List 26.
Gospodarske stvari.
Katere vrbe so najboljše za pletarijo?
Tudi pri nas na Kranjskem jeli so se ljudje zanimati za vrborejo in pletarijo; posebno zadnja leta se je mnogo vrbovih količev nasadilo. Morda komu vstre-žemo, ako navedemo tu nekoliko skušenj, katere je na pravil župan Krahe na Nemškem, in sicer po naročilu dotične vlade. Te poskušnje so jako zanimive, objavili so jih skoraj vsi kmetijski listi.
Med vrbami, katere je posebno opazoval in jih poskušal, so tele: konopna vrba (Salix viminalis), man-delcna vrba (Salix purpurea — viminalis), hvalinjska ali kaspijska vrba (Salix pruinosa — acutifolia). Ob priliki preskuševanja stavil si je sledeča vprašanja:
L   Koliko mladik dajo najboljše vrbove sorte v razni
zemlji ?
Odgovor: na enem hektaru izrastlo je v treh in pol letu šibnatih mladik, in sicer:
1. V dobri lapornati zemlji je dala konopna vrba 1200 centov, mandelnova vrba 1312 centov, škar-latna vrba 888 centov, rudeča konopna vrba 760, kap-sijska 960 centov.
2. V dobri ilovnati zemlji: konopna vrba 2392 centov, mandelnova vrba 1926 centov, škrlatna vrba 1192 centov, rudeča konopna vrba 1612 centov, kapsijska 290 centov.
3.    V slabi glinasti zemlji: konopna vrba 496 centov, mandelnova vrba 880 centov, škrlatna vrba 528 centov, rudeča konopna vrba 1257 centov, kapsijska vrba 290 centov.
4.    V dobri pešnati zemlji: konopna vrba 1296 centov, mandelnova vrba 1416 centov, škrlatna vrba 672 centov, rudeča konopna vrba 688 centov, kaspijska vrba 1135 centov.
5.   V slabi in suhi pešnati zemlji: konopna vrba 952 centov, mandelnova vrba 800 centov, škrlatna vrba 672 centov, rudeča konopna vrba 688 centov, kaspijska vrba 585 centov.
6.   V šotni zemlji: konopna vrba 880 centov, mandelnova vrba 1984 centov, škrlatna vrba 1120 centov, rudeča konopna vrba 928 centov, kaspijska vrba 510 centov.
Navedene številke nam kažejo, da je naša mandelnova vrba primeroma najbolja, ker prospeva v vsaki zemlji in daje veliko šibnatih mladik, Eazun tega je šibje izvrstno za pletenje. Konopna vrba je uže zbirc-neja; v šotni zemlji še ne raste ne. Slovita kaspijska , vrba daje pa najmanje šibja. Dobra peščena zemlja ugaja nji še najpreje. Šotno zemljišče je treba v grede razdeliti, da^tfđceja in potem stori v gredah mandelnova ' vrba pa tudi škrlatna.
IL   Katere izmed navadnih sort dajejo na isti zemlji
največ pridelkov ?
Odgovor. Od mandelnove vrbe najboljša je ona, ki ima široko listje (Salix triandria latifolia). To priznava Angleška in Francoska. Konopne vrbe so tudi še izvrstne pa škarlatne, druga pa uže manj.
IIL   Katere vrbine  sorte  dajejo največ mladik ali sibic
za pletenj'e?
Mož, ki je one poskušnje delal, imel je po 100 » drevesic, 3—-41etnih, vsake sorte. Ko je mladike pre-štel, poizvedel je sledeče: Vsakih 100 drevesic je dalo pri konopni vrbi 1057 mladik ali šibic, pri mandelnovi vrbi 1115, pri škrlatni 1041, pri fudeči konopni vrbi 1028, pri kaspiški 658. Prva je toraj domača naša mandelnova vrba, najslabša pa tujka kaspijska.
IV.   Koliko daje vsaka imenovanih sort lesa in koliko
skorje.?                                      •
Le3a imajo nekatere sorte mnogo, pa tem manj skorje, druge pa narobe. Vrbovje, še zeleno zvagano, pokazalo je pri 100 utežnih delih sledeče razmerje:
Skorje v stotinah      Lesovine v stotinah. Konopna vrba              58*15                    41-85
Mandelnova vrba         487                      51.3
Škarlatna vrba             57-84                    42-15
Rudeča konopna vrba 57-6                      42*4
Kaspijska vrba            54-5                      45-5
Domača mandelnova vrba daje tedaj največ lesa pa najmanj Skorje in je toraj izmed vseh sort najbolja.
V.   Ali kaze zemljo za vrbo globoko prekopati?
Vrbam se je pred zasajanjem rigoliralo % % metra, 2/3 metra in meter globoko, vspehi pa niso bili posebno različni. Toda treba je Se več skušenj, predno se tukaj more odločiti na eno eli drugo stran.
202
VI.    Kako je treba vrbe saditi, da se dobiva največ
pridelkov ?
Poskušalo se  je  na  močni  io   težki zemlji z man-delnovo vrbo.    Skušnje pokazale so,   da je gosto saditi bolie, kakor pa redko.   Najbolje se mi zdi, vrste po 50 centimetrov narazen saditi, rastlinice v vrsti pa 10 cen timetrov narazen.
VIL   Kako dolgi  naj bodo vrbovi kolici pri nasajanji%
Zadosti* je, če so 30 centimetrov dolgi.   Veči količi so gola potrata.