BODOČNOST _- 1 td as aeeond-class mater June 30, 1913, at the post-office at Mihv ’ ’ ” * • * ~ --' ST. (No) 25. aukee, Wis., urnler the A ct of Congress of Marek 3, 1879.) MESTNE NOVICE konvencijTsT s. p. z. Konvencija Slovenske Svobodo¬ miselne Podporne Zveze je pričela poslovati dne 8 septembra ob 8 u- ri predpoldan. Po otvoritvo prve seje po glavnemu predsedniku A. Mladiču, je bil izvoljen za konven¬ cijskega predsednika M. V. Kon¬ da, za podpredsednika A. Marn. Seje so zelo živahne kar pač pri¬ ča da so delegat j e dobro izbrani in da pretresavajo vsako upraša- nje temeljito in dobro. Vseh dele¬ gatov je navzočih 64. V torek se je dovolilo 15 minut organizatorju Wester Federation of Miners rojaku Šausu za govor. V tem kratkem času je naslikal položaj stavkarjev v rudokopih v Michiganu, kjer se je sedaj dal¬ je časa mudil. Potem je poslala delegacija brzojavko stavkarjem vzpodbujajoč jih k vstrajnosti. BANKET M1LWAUKEE, WIS., 12. SEPTEMBRA (September) 1913. VOL. I. Že v nedeljo je in soboto so pri¬ čeli prihajati od vseh strani dele- gatje katerih število je bilo v po- deljek jutro polnoštevilno. V ne¬ deljo so mnogi porabili svoj pr¬ sti čaš da so si ogledali mesto oklieo; toda večina se je pa skri¬ valo pred neznosno vročino ki nam je ravno te čase tako lepo po¬ stregla in nadlegovala ljube go¬ ste. V pondeljek pa je pričel pi¬ hati hladen veter in bivanje na prostem je postalo jako prijetno. Toda žal da se ga delegatje niso mogli več vdeleževati ker jih je takoj poklicala dolžnost na njih mesta. Prvi dan je minil kakor navadno z urejevanjem poslovan¬ ja. Zvečer pa se je vršil banket katerega hočemo na tein mestu ne koTHurOpisari. Onim ki še niso sami udeležili tega je pač težko zapopasti vso ono krasno razpoloženje ki je vla¬ dalo ves čas. Že Zhčetek sam je bil za to pripravljen da je povzdi¬ gnil razpoloženje do vrhunca. Ko so utihnili prvi zvoki godbe ki jo je proizvajal tamburaški zbor „Adrija'' je zadonela po dvorani imvočn -1 delavska pesem ki je e- b-klrizii aia vse navzoče z svojo močjo, •; svojini ognjem ki žari iz besed in melodije. Takoj ko so zadonele prve besede o dvorani je vsak čutil da se nahaja med bra¬ ti zavednimi delavci, ki bijejo slvu pim eden boj, hodijo skupno eno pat, za osvobcdenje proletarijata. Mnogokrat se prigodi pevcem da so primorani peti pred eno mrtvo maso, ki ne razumi moči ki trepe¬ ta iz vsakega zvoka, ki ne sliši ka¬ ko prihajajo besede krasne in ma¬ mljive iz grl pevcev in trkajo na srca vseh da bi se odprla, da bi sputila vse njih zlati nauk in čudo vito tnoč in krasoto. 1 eda j zaim e tudi pevcu glas in ne more peti z isto močjo. A kako drugače je bilo tukaj, Ko je vsak posamezen začutil kako so se srca in četi v tem trenutku zbližali, ko so zado¬ nele prve besede po dvorani. Iz oči je zasijal ogenj in Objel vse o- krog sebe. Čutsva so se potopila v blago krasno misel razrednega boja in mednarodnega Vsak tje začutil velikansko delavske pesmi v tem bila je kakor klic na srca vseh da stopijo v vrste zavednega delav¬ stva da se vzbude .n stro verigo krivic in zmot. Delavskim pes¬ mim so sledile potem narodne m uruge; za vse je bčinstvo hvalež¬ no zahvaljevalo z dolgo trajajo¬ čim ploskanjem. 'Potem je predsednik drim \ <> 'Balkan. J. Kr cinik ki je v krat¬ kem pa jedrnatem govoru P° %ei a mnogo lepih besedi. PozdtaM je delagata in se zahvalil vsem društvam za udeležbo kakor im 1 izobraževalnim za • sodeloviUP • Njegove besede so naredile po' sod dober ut is in govor je bil sp 1 tli o izpeljan kar se je posebno ču¬ diti, ker je govornik prvikrat na stopil. Pomagal mu* je pri ležko je pač dobiti govornika ki bi za mogel v tako lepih in kratkih besedah izraziti svoja čustva Pri vsaki besedi se je slišalo da phi- haja iz srca; in za te lepe mu o- stane naselbina hvaležna. Kot go¬ vorniki so nastopili se J. Hočevar lz Pitšburgha, J. Kalan, J. Br¬ umne in -J. Hauptman od društva sv. Jožefa, v Mihvaukee. ■Delegat -J. Hočevar se je poka¬ zal kot izobražen in že precej izu- e jen govornik. Xjogov govnr je nnel mnogo jedra v sebi. Posebno kar je povedal v potrebi izobraz¬ be. seveda temeljite izobrazbe med slovenskimi delavci je resnično in s tem je tudi pokazal da se ne za¬ dovolji pri organizatoričnem de¬ lom z polovičarskimi uspehi, am¬ pak zahteva temeljito delo ki si¬ cer počasi a tem temeljiteje dozo¬ ri. Za besede ki jih je izrazil o napredku naselbine se mu zahval¬ jujemo. Želja navzočih pa je bi¬ la. med njegovim govorom da bi ■se njegove besede ki jih je govoril o moči izobrazbe slišale daleč po vseh slovenskih naselbinah. Dru¬ gi del njegovega govora se je tikal večinoma podpornih organi¬ zacij in tudi pri tem je pokazal da je njegovo mišljenje zdravo in temeljito. J. Ermenc je govoril 0 pomenu dobrega časopisja in Iva lan je izrekal v kratkih besedah )hvalo vsem. Za J. Hauptma¬ nn se je prijavil za besedo še J. Horvat ki je zaklical delegatom nekaj vspodbujevalnih besed. Posebej za omeniti pa je pevski klub „Zvon” To leto smo se že sikom razvadili pri vsem tem kar nam je ..Zvon” vedno nudil; toda za. ta dan pa so nam vsem pripra¬ vili presenečenje in sicer z novo skladbo v kateri je več narodnih pesmi. 8 tem se je klub prijel dela ki mu bode prineslo mnofto uspehov. Za nobeno pesem pač naše občinstvo ni tajjp hvaležjio kakor za: narodne pesmi v pripro steni domačem duhu. Gotovo bi naredili napako ako bi opuščali 'umetne pesmi ker mnogo jih je ki ljubijo take, a vendar gojiti na rodno pesem je dolžnost in naloga ki prinese veselja in uspeha. „Zvon” je pel izvrstno in aplavz je bil popolnoma zaslužen. Tako je minil ta nepozabni ban¬ ket. Veseli so bili delegatje, ker so prišli med tako sorodna jim' srca, veseli in zadovoljni so bili ■domačini, ker so imeli priložnost 1 bivati in .se veseliti med tako za¬ vednimi in prijaznimi rojaki. DELOVANJE MESNEGA TRUSTA uti** IZ MICHIGANA Zadnje tedne je cena mesa zo¬ pet hudo poskočila tako da se sli¬ ši ž e od vseh strani tarnanje. Mno j ■go je delavcev ki jim je dober kos mesa že nekaj kar poznajo samo se iz pripovedk kakor je to sedaj že dalje časa v Europi. O v.Krokih te draginje pa se mnogo 'govori in sicer po večini napač¬ no. Po večini se daja krivdo prevelikemu naseljevanju v mes-. a, nadalje pomanjkanju živine, n farmarjev. Vse to pa je krivi¬ čno. Vzroki leže na drugi stra¬ ni. Poprej omenjeni uzroki so samo nekako slepilo da se delavce zapelja na napačno mnenje da ne spoznajo resnice. Kedor se hoče prepričati, naj si ‘gleda delovanje ameriškega nič¬ nega trusTa in bode takoj rešil tganko. Njegova velikanska de narna moč je potegnila vso trgo¬ vino na se in daj deluje neovirano kakor se mu vidi bolj prav za izteres posameznih, elanov t rast a. -epo spričevalo o tej lopovščini nam daje letošnje poletje. V drža vi Kansas je bila velika suša. Far¬ marji so bili primorani prodati svojo živini ker je bila krma po ve čini uničena. Gotovo je, da so prodali živino po zelo nizki ceni, ker agentje t list a so videli da so •farmarji v stiski in so si igrali z njimi kakor se jim je poljubilo. V tistem času je prišlo v Chicago in druga mesta kjer so velike klav¬ nice velikansko število živine ki je bila vsa pod navadno ceno pro¬ dana. Zaloge so se prenapolnile. Živine se je poklalo na tisoče in tisoče glav več kakor je bilo pa otreba. Ako bi šlo vse to po bratstva. moč trenutku. Zahvala. Vsem cenjenim delegatom 3 re¬ dne konvencije S. S. P. Z. kakor tudi vsem milvvauškim društvam i- zcbraževalnim in podpornim, izre kamo za njih blagohotno udeležbo na banketu našo najsrčnejšo zah¬ valo. Odbor društev st. 24. 50, in 111. S. S. P. Z. Moreča soldateska. Mirno so korakali na ,,delavski praznik” sta v kuj oči rudarji v i krasnem sprevod-u. Na uje pa S so prežali od vseh strani podvija- •ni vojaki in pomožni šerifi in ča¬ kali kedaj bode priložnost da pri¬ čnejo streljati na mirno množi co Toda stavbarji so bili mirni in do¬ stojni i ji niso hoteli vareči želji teh divjakov, tako so bili primora¬ ni pričeti provocirati nemire in dražiti ljudstvo. Neki poživin- jen vojak je pri tem šel tako da¬ leč da je pokazal svojo junaštvo nad eno mlado deklico zapodil v truplo kroglo, lu ugonobila mlado življenje. Ta žrtev je 15 letna Margoret Faze- kas ki se je nahajala med množi¬ co mirno in ni' slutila da je tako blizu podivjanih zveri v človeški podobi, ki še otrokum ne prizana¬ šajo. BEG IZ AVSTRIJE tem pač njegov izredni igralski talent. še kra jsi pa je bil govor pred¬ sednika S. 8. F. Z. A. Mladica. Red po ,,božji volji”. Na Holandskem v. glavnem me¬ stu Amsterdam so zvozili cele la d i j e in tovorne vozove raznega so čiv j a izven mesta, ter tam uničili Ti poljski pridelki niso bili po kvarjeni, temveč popolnoma < bri toda morali so biti uničeni, ker jih je bilo preveč in veletržpi niso mogli drugače pognati cen višje Še le potem ko .je bilo manj pri del k o v vsled uničenja v zalogah, so se iste še le povišale. Tako je vse povsod. Zemlja je prebo¬ gato obložena in predno da dobi revno ljudstvo nekaj od tega pre¬ obilnega bogastva, je bolje da se uniči. Danes pod tem krasnim družabnim redom ne rodi, polje zn to da bi ljudstvo imelo vsega v obilju, temveč za to, da si poza- mezni nakopičijo s tem bogastva. Delavec v tovarni ali v rudoKopu ne debi za to da bi človeštvo sku- pno užiato sadove njegovega dela temveč za to, do se m> :atcn zamo- lvi0 valjati v razkošju, med tem ko drugi ne poznajo druzeua ko skrili bedo in trpljenje. Naj pa se kodo reče da to ni red „po božji volji”. pravici gu redu, tedaj 'it morate ttaTie cene vsaj v tem času pasti, toda to se je zgodilo ravno nasprotno; povišale so se in se še povišujejo. Trust pravi: suša je bila, in oropa farmerja in potem še konsumen- ta. Tako je suša. dvakratna ne¬ sreča. Ozrimo se nadalje v Ar- gentinijo. Tja je pred kratkim časom stegnil trust svoje kremp¬ lje. Ta dežela je tako prenapol¬ njena z razno klavno živino, da ni imelo meso skoro nobene cene, do¬ kler ni prišel trust. 'Pa je pose¬ gel vmes s svojimi miljeni ter pokupil večino domačih podjetij. Potem pa je pokupil tolike množi¬ ne živine da je prenapolnil mesto London, kamor se največ izvala z mesom, ter ga tam tako po ceni prodajal, da so proste argentiske družbe jele propadati in ponujati svoje delnice trastu. Ta je delal sicer nekaj časa izgubo, toda to je njemu pri temu velikanskemu premoženju ki ga ima na razpo¬ lago malenkost, in je tudi neob- bodno potrebno, ker potem tem lažje- zadavi svojo žrtev. 8eda.j pač ni več dale čas, ko bode imel trust v roki celo trgovino z'živino tudi v Argentini ji,. kakor jo ima v severni Ameriki. Potem pa mu je ljudstvo še bolj dano v krem¬ plje na' milost in nemilost. 8i- cer še se dražbe obrnile na argen¬ tinsko vlado, toda malo upanje je, da bi kaj dosegle. Tudi v argen- tiniji je dolar vsemogočen. V Australiji je trust pričel z istim manevrom, toda tam se um ni po¬ srečil. Kakor znano je tam vla¬ da v rokah organiziranih delavcev Nesreča na New Haven železnici. Zadnjič se je poročalo o strašni nesreči ki se je pripetila na progi omenjene železnice. Sedaj so prišle javnost podrobnosti o preis kavi ki se je. po amerikansko se¬ veda, vodila potem ko je ze ne¬ sreča se že zgodila. Najvažnanej- še pri tem je izjava strojevodje ki je izpovedal da je tisti dan- ko se je nesreča zgodila delal 20 ur reci (dvajset ur) neprestano delal. Bil je. kar se samo na Sebi ume popolnoma duševno in telesno po¬ trt. In takemu človeku se da v ra¬ ke vodstvo brzovlaka. Druga krivda družbe je, da je imela popolnoma pomanjklive var nostne priprave in znamenja. Na¬ ceta- projafa v največ' jem neredu, vozovi pa stari in sla¬ bi. Družba je zanemarjala svo¬ jo dolžnost napram potnikom po¬ polnoma. Skrbela in za nobeno varnost. Njej je bilo samo za do¬ biček, človeška življenju nič. Duanjski listki Reichspost je glasilo prestolomaslednika in vse klerikalne stranke v Austriji, je prinesla novice ki morajo vsaee- ga. ki ljubi svojo lačno ..očetnja¬ vo” v srce vžaliti. Po temu po¬ ročilu zelo slabo izgleda z Anstrij škilil patrijotizmom in potreba pač bode da bodo nekateri iz Ame¬ rike morali iti reševati čast očetn¬ jave in Habsburžanov. Tora j glasilo klerikalcev in pre¬ stolonaslednika piše; in ono goto¬ vo ve, da je pobegnilo samo to le¬ to že 121,000 mladih mož samo iz Austrije ki bi morali iti k voja¬ kom. Največ jih je pobegnilo iz kateri je j Galicije, če ravno je tako pobožna j :i je kina-j dežela ((sedaj že tudi t > ne vle¬ če.) K temu pripomni omenjeni list jokavo, da so bili to sami mla¬ di močni mladeniči. In to se go¬ di ravno sedaj ko je državni zbor dovolil na veliko veselje vseh zve¬ stih državljanov novih 40,000 re¬ krutov. List je prišel takoj tudi z dobri mi nasveti kako obvarovati drža¬ vo pred to izgubo. Pa ne da bi morebiti pisal za omejenje vojske kajti s takimi malenkostmi se list nič ne peča. Saj ima tudi druga sredstva pri katerih ostane Austri ja še vedno ,,slavna”; svetuje na¬ mreč da se prične strogo, zelo strogo, postopati proti onim ki so se dolžni odpraviti svojo vojaško dolnost in mislijo odnesti pete v Ameriko. Aleja naj se zapre žan- darje spodite nanje; tako upije ipobožni list. In tako je prav za¬ kaj bi zapuščali ljubo domovino ko ima vendar topov in pušk in drugih takih igrač, ki morajo raz¬ veseliti srce vsakega dobrega državljana, Da ni kaj uživati je stranska ‘P Kaj pa i e lepš e kakor za ,,domovino” stradati in umreti. Članom Socialistične Skupine St. 37 J. S. 7. na Znanje zaradi prevelike zaposle¬ nosti posameznih članov pri dramatičnih, pevskih in tamburaških vajah, se ne vrši ta petek redna se¬ ja kakor po navadi, tent- več je prestavljena na prl- hodni petek 19. septem¬ bra. Pridite vsi takrat. Stroški ropotanja z mečem v Av¬ striji. Boježeljni predstolnaslednik v Austriji (naši ljubi) je z svojo bedasto politiko privedel državo do tega da je pričela mobilizirati vojsko. Sedaj ko je to igranje pri kraju so prinesli časopisi lju¬ bim državljanom kot nameček na celo cirkus predstavo račun o mo¬ bilizaciji. Cela. sveta znaša 314 milijonov od katere odpade na O- gersko 114 mj-lijor#»y. Toda to še ni vse. Mnogo drugih stvari ka¬ kor orožje in strelivo znaša še tu¬ di lepe milijone. poč ne pomagajo nobeni procesi če trpe še toliko let, če se še toli¬ ko papirja potrati. O tem smo pač že dovolj prepričani saj že slepijo ameriško javnost in celi svet s takimi tožbami dolga leta in kaj pa še je doseglo ! Ena po¬ lnočne, in kedar se bodo delavci spametovali tedaj ne bode potre¬ ba. nobenih tožb več in zadeva 'bo¬ de rešena na. čudovito pripast na¬ čin in sicer obstoji ta v tem, da se delavci zdramijo in se priklopijo svoji stranki kjer se bodo naučili boriti in misliti. In kadar bodo to dosagji, bodo lahko kot 'trdni zavedni delavci, socialisti, ne sa- in pid tej si je svoje kremplje po-! mo kot sanjači stopili na volišče lomil. Ravno tako bilo v Ameri¬ ki ako bi bilo delavstvo zavedno dovolj, ako bi se ne dalo slepiti. ter vzeli moč ki se jim nudi. v svo je roke. In od tisitega časa na¬ prej bodo sicer še mesni in drugi ako bi spoznalo da je edino v nje- Itrasti, toda delničarji bodemo vsi o-ovi moči da napravi red. Tukaj | delavci brez razlike. LJUDSTVO SAMO JE KRIVO Generalna stavka v Italiji. Radikalni socialisti so doživeli v Italiji veliko blamažo. Z vi li k im upitjem so napovedali gene ralno stavko za celo državo toda za njih klic se je zmenilo samo ne kaj organizacij, v celoti pa je ce¬ la stvar splavala po vodi. Prava socialistična stranka v Italiji ki ima večino delavstva za sabo in se drži prave taktike, se ni hotela u beležiti delovanja radikalcev ali kakor se prav i menujejo sindika listov; temveč je še svarila po svo jih časopisih. Toda vodstvo sin dikalištov ni tega poslušalo, tem¬ več so hoteli z glavo skoz zid in tako so si jo obtolkli. V teni slu¬ čaju so bili najprvo Milanski de¬ lavci v železnih tovarnah na stov- ki za dosego boljše plače. Družba je pogajanje odklonila. Potem je poslala država vojaštvo nakar so proglasili voditelji sindikalistov generalno stavko za cela državo. Do je stavka izgubljena je krivo nepravilno postopanje stranke ki se ni trudila da bi svoje mase po¬ dučila v disciplinirane izobražene boiitel.jp, temveč jih je po modi ameriške 1. W. W. napolnika z sov raštvom in slepim fanotizmom na¬ mesto z praktičnimi nauki in spo¬ znanjem. Tako se pri vsaki or¬ ganizaciji maščuje površno in ne¬ smotrnim delovanje. Cisti dobiček od blaga ki ga iz¬ gotovi eden delavec, delavka ali otrok na. leto v tovarni, znaša pov prečno $1,000. Ako preračunamo povprečno plače' možkih ženskih in otrok, znaša ista $500 na leto. Toraj čisti dobiček kapitalistov od vsakega dalevca znaša $500 na leto. Toda s tem se še ne konča krivica za delavca. Ko on izgotovi blago, tedaj vzame last¬ nik tovarne istega, postavi ga v svojo ali tujo trgovino in delavec ga gre kupit; tedaj mora zopet od 50 do 100 % isto preplačati čez pravo vrednost; ako ga sploh mo¬ ra kupiti. Mnogokrat, tega ne moi-e. Zaslužek je premajhen, od tega kar mu ostane od bore hrane ne more si mnogo umisliti, razen potrebne obleke. Pride pa brezposelnost, tedaj pa mora vse svoje želje zakopati in biti za¬ dovoljen ako ima vsakdanjih kruh. Tako hodi potem brezpo¬ seln od tovarne do tovarne, skla¬ nja ponižno glavo, povzdiguje proseče oči, samo da bi zampgej zvpkt^vbje inoči prodaTL (Na teh potih pa hodi mimo bogato oblo¬ ženih okenj prodajalen; blago je nakopičeno in se ponuja ljudstvu na vse načine; trgovci si izmišlu- jejo vsemogoča sredstva, da si pri dobe kupcev; želja po dobičku jih goni v to in na drugi strani silijo tovarnarje prevelike množine bla¬ ga ki ga imajo nakopičenega, da usiljujejo na vse strani isto, ter skušajo dobiti novih odjemalcev. A med tem stoje delavci, ali vsaj veliko število teli na cesti brez de¬ la, brez potrebnega stanovanja in obleke. Tako se pač lahko enemu izmed njih med tem ko bodi po cesti za delom usili uprašanje: Za kaj smo tako hiteli v tovarni de¬ lal ? Zakaj smo se potili in nis¬ mo imeli časa si počiti in iddabai- ti, ko je vendar toliko preveč vsega blaga? — Seveda samo de¬ lavcu ki se j c naučil misliti pri¬ dejo take misli, med tem ko jih je mnogo ki so slepi in gluhi za to. Mnogo jih je ki so skoz slabe šole, ali skoz težko delo duševno uničeni, da nimajo več toliko du¬ ševne moči, da bi vse to •premisli¬ li. . In za to pa je naloga dobre¬ ga časopisja, dobrih organizacij, take podnče in jim povedo da je ljudstvo samo krivo da je talfo na svetu, ker se ne zaveda, ker se noče brigati za to da bi spoznalo resnico, ker slepo verjame to'pi lažnjivib prerokov ki se mu u il- jujejo v različnih oblekah pod raz ličnimi hinavskimi imeni. Najlepša predpravica .plemeni¬ tih narav je, da se nikdar nenau- ee podlost, zapopasti. Zakaj ostanejo nekateri možki neožeujeni.? Iz skromnosti, ker nočejo nobene boljše polovi¬ ce. Mnogo je ljudi ki so samo ako dolgo napredni dokler jim to pri¬ naša dobiček. ► ♦ ♦ * ♦ * ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ Zenska podporno društvo “Napredna Slovenka” vabi uljudno vse rojake da se vdeleže keglanja ki se vrši 21 septembra v prostorih PAUL OCVIRKA, NA GROVE ST. Na rapolago bode sedem izvrstnih dobitkov, kateri bodo gotovo vsacego zadovoljili PRIČETEK KEGLJANJA OB OSMI URI ZJUTRAJ. ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ <>♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ *♦♦*♦«>♦♦♦♦♦♦♦♦ Vmazan denar. Po vseh delili sveta se pač naha¬ jajo bogate cerkve in samostani. .Mnogo izmed teli je obogatelo, ker so se godili baje ,,čudeži” in je ljudstvo vedno prihajolo in si kupovalo ali izprosilo zdravja bogastva, ali odpustkov, kar je pač kedo najbolj želel. Naravno je da je bilo po takih krajih kma¬ lu nakopičeno veliko bogastvo v denarju kakor tudi v dragocenos¬ tih. Toda vse cerkve seveda ue morejo biti božja pota. E- na izmed teh je bila tudi sedaj že zelo boigata; Albam cerkev v me¬ stu Gottingen v Nemčiji. Dolgo časa je bila skrivnost od kod je premoženje in kako je pravzaprav veliko. Sedaj pa je prišlo na ilan da je imela ta cerkev posojilo v znesku 6,500 mark na neki hiši kjer je bil do sedaj hord eh. Si Sršwe t> 2 . BODOČNOST Ust za izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v AVisconsinu in po drugih držvah Unije. BODOČNOST, 12 SEPTEMBRA, (September), 1913 IZHAJA' VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko: Za celo leto... .$1.50 Za pol leta-$0.75 Za četrt leta.... $0.40 Za Evropo: Za celo leto... .$2.00 Za pol leta... .$1.00 Za četrt leta-$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve naj se naslovijo na: BODOČNOST 322 Reed St., Milvvaukee, Wis. Frank Novak, urednik. BODOČNOST (THE FUTURE) Slovenian Weekly for Education and Progress. Appears every Friday. Ovvners & Publishers: THE BODOČNOST PUB. OO. 322 Reed St. Milvvaukee, Wis. Subscription yearly $1.50. \ Advertising rates on agreeinent. ogSSfrSSFti 1 NE TEPITE OTROK! Moč, katero daje občutiti pose¬ stnik nemaničiT, mož ženi ni starč ku, krepkejši šibkejšemu, bolni¬ ku,. odrasli otroku se je vsled na¬ predka naobrazbe omejila. Naše stremljenje je pa, da bi se število slabotnih kar najbolj zmanjšalo, in sicer tako, da se onih, ki so po naravi slabotni, ne zatira, marveč se jih ščiti. vSlabotnikl pa še niso zadosti varovani pred bedostjo, hladostjo in sirovostjo krepkejših ljudi. Najhujše--sa go¬ di pri tein otrokom. Narava jim je sicer dala ljubkost, da bi jih varovala. Res je tudi, da ima sko- ro vsakdo rajši otroke, nego poha¬ bljence in starčke, čeprav je z njT- mi v enakem sorodstvu, a prav ra¬ vnati z otroci je dosti težje in na¬ čela, po katerih bi se bilo ravna¬ ti, niso ne lahka in še ne priznana. Telesna kazen se sicer danes ne izvršuje niti na najlrujših zločin¬ cih ne več, a vendar je še splošno mnenje, da je palica ali brezovka pri otrocih neizogiben vzgojeva- len pomočeh. Ta zmota je sosebuo kvarna. Do sti staršev je, ki menijo, da zado¬ šča docela, ako otroka dobro rede in ga lepo oblačijo. Za vzgojo pa imajo le kazen taki ljudje. Mnogo staršev ima takoj izgovor, če se jim le namigne, da slabo vzgajajo otroka, češ „pa ga vendar tako pretepam” ali pa ^kolikokrat je tepen, pa ne pomaga vse nič”. Starši mislijo redkokdaj o tem, ali bi morebiti ne bilo bolje, če bi ne pretepali Otrok. Sploh je pa malo staršev, ki bi tepli iz prave-, ga. prepričanja. Večina staršev pretepa otroke vsled svoje slabe volje, ker so nepotrpežljivi vsled napora in skrbi; dostikrat tudi za ra {litega, .ker me umejo otrok; ne zanimajo se za njihovo duševno življenje in ga vslcdtega tudi ne poznajo. Testo so starši sirovi do otrok, ker čutijo, da so sami za tirani in ni kar jim vzbuja nagon, da zatirajo in trpinčijo druge. Seve temu nagonu se vda jajo le pr;>» slabi ljudje, ki jih je pa malo, in še manj bi se mu jih vdajalo, če bi se domislili, kako je ostuden. 'Predsodek (domišlji¬ ja), da se s pretepanjem vzgaja otroke, zamori staršem vest glede sirovega početja, ter povzroča, da se mu vdajajo eešče. Nekateri starši so še toliko pra¬ vični, da ne ravijo, kadar prete- , pa jo otroke, da hočejo s tem uči- riiti otrokom kaj dobrega, ampak, da jih otroci tako jeze. Taki tsarši naj se domislijo, da jih tudi odra¬ sli, predniki in njih sovrstniki je, ze dostikrat, pa jim ne pride na um, da bi jih udarili le enkrat. Odrasli ih namreč ne tepemo, ker nam sicer vrnejo udarec, ali pa morejo sicer nastati kake zle po¬ sledice; sivorosti do otrok, ki se ne morejo braniti, pa ne kaznuje nihče. Večina staršev bi rada veljala pri otrocih kot vzorni ljudje in res je večina tudi mnenja, da to vse¬ kakor otroci mislijo o njih, najsi ravnajo z njimi kakorkoli. V res¬ nici pa opaža večina otrok prav in misli docela prav o tem. Niti ne sanja se jim, da bi zaupali oče- t\; in ga imeli za pravičnega, ki jih zaradi malenkosti ali sumnje same pretepa, in e da bi imel prav¬ zaprav vzrok ali jih vprašal po njem. Starši žele, da bi jih otroci, lju¬ bili, pa njih prav malodko ve, ka¬ ko lahko se izgubi otroška ljube¬ zen in zaupanje. Krivica in stro¬ gost vzbujata kadairkoliže nejevo¬ ljo in nezaupnost tudi pri otro¬ ku. ■ 8icer je tudi res, da otrok to kmalu pozabi. Kmalu izgine neprijaznost, če roditelj pokaže le nekoliko dobrote in šale,, toda le navidezno; kajti nekoliko ljubez¬ ni in nekoliko zaupanja se vselej izgubi ob taken primeru. Mnogo napak, in sicer velikih, posebno laž in neposlušnost, izvira večinoma odtod, ker nimajo' otro¬ ci zaupanja do staršev. Lahko pa, seve, tudi ni vzgojiti otrok, ki ■bi bili toliki zaupni, da bi ne imeli nobenih tajnosti pred vzgojitelji, da bi iskali ob vseh neprilikah pri njih sočutja, ako jim kdo dela kri vico, ali da 'bi vzgojitelju kadar dvomi o njegovi pravičnosti in pre vidnosti. To je pa potrebno. O- trok, kateremu se večkrat pojas¬ nijo ljubeznivo in razumljivo vzroki, zakaj nrora storiti to ali o-no neprijetnost, ali se mu ne iz¬ polni kaka želja, bo rad slušal si¬ cer opravičeni sahtevi v takih stvareh, ki jih še ne more razume¬ ti, ako mu jih zapove vzgojitelj, vsled svoje zaupnosti do njega, in sicer prav zato, da mu dokaže svo jo zaupnost. Ne gre za to, da se kaznujejo storjene napake, ampak za to, da otrok ne dela napak; čuvati ga je treba pired napakami. Če se je pa napaka že dogodila, potem bo za¬ doščala strogost lica ali resna be¬ seda. tem prej, čim bolj je vajen otrok ljubezni in prijaznosti. Mnogo težje je pa ravnati z otro¬ ki, s kterimi ravna vzgojitelj že špočeitka vihravo, nestrpno, ne¬ prijazno ali celo strogo iu so vsled tega postali nezaupljivi in otopeli. S strogostjo st -!: otrok ne poboljša. Docela napačno menijo nekate¬ ri starši, češ, da pospešujejo otro¬ kovo pridnost v šoli, če ga prete¬ pajo zaradi kake učiteljeve graje ali zaradi slabega reda v izpriče¬ vala. Starši, ki imajo čas in po¬ trpljenje z otrokom, da se pogova Tja jo z njim o tein, kaj se je učil v šoli in ga pri domačih nalogah, le nekoliko opazujejo, vedo bolje kakor pa učitelj ob teh slabih šol¬ skih razmerah, ali se njih otrok li¬ či pridno ali ne, ali čuti svojo dol¬ žnost, ali ima kaj ponosa ali ne. Opazijo lahko mnogo prej starši nego učitelji pri šestdesetih do sedemdesetih otrocih, ali se otrok liči lahko ali težko in ali je zdrav in zadosti krepak, da more zmoči vse to, kar se zahteva od njega. V izpričevalih vsega tega ni. Re di v izpričeval u nam samo povedo, ali je otrok odgovarjal učitelju na vprašanja prav ali ne in ali je pi¬ smene naloge izdelal dobro ali ne. Ako je izpričevalo dobro, vemo, da je vse v redu; če je pa izpri¬ čevalo slabo, pa še nikakor ne ve¬ mo. 'kaj manjka otroku. 'Mogoče se uči težko, mogoče ni priden, o- peša.jo nru tudi lahko živci, teles¬ na moč, kar se dogaja tako cesto pri slabokrvnih otrocih. Nekateri otroci ne morejo misliti dolgo o eni stvari, nekateri se pa do zme¬ de razburijo, kadar .jih učitelj po¬ kliče, in ne morejo zbrati svojih misli.j, sploh: mnogo otrok potre-' huje prav tako zdravnika kakor prijaznego, razumnega in ne pre¬ obloženega učitelja ; in vendar o- bojega ne dobe. Gorje tem rev¬ nim stvarcam, če imajo še roditel¬ je, ki menijo, da je pretepanje in sploh stroga . kazen edini pravi vzgojevalni pomoček. Iz teh vrst so on ( . revne žrtve, ki ne upajo do mor, če ima jo slabo izpričevalo, in se polikajo zdoma, da popolnoma on e im> rej o, f p r e d e n jih kdo prižene domu. Vselej pa ni tako; često¬ krat pogine tako bitje, ki bi mo¬ glo ob dobri vzgoji postati star¬ šem sicer v veselje ali oporo. Učitelj, ki ima mnogo učencev, največkrat sam ne more povedati, zakaj ne napredujejo nekateri nje govi učenci. Zato 1:1 bilo treba mnogo opazovanja in mnogo časa, ki ga pa mi. Z redi, ki jih daje, le označi, koliko so dosegi; učen¬ ci smotra, dotienoga šolskega raz¬ reda. Kdo hi veroval, da so star ši, ki trpinčijo otroke vsled takih označil: Starši bi vendar ne smeli ■biti strogi sodniki, potem naj še povedo, kdo sme obsojali, če ni prej zaslišal tožnika, toženca in priče? Vsak zdrav otrok hrepeni poiz¬ vedeti kaj novega, svoje znanje obogateti in primerno pečati s čim svojega duha in svoje roke. Kjer ni tega hrepenenja ali se otrok ce¬ lo ne mara učiti, tam smo lahko u- i verjeni, da ali otrok ni zdrav ali p'a se mu ne podaja prav učna tva 1 rina. V tein primeru pa nikakor ni kriv vedno učitelj tega. Temu i so krive večinoma po vse različne : okolščiue: prenapolnjene šole, pre • obložen učitelj, slabo šolsko zdrav j st.vo, pomanjkanje zraka, svetlobe j in toplote. Testo je temu vzrok glad, preslaba obleka ali dostikrat tudi žalost ali vzburljivi dogodki doma, ki jih otroci ne pozabijo ni ti v šoli. 'Pogostoma mučijo o- troke iste skrbi 'kakor njih svojce, cesto zastajajo v šoli, ker nimajo doma ne prostora in ne časa, da bi ponovili učno snov; pogostoma pa morajo opravljati domače ali obr¬ tno delo, ki jih ovira pri uku. Vsak blagohoten učtelj ve, da so otroci krivi le redkoma, da ne napredujejo povoljno, ve tudi, da niti pokvarjeni otroci med njimi, ki jim mora dati slab red v nrav¬ nosti (obnašanju), niso sami kri¬ vi, nego krivi so odrasli ljudje in pa socialne razmere, po katerih so ■bili pokvarjeni. Ako je pa učitelj še tako prepri čan, če še tako uvideva, kako ne- pripravno posredovanje so ti „re- di” v izpričevali! med domom in šolo: rede mora dajati učencem, ker je predpisano tako; vsak ves¬ ten učitelj pa mora najodločneje ugovarjati temu, da bi se smatrali redi, ki jih mora dajati učencem, kot merilo, po katerem naj bi star ši pretepa vali otroke. Vem, da očetom in materam na¬ vadno ni toliko časa za vzgojo o- trok, kolikor ga zahteva sedanja uredlia vprid naraščaju. Tim bolj smo pa tega prepričani, da starši navadno ne morejo dosti storiti za otroke, kar bi bilo prav potrebno, čim bol .j vemo, koliko trpe otroci ob danih razmerah, tem bolj je na ša dolžnost, da jim ne nebremeni- mo novega trpljenja, ki ga imajo že, tako zadosti,, v : ,$\'.oji mlado in sicer trpljenja, ki ga lahko od¬ vrnemo. Telesnega trpinčenja ubranimo otroke prav lahko. In še nekaj: Oglejmo si lice člo¬ veka, ki pretepava otroka in raz¬ sodimo, ali je videti na licu zave¬ dno, dolžnost izpolnujočo ljubezen jezavost ali celo surovost? Veliki ruski pesnik Dostojevski je v „Bratih Kar asov” opisal trplenje otrok, ki ga jim provzro- čajo „izobraženi” starši, prav srčno in tužno; pokazuje nam o- četa, ki kot vzoren vzgojitelj pri¬ me za šibo, ker se pa otrok skuša instinktivno izviti in se brani, po¬ staja oče vedno bolj razburjen do¬ kler pretepava ubogo, vijoče in trgajoče se otroče kar brezmisel¬ no. To se najbrže dogaja več¬ krat. Tepe nje se prične navadno še s premislekom, a ta sirov čin vpliva sam ob sebi na izvreševal- ca tako, da docela pozabi pravo mero. Niti ne one mere ne po¬ znajo več, ki jo smatra za pravo, kajti prave mere sploh ni, ta je le v tem, da se otrok sploh ne pre¬ tepa. Češ da starši nimajo časa. da bi vzgojevali svoje otroke skrbno, še nikakor ne opravičuje takega po¬ stopka. Nedostatki v aiadvor- stvu in navajanju otrok se ne da pora viti s pretepanjem, da niti vnanji uspeh, da bi opustili slabe razvade se navadno ne dajo od¬ praviti. Nikakor ni torej prime¬ rno, da delavci kratki čaš, ki ga prebijejo pri svojih otrocih, pora¬ bijo kot strogi sodniki. Ali ni do¬ sti bolje, da se razgovarjajo zau¬ pno- z otroci, jim resno vzbujajo vest, se časih s pra v lahkim iu do- brovol.jniin potom, pametnim sve¬ tom. z vzbuja,janjem ponosa in odločnosti, posebno pa z dobrim vzgledom; s takim ravnanjem se da. tudi ob kratkih večerih in pra¬ znikih doseči prav mnogo. Dete ni namreč'le telesno'šibko nego tudi duševno; ne zna si po¬ magati, a zapaža pa vse. Nikakor ga pravzaprav ni težko vzgajti. Kdo se ne spominja več, s kakim ponosom je kot. otrok želel obrisa¬ ti šolsko tablo, pobirati zvezke so- nčencev v v oli? Poznal sem majh¬ no deklico, ki je smatrala za hudo kazen, ako •*«£♦ *%+ »J *♦£»*$*+*+ ►}-* *£*-«$* ❖ . * *•* Telephone South 471 ❖ ❖ * Ženska postrežnica ARTHUR J. BRETT Balzamirar in Pogrebni ravnatelj * 281 Reed St. Cene zmerne S S ❖ t 4* ♦> T 4* *M*4‘4* 4*4* *X* 44*4*4»4*4* 4*4*4*4*4 H J*4*4* 4*4-4*4* 4*4*4* 4* 4*4* 4* 4* 4* 4- *>4* 4* 4* 4*4*4*4* 4» 4*4* Milwaukee, Wis. Ako potrebuješ premog i drva vali pa les za stavbo, tedaj se obrni na WEST ALLIS FUEL AND SUPPLY CO. Ona prodaje vse to. Kedor kupi enkrat pri nas, ta je zadovoljen, ter pride vedno. Pridite in sprašaj- te za možem ki lahko govori z Vami v Vasem jeziku. WEST ALLIS FUEL AND SUPPLY CO. 57 Lapham St, West Allis, Wis. E. I. Lindow, Preč. Julius Raniscevski, Tresu. TEL. WEST ALLIS 376. Razprodaja posestev hiš in trgovin po znižanih cenah Pritlična hiša na Park st. sa kupi za $1,600 Dve pritlični hiši na Park st. se kupi za $2,160 Dve pritlični hiši na 13. ave. kupi za $2,100 Dvonadstropna hiša na Park st. se kupi za $3,500 Ena hiša z 12 sobami.zidana i* opeke, in ena z sedmimi sobami lesena, in lota 50x140 na Grenbush cesti ee proda zelo poceni ako se kupi takoj cena $5,750 Prodaja trgovin Ena izmed najboljših grocerij na Grove st. se proda ker lastnik odstopi od obrti. Razen tego se proda ob enem prodajalne cigar. Perilnica, Pekarija. OeDa za posestvo in trgovino samo $4,250 Proda se tuti dober Saloon (Bottle House) zelo po ceni. Zet natačne pojasnila uprašajte pni I MIK H AR MS REAL ESTATE - INSURANCE, FARM LANDP AlXX V , 289 Orove St.‘drugo nastropje, Milwaukee »I. ... . .... . . m » a Mllvvauškim Slovence* lf priporočamo Ka&par DrAa- vno Banko. Prejema denar na hranilne vloge in dqje 3 obresti. Vse vloge pod držantm * nadzorstvom! Pošiljamo denar v staro domovino po zmernih cenah. Na tisoče Sloven¬ cev pošilja pri nas denar, Zakaj ne Vi?! Prodajamo , Parobrodne listke za vse najboljše prekmorske črte po kompanijskih cenah. Sloven. Narod. Podporna Jednota vrši svoj denarni promet z Kaspar Državno Banko. Pišite na nas v slovenskem jeziku. Kdor hoče biti pošteno postrežen, naj se obrne do Kaspar Državne Banke! KASPAR STATE BANK 1900 JBlue Island Ave., Cliicag-o, 111. Meč navade. Mož svoji ženi ko pride pozno pijan domov:” No In prični s tvo¬ jo pridigo drugače ne morem za¬ spati”. F OMOTA V OGLASU Mc GECCH V ZADNJI ŠTEVILKI NAMESTO NA TEDEN, SE NAJ ČITA NA MESEC. BODOČNOST, 12 SEPTEMBRA, (September), 1913. makar Cudra MAKSIM GORKI J (1892.) Da pride 'k njemu sam satan s celim svojim spremstvom, bi on če že ne vrgel noža vanj, pa vsaj prav gotovo ipošteno z njim se spo prijel, in da bi jim naložil prime¬ rne brce v njihove rilce o tem iii dvomit it* In vsi ciganski tabori so ga o- znali ali pa so vsaj slišali o njem. Ljubil je samo konje in ničesar drugega, pa tudi teli ne dolgo — enkrat ga je zajezdil, in že ga je prodal, a denar mu je lahko Vzel, kdor mu je hotel. Nič mu ni bilo predrago — in če bi raibilb njegovo srce, bi ga on sam iztrgal iz svojih prsi in bi ga dal tebi, sa¬ mo če bi ti s tem naredil uslugo, dej. tak je bil, sokol! „Naš tabor se je klatil tisti čas po Bukovini, — bilo je to pred de¬ setimi leti. Nekoč —bila je pomla¬ danska noč, še dobro se spomi¬ njam, — sedimo: jaz, vojak Da¬ nila, 'ki se je bil bojeval skupaj s Košutom stari Nur in vsi drugi, tudi ‘Kadda, Danilova hči. ,,'Saj poznaš mojo Nonko? Mla¬ denka — kot carica! Ali Raclde ne moreš z nji primerjati — bila bi prevelika čast za Nonko! O njej, o tej Raddi ne moreš z bestedaini ničesar povc/ati. Nemara bi bilo mogoče njeno krasoto opevati na gosJilr, seveda le onemu, ki bi po- zual te gosli kot svojo lastno dušo. (Mnogo je ona strla mladeniških src, -ah, mnogo ! Na Moravi jo je nekoč videl star magnat z dolgo čopo na glavi in je ostrmel. Sedel je na konju,in jo je motril trepe¬ tajoč kot v mrzlici. Krasen je bil kot vrag o prazniku, njegov župan je bil obšit z 'zlatom, 'ob 'boku se mu je blesketala sablja kot blisk in konj je bil z nogami ob tla. . . cela ta sablja je bila vdelana z dragocenimi kamni in svetlomodri maržun na šapki se je zdel kot kos neba',—mogočen hosopdar** je bib stari mož. Gledal je, gledal in je nagovoril Raddo: „Hej! Daj mi poljub in dam tri vreči denarja”. — A ona se je obrnila po¬ glej me vsaj prijaznejše”, je omi¬ lil stari mogotec svojo oholost in je vrgel k njenim nogam vrečo de¬ narja — veliko vrečo, brate ! A ona jo je kot slučajno sunila z no¬ go v blato, to je vse. „Aj, aj. deklica!” je vzdimil on in udaril z bičem ipo konju — sa¬ mo oblak prahu je ostal za njim. A drugi dan se je prikazal zno¬ va. „Kdo je njen oče „je glasno grmel po taboru. Prišel je Dani¬ la, „ Prodaj mi hčer in vzemi za to. kar hočeš!” Toda-Danila mu je odgovoril: ,Jo delajo samo pani, oni proda¬ jajo vse od svojih svinij do svoje vesti, a jaz sem bil na vojni sku¬ paj s Košutom in z ničemur ne trgujem!” Tedaj je oni zarjul in segel po sablji, toda nekdo izmed nas je vtaknil tlečo gobo v konje¬ vo uho, in ta je zdirjal proč s svo jim junakom. Tudi mi smo se dvignili in odšli dalje s taborom. Hodimo en dan, dva dni, in glej ga spaka — dohitel nas je ! „IIej, lju¬ dje”, je dejal ,,pred Bogom in pred vatni je moja vest čista, daj¬ te mi deklico za ženo: Vse bom de¬ lil z vami, bogat sem silno!” — 'Ves' je gorel od vznemirjenja ih 'kot bilka v vetru je trepetal na se¬ dlu. Mi smo začeli preudarjati. „No, hčerka moja, govori!” je zamrmral Danila v svoje brke. . ,„Če bi šla orlica rado voljno v gnezdo k vranu, kaj bi bila te¬ daj?” nas je vprašala Radda. Danila se je zasmejal in mi vsi z njim. ,,'Dobro, hčerka ! Si-li slišal ho- spodar? (Stvar noče iti izpod rok! Gplobie si poišči — te so bolj po¬ pustljive”. In odšli fono dalje! Iii tedaj je zgrabil hosipodar svojo šapko, jo vrgel ob tla in je poskakoval tako, da še je zemlja .zatresla. Viliš, taka je bila ta Radda, sokol moj! „I>a ! tako smo sedeli neko noč in poslušali — muzika je plula po ■stepi. Krasna muzika! kri je za¬ gorela pd nje v naših žilah in zde¬ lo se je, kot bi nekam vabila. Vsem nam, kar nas je culo, se je zahotelo pojuečem takem, vsled če sar bi nam ne bilo treba nič več živeti ali pa bi živeli kot vladarji celo zemljo, — glej, laka je bila muzika — sokol! ..A ona je prihajala vedno bli¬ žje. Nenadoma se je prikazal iz temine konj, na njem pa je sedel človek in je igral, jahajoč proti nam. Obstal je pri grmadi, ne- ** Plemič, bal'igrati in nas je smehljale po¬ gledoval. „Oho, Zobar, saj si si ti!” je ra¬ dostno vzliknil Danila. Glej, tak je bil Dojko Zobar! Brke so mu padale na pleča in so se pomešale z njegovimi kot je¬ klo temnomodrimi lasmi, oči so mu žarele kot jasne zvezde, a njegov smehljaj — kot. celo solnce, za Boga! Kakor da bi bil ižkovon iz enega kosa železa on in njegov konj. Stal je kot ves prepavljen od krvi ipri ognju in zobje so se mu blesketali, ko se je smehljal. Ah, naj bodem proklet, če ga nisem vzljubil takoj kakor samega sebe, še preden je izpregbvoril r. menoj kako besedo ali sploh opazil, da poleg njega tudi .jaz živim na be¬ lem svetu! Glej, sokol, taki Jjudje živijo! Pogleda ti v oči in zasužni tvojo dušo, in ti se tega niti najmanj ne sramuješ, ampak si še ponosen na to. V občevanju s takim člo¬ vekom takoj tudi sam postaneš boljši. Malo je takih ljudi, pri¬ jatelj moj! No, tudi do¬ bro, da jih je malo. Če bi bilo veliko lepega na svetu, bi nič ne veljalo za lepo. Tako je! A poslu¬ šaj dalje. Radda je govorite : „Krasno i- graš, Dojko! Kdo ti je naredil ta¬ ko zvonke in lepo doneče gosli! A on se je zasmejal: ,,-Jaz sam sem jih napravil! In nisem jih naredil iz lesa, ampak iz grudi mlade de¬ klice, ki sem jo ljubil silno, a s.tru ne sem si spletel iz žil njenega srca. Še nekoliko lažejo gosli, toda jaz umejem držati lok pra¬ vilno v rokah! Vidiš?” „Znano je, da vsi skušamo ta¬ koj začetkoma zamračiti deklici oči, da bi ona ne zažgala našega srca, amlpak da bi mi postali pred¬ met njene t-uge in hrepenenja; glej, tako je storil tudi Dojko. A ni naletel na pravo. Radda se je obrnila v stran, zelmila in rekla: ,,'Djudje so pa govorili, da je Zo bar pameten in spreten — kako vendar lažejo ljudje”, in je odšla proč. „Oho, krasotica, ti imaš pa ostre zobe!” je blisnil Dojko z očmi in je skočil s konja. ,,Zdravstvujte, bratje! Tudi jaz sem prišel enkrat k vam!” ..Dobrodošel gost si nam, zmiraj mu je odgovoril Danila. Poljubili smo se, pogovorili'in:legli spat. : Špali smo trdno. Zjutraj pa smo videli, da je Zobarjeva glava ob¬ vezana s cunjo. Kaj je bilo to? Ah kaj ! Konj ga je bil udarii s kopitom, ko je spal. Dobro srna vedeli, ka¬ kšen konj je bil to, in smo se mu¬ zali v brke; tudi Danila se je mu¬ zal. Kaj-li ni bil Dojko vreden Radde? — Ne, to ne! Naj bo dekli¬ ca še tako krasna,“je vendar njena duša ozka in majhn, in če bi ji obesil pou zlata okolo vratu, bi vseeno ne 'bila nič boljša, kakor je v resnici. Da, da, tako je! Tako je naše življenje in tako smo tudi živeli na onem kraju; naša stvar je šla dobro izpod rok in Zobar je ostal pri nas. To ti je bil tovariš! Bil je moder kakor starec in je znal ogrsko in rusko čitai in pisati. Kadar je začel govoriti, nam je 'bilo, da bi ra jši. čelo večnost nič ne . spali, samo da bi poSlišali njega! In i- gral je tako — ubij me strete, kot še nihče drug na svetu! Ko je vprvič potegnil po strunah z lo¬ kom — ti je vztrepetalo srce, ko j 1 * igral se in enkrat — ti je zam¬ rlo, srce, a on je igral in , se je smehljal. Plakati in smejati bi se ti hotelo zaeno, da si slišal nje¬ gove pesmi. Zdaj je lilo grenko ječanje izpod loka, ječalo je in prosilo ipomoči, da ti je rezalo prsi z nožem. A zdaj zopet je pripovedovala vstepa nebu bajke, tihe, otožne ba jke. (Nato pa je pla¬ kate deklica, poslavljajoča se od svojega ljubega — hrabrega mo- lojca! Dobri molojec je klical de klici nasvedenje v stepi. In nena doma — hej! Grmeče je zabrnela svobodna, živahna pesem in zdelo se ti je, da mora samo solnce na nebu začeti plesati po* melodiji te pesmi! Glej. tak je bil, sokol! Vsaka žila v tvojem telesu je razumela to pesem in ves si postal njen siuženj. In če bi nam v ta¬ kem trenutku zaklical Dojko: ,.lc nožem tovariši!” — vsi bi stekli z noži proti onemu, ki bi ga nam bil pokazal. Vse je mogel narediti s človekom, in vsi so ga ljubili, sil¬ no ljubili, samo IRadd ni pogleda¬ la mladega — junaka; pa kaj, če bi bilo samo to, — ona se mu je še čelo posmehovala. Globoko je za¬ dela v srce Zobarja, globoko! Z zobmi je škripal in Dojko in mo¬ čno je sukal, brke j oči so mu gle¬ dale temnejše nego prepad in v ča sili je zažarelo v njih nekaj, da se je groza polotila tvoje duše. Po noči je •odšel v daljno stepo smeli Dojko in do jutra so tam plakale njegove gosli, plakale in pokopa¬ vale Zobarjevo svobodo. A mi smo ležali, poslušali in premišlje¬ vali: kaj je storiti? In vedeli smo, da, kadar drvita- dva kamna drug proti drugemu, ne smeš stopiti med nju, sicer te — zmečkata. Ta¬ ko je bila stvar. Nekoč smo sedeli vsi skupaj in smo se pogovarjali o svojih oprav¬ kih. Kanali je postalo dolgočas¬ no. Tedaj je poprosil Danila Dojka-: „Zapoj nam, Zobar, pesni¬ co, razvedeli našo dušo ! ’ ’ Dojko je pogledal na Raddo, ki je ležela nedaleč proč od njega z navzgor oberjenim obrazom ter gledala proti nebu, in je začel ubirati stru- n . Tedaj pa so začele gosli govo¬ riti. kakor da bi bile v resnici de¬ klič je srce! In Dojko je zapel: Hej — hop! Gori mi v duši og¬ nja žar, A stepa je tako široka ! In čil moj vrani konj je kot vihar In trdo jeklo mi je roka! Radda je okrenila glavo, vstala pokonci in se zasmejala -peven v o- či. Zobar je vzplamtel kot jutra¬ nja zarja. Hej, hop — hej! iSodrug, tovariš ti! De zdirjaj v daljno mi ravan! Nad stepo se megla mraei, A tam nas čaka svetli dan! Hej — hop! letim in srečam ga, Ko v svetli zrak vzkipi! Glej, da ob žaru meseca Ti griva ne zgori! Ta ti je znal peti! Tako ne poje dandanes nihče več! Ali Radda je govorila, kot bi precejala vodo: ..Bolje bi storil Dojko, če bi ne letal tako visoko, znaš še strmo pasti, z nosom v lužo, in zamažeš si brke, pazi dobro!” Kot zver jo je pogledal Dojko, a rekej ni ni¬ česar — zdržal se je mladec — ju¬ nak in je pel: Hej — hop! Takoj napoči jutro A jaz s teboj bi naj še spal. Ej, hej! V sramoti bi tedaj s teboj Se v ognja plamenu zažgal! ’ ’ „To je pesem”, je dejal Danila. ,,še nikdar nisem slišal take pes¬ mi; vrag si naj takoj napravi pi¬ po iz mene, če.se lažem!’’ — Sta ri Nur je zamigal z biki in skomi- ' znil z ramami. Nam vsem je sega¬ la do duše smela pesem Zoborjc- va ! Samo Raddi ni bila všeč. „Ta'ko je nekoč cvilil komar in je hotel sponašati orlov krik’,’ — je dejala ; bilo je, kot bi nam vrgla sneg v obraz. ..Morda hoeeš-li. Radda, okusi¬ ti bič? je dejal Danila in se je sklonil k njej, a Zobar je vrgel svojo šapko ob tla in je govoril ves teman kot zemlja: „Htoj, Danila! Ognjevitemu ko¬ nju je treba jeklene uzde! Daj mi svojo hčerko za ženo!’’ ,To je bila pametna beseda ! ”— se je nasmehljal Danila, — „le vzemi jo. če jo le moreš in ho¬ češ ! ” ..Dobro!” je dejal. Dojko in je rekel Raddi: Že mno¬ go. tvojih sester sem videl, ej mnogo! A niti ena mi ni tako raz¬ vnela -mojega srca kakor ti. Ej, Radda, zasužnjila si mojo dušo! In kaj sedaj ? Kar mora biti, to se bode zgodilo, in... ej! Ni takega konja, na katerem bi bilo možno pred samim seboj bežati!... Vza¬ mem te za ženo pred Bogom, svo¬ jo častjo, tvojim očetom in pred vsemi temi ljudmi. A glej, da me ne oviraš v svobodi moji, kjer jaz sem Svoboden človek in bom živel teko kakor sam hočem!” — in šel je proti njej, stisnil zobe in zabli- snil z očmi. Videli smo, kako je stegnil roko -proti njej — mislili smo, da je obrzdala Radda z uzdo stepnega konja! Nenadoma pa smo videli, kako je zamahnil z rokami in padel s tilnikom na tla!. .. (Dalje prih.) Zapisnik redne seje glavnega od¬ bora J. P. Z. S. 26 aug,—13. Podpredsednik Fr. Zakrajšek odtvori sejo ob 8 uri večer. Nav¬ zoči odborniki: Zakrajšek, Matic, Krainc, Banko, Štiglitz, Tominšek, Jelenc, Ciraj, Ocvirk, Herga, in Šimenc. John Wohlgemuth priporoča svojo GOSTILNO vsem rojakom za obilen obisk Postrežba dobra. Pristna domača vina 836 Kinnickinnic Ave. Telefon: South 3105-J John Ermenc JAVNI NOTAR. Opravlja vsa v ta posel spada¬ joča opravila točno in zanesljivo, 288 GROVE ST. Borchardt Bros. KROJAČNICA, ZALOGA OB- Lek in druge moške opra„ VE. Cene zmerne, blago trpežno /In postrežba točna. 347—349 GROVE STREET. J A C. BINZ EL Trgovec na debelo Z vini Irt likerji se priporoča Slovencem 307 Reed St. Milwankee, Wis. IMENIK SLOVENSKIH TRGOVIN ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ Slovenska mesnica brata ferko 270—lst Ave. priporočata svojo dobro urejeno mesnico. Sveže blago vseli vrst—Cene nizke—Dobra postrežba. ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Marshall & Ilsley Bank poddruznica na National Ave. Najstarejsa banku v mestu plača obresti na uloge WM. J. GRONEWALD Balzamirar in Pogrebni ravnatelj Ženska postrežnica. Cene zmerne 381 Reed St. Tel. So. 44-97 Slovenska javna notarja in advokata Vlach & Groelle 23 METROPOLITAN BLOCK Mihvaukee, Wis. zastopata na sodišču v tseh sluča¬ jih. Zlasti veliko pozornosti po¬ svečata v slučajih telesne poškod¬ be in nasilne smrti v času dela. Vsak odvetniški svet zastonj. Pri¬ dne v najin urad, ali pa nama pi- e v svojem materinem jeziku. Obuvala vseh vrst po najnižjih cenah: za moške od $1.60 do $4.06 za zenske od $1.00 do $3.50 za otroke od 50o do $2.50 Naš namen je vas vselej zada. voljiti. 'fen ~«g» |_^- Ahrens & Vahl 356 —Grove Street. BERINGER’S PARK LOUIS JAUTZ, Po». Priporočam vsem Ju¬ goslovanom svoj park na zabave in druge prireditve. 1172 South Pierce St. POZOR ROJAKI. Ali že veste da ima ANTON TURK obleke naprodaj ki so vredne od $10 do $18 in se sedaj dobe za $5 do $10 Dobite jih v TOM. N BRATOVI proda¬ jalni' na 882 Kinnickinnic ave., ali pa na st. 619—16. cesta. ** * * ** * * | KADITE SAMO “BODOČNOST” CIGARE ‘ * rODPIRAJTE LIST | Edini založnik teh cigar je * VINOGRAD & SHER ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ UGODNA PRILIKA Za vse ki so se odločili iti na farme, ter postati neodvisni, V severnem delu Wiseonsin, v okrajih, Klark, Kusk, Chipeva, iu Priče je naprodaj mogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest trgov, železnic in sol. kepe ceste, čista hladna voda, zdravo podnebje, ter rastejo vsi oni pridelki ka¬ kor v stari domovini. Cene nizkie (od S1 5 do 820 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsadko ima čas plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in pre¬ pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. Za nadaljna pojasni¬ la se obrnite osebno ali pisinero na LOUIS BEWITZ 198-1. AVENUE MILVVAUKEE, AVIS. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Zapisnik zadnje seje sprejet ka¬ kor čitan. Sprejeti novi člani: Od st, 1. Joe Kračnik. Leo Šoster, Alois Grilec, in John Veršnik. Od st. 2 Joe Fabec, John Kurenk, in Mike Cvirn,. Od st. 3 Vinc. Koc- mut-h. Od st. 6 Liza Banko, Roza Medved, Julija Ajnik in Ana Kra¬ mer. Sprejeto novo društvo na severni strani mesta o imenom „Bratje svobode” st. 7 J. P. Z. S- —z 10 člani in sicer: A. Puklič, Geo Šobar. Fr. Benda, J. Ramšaki Fr. Ramšak, V. Kovačič, J. Bera’ nič, Lov. Smith, M. Kirbiš, in St. Novak. Dva člana se bosta sprejela ako jih zdravnik preišče in potrdi. Po¬ ročilo stalnih odborov se vzame na znanje. Po splošnem glasova¬ nju društev izvoljen John Turk kot nadzornik glavnega odbora. Podpredsednik zaključi sejo od 10. 15 min. večer. J1 >2 § $ >1 CS*)!SŽ3cS*cS / <3C&l(S&$! I Ivan A. Marohnic & Peter Drakoš t edina slovenska tvrdka. 1 Obrnite se vedno na nas če ^ potrebujete vozne liste, ali če 1 7nn llinmn ti. J: , .. _ . '"I 11 .-). 616 v Staro domo vino in Izdelujemo tudi vsa de’la spadaioča^ potovali PO ameriki. nesrečite prevzamemo pagaianii z ri n ® tari J»t- Ako se po- dno uspešno. Dajemo nlsveU, v ^ ru £ bo za V *s ki je ve- izba vednn wi 0 «n N vseh pravnih zadevoh. Oglasite se v pisarni na ^ Postrežba vedno poštena in točna.