Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Kaj bo b vlado? Naša vlada je prav nestalna. Enfarat  jo prevrže Radič s svojo 'blebetavostjo, drugič ji izpodnese  tla Pašič s svojo zvitostjo. Sedaj ji grozi Pašič, pa ne na glas kot Radič, ampak prav tilio in zvijacna. Sedanji piredsednik narodne slcupščme Marko Trifikovič je obiskal Nikolo Pasiiča. Smatra ise, da hoče Pašič zopet vzeti fcnmilo v svoje roke, pa ne sam, ampak po enem boljšem možn kot je Uzunovič. In ta mož naj bi bid ravno Marko TriŁkx>vič, iki je posebno zanesljiv Pašičevec. Razmerje z Bolgarijo je ostalo še vedno preceij oBtro. Dne 11. t. m. so zastopniki naše države, Rumunije in Gnčije podal slcupno svoje zaliteve proti vpadam bolgarskih ko >mitasev. Naša vlada je pa vložila še poseiben protest, v katerem je zaihtevala, da mora bolgarska vlada izroiSiti vse tiste jugoslovanske podanike, iki so preko naše injeje vSii v Bolgarijo in zdaj kot komiaši vpadajo v naše ozemlje. Poslanik SHS pri papežu. Sedanja vlada je določila novega iposlanika kraljevine SHS in sicer dr. Siuiča, ki ga je papež Pij XI. dne 10. f. m. sprejel. Papež ga je odvedel v svoje zasebne prostore in se z njim dalj časa razgovarjal. Pogajanja za konkordat, to je dogovor imed katoliško Cerkvijo in diržavo SHS, se bodo zdaj nadalijevala in je upati, da se bodo kmailu ugodno ko.načala, kr bi bilo v obojestransko korist. Upati je, da naša država, ki obsega nad 40% ikatoličanov, ne bo ovLrala delovanja kaMiške Cerkve med isvojimi verniki. Jugoslovanski klub bo ¦zastopal na iuedparilamentarnem zborovanju v imestu Ženevi meseca septembra poslanec dr. Kulovec. Občinske volitve po Srbiji so se izvršile. Podrohnejše podatke bomo mogli priobčiti šele prihodnji tedeai, na tretji strani so objavljene le prve številke, i& katere smo izve^ deli. Volitve same ibi sicer z državno. politiko ne smele imeti tako tesne zveze, kot si to Srbi ustvarjajo. Vsled tega njihovega miišljenja je tudi zadnji čas bila agitacija že naravnost divja. Kandidati se tepejo in zimerjajo tmed seboj, med volilce so dali dzkaznice s svojimi slikafmi v olicirski obleki, rakija deluje bolj kot prepričanje. Paleg vse sga tega pa je seveda nečuven vtladin pritek, ki maj izpreša zmago radikalom. V DRUGIH DR2AVAH. V Albaniji imajo zopet nove nemiire, ikatere podpihuje očividiio Italija. Oborožila ]e nekaj tolp upornikov, ki so> nastopili proti sedanji vladi ter zmagali v nekaterih bojih. Italija hoče na vsafc način vedne nemire v Albaniji da bi ložje prišla do protektorata (pokroviteljstva) nad to državo. S tem ibi ddbila moono oporišče za nadaljnje prodiranje .na Balkan. Angleški rudarji so obupali nad zmago s štrajkom ter so se že pričeli ix>gajati z delodajalci. Dosedanja pogajanja so se radi trdovratnih zahtev na obeh straneh razbila, vendar je postalo »edanje stanje že nevzdržno in upajo, da ibo v nekaj dneh štrajk končan. Anglija sedaj uvaža »> gromne množine premoga iz Nemčije in Poljske. Bolgarija ije država, ki trenotno najbolj zanhna Jugoslavijo in to pa vsled neprestanih vpadav roparskih tolp, ki priha}ajo iz bolgarskega ozemlja v Južno Sribijo ter taln ropajo. Naša država ima dokaze, da podpira te tolpe bolgarska vlada. Radi tega je vložila sporazumno s svojimi za veznicami Rumuinijo Ln Grčifjo v Sofiji protestno noto, r kateri zahteva, da naj Bolgarija take vpade prepre5i, drugače bo naša država sama napravila red. V Sofiji vlada ra- di naše note razburjenje, toda Bolgari se zanašajo na svoje prijatelje, Angleže in Italijane. Bolgarski Ikralj Boris se je mndil dalje časa v mozemstvu ter se zaročil s hčeriko Italijanskega kralja, princeso Giovanno. Ta zaroka bp obe državi še bolj zbližala. Francija ima največ skrbi <z ureditvijo svoje valute. Nova vlada skuša to doseči z raznimi izjemnimi meraini, katere ji je odobrila sSboraica, ki je te dni zborovala v Tersaillesu.