k okolišu okrajne sodnije Trebič na Moravskem. — 165. Ukaz o pristojbinah služabnikom sodnij za tista službena potovanja in službene pote, ki ne spadajo pod določila v ukazu z dne 22. avgusta 1899. 1. — 166. Ukaz, da se državni zlati novci po 5 mark ne sprejemajo ob carinskih plačilih.
164.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 20. septembra 1900. 1.,
da se krajna občina Klučov odkazuje k okolišu okrajne sodnije Trebič na Moravskem.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 59), oziroma zakona z dne 26. aprila 1873. 1. (drž. zak. št 62) se krajna občina Klučov izločuje iz okoliša okrajne sodnije Hrotovice in okrožne sodnije Znojmo ter se odkazuje okolišu okrajne sodniie Trebič in okrožne sodnije Iglava.
Ta ukaz stopi v veljavo s 1. dnem januarja 1901. 1.
Spens s. r.
105.
Ukaz pravosodnega ministra v po-raznmu s finančnim ministrom z dne 20. septembra 1900.1.
o pristojbinah služabnikom sodnij za tista službena potovanja in službene pote, ki ne spadajo pod določila v ukazu z dne 22. avgusta 1899. I. (drž. zak. št. 162).
Na podstavi člena XXXIV v zakonu z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 112), s katerim se uvaja civilni pravdni red, se ukazuje naslednje :
§• 1.
Ob vseh službenih potovanjih in službenih potih, opravljenih po služabnikih sodnij, ki ne spadajo pod določila ukaza z dne 22. avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 162), torej zlasti ob mimogredočih dodelitvah k drugim sodnijam, ob preselitvi, odrejeni uradoma in brez povišanja plače, in ako kak služabnik spremlja uradnike na komisiji, gre služabnikom :
a)	dnevščina,
b)	povračilo potnih stroškov,
c)	odškodnina za selitev
po določilih, obseženih v naslednjih paragrafih.
§. 2.
Dnevščina je poprečna odškodnina za stroške hrane in kake prenočitve služabnika in znaša za vsak dan službenega potovanja, službenega pota in mimogredoče pridelitve dve kroni 50 vinarjev.
§. 3.
Ako kak služabnik o priliki službenih potovanj in službenih potov, ki spadajo pod ta ukaz, opravlja uradna dejanja, ki so po ukazu z dne 22. avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 162) zavezana hranščini, mu gredo dotične hranščine poleg dnevščine.
§. 4.
Povračilo polnih stroškov je odplata prevoznih izdatkov, ki so se služabniku provzročili s službenim potovanjem ali službenim potom; to povračilo gre služabniku po naslednjih določilih:
(Sloveniioh.)
97
a)	v primerih, v katerih spremlja služabnik urad- j nika na komisiji in je temu dovoljeno najeti poseben voz (barko), se mora služabnik posl-u-žiti istega voza, zato odpade pravica do povračila potnih stroškov za služabnika.
b)	Ako je uradni kraj s potnim ciljem na celem kosu ali na delnih kosih zvezan po vozilih za množico n. pr. po železnici, električni ali železnici s konji, omnibusih, vozeh dostavnikih, parnih čolnih i. e., ako obstoječi vozni red dopušča namenu primerno rabo teh vozil in ako ne nastopi pod a) omenjeni primer, gre služabniku povračilo vozne cene po tarifi, in to na železnicah v tretjem razredu, na parnih čolnih v drugem in na drugih vozilih, pri katerih je delitev po razredih, v najnižem razredu. Pri tem se je ozirati na kake obstoječe znižbe vozne cene.
c)	Za kose, za katere ne velja niti pod a) niti pod b) omenjeni primer, ima služabnik pravico do potne odškodnine v znesku petih vinarjev za vsak kilometer pota tja in nazaj ; vendar potov med železniško postajo ali pristaniščem parnega čolna in med neposredno sosednim uradnim krajem ali potnim ciljem in upoštevati ob preračunu potne odškodnine.
d)	Ob potovanjih na parnem čolnu gre služabniku v primerih, v katerih parni čoln ne pristaja v pristanišču, povračilo stroškov za ukrcanje in izkrcanje po tarifi.
e)	Ob mimogredočih pridelitvah in ob preselitvah ima služabnik pravico do povračila pristojbine za železnico, parni čoln ali pošto po tarifi za prevoz 25 kilogramov potne prtljage, ako do-tični prometni zavod ne dovoljuje proste prtljage, nadalje do povračila manipulacijskih in kolkovnih pristojbin, ki so v zvezi s prevozom prtljage. Ako se rabijo prometni zavodi, ki stopnjujejo pristojbine za prevoz prtljage nizdoli za vsakih 10 kilogramov in ne dovoljujejo proste prtljage, ima služabnik pravico zahtevati povračilo prevoznih pristojbin za 30 kilogramov.
§• 5.
Ako kak služabnik o priliki službenih potovanj in službenih potov, ki spadajo pod ta^ukaz, opravlja uradna dejanja ali pote v kazenskih stvareh, ki so po ukazu z dne 22. avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 162) zavezana potnini, tedaj mu gredo dotične potnine samo za kos, ki leži izven potne ceste.
§• 6.
Ob službenih potih v ozemlju uradnega kraja sploh ni pravice do dnevščine in povračila potnih
stroškov, ob službenih potih in službenih potovanjih v krajih, ki od uradnega kraja niso bolj oddaljeni nego 3'8 kilometrov, pa samo s pogoji, ustanovljenimi v ministrskem ukazu z dne 3. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 221).
§• 7.
Selilna odškodnina je dopustna samo ob selitvi, odrejeni uradoma in brez povišanja plače, in je poprečna odškodnina za vse tiste izdatke, ki so v zvezi z izpremembo službenega kraja, za kojin poravnavo pa ni določena niti dnevščina (§. 2), niti povračilo potnih stroškov (§. 4).
Selilna odškodnina ne sme presegati zneska osemdeset kron.
Služabnik mora izdatke, ki utemeljujejo pravico do selilne odškodnine, dokazati s potnim računom.
§. 8.
Ako je kakemu služabniku trajno ali mimo-gredé izročeno nadzorstvo jetnikov, naj za službena potovanja in službene pote, ki jih opravlja izvršujč nadzorstvo jetnikov, veljajo predpisi, ki se izdado za jetniške čuvaje.
§• 9.
Ta ukaz stopi z dnem razglasitve v veljavo.
Roli m s. r.	Spens s. r.
10«.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 1. oktobra 1900.1.,
da se državni zlati novci po 5 mark ne sprejemajo ob carinskih plačilih.
V porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma se, deloma izpremenjujé ministrski ukaz z dne 27. decembra 1878. 1. (drž. zak. št. 142) odrejuje tako :
Državni zlati novci po 5 mark (novci po pet mark) se od 1. dne oktobra 1900.1. naprej ne smejo več rabiti za carinska plačila.
Böhm s. r.
Call s. r.