GEOGRAFSKI OBZORNIK SLOVENI JA - TURISTIČNI VODNIK Ana Vovk Založba Mladinska knjiga je izdala turistični vod- nik po Sloveniji na skupno 704 straneh. Pri izdela- vi vodnika je sodelovalo več strokovnjakov. Osnov- no besedilo sta napisala geografa dr. Anton Gosar in dr. Matjaž Jeršič. Prek dvajset sodelavcev je vklju- čilo različne prispevke, od zgodovinskih, naravovars- tvenih in umetnostnih do izrazito turističnih. Temat- sko je knjiga razdeljena na štiri poglavja; geograf- sko-zgodovinski del s predstavitvijo naravnih, zgo- dovinskih in gospodarskih značilnosti, krajevno-ob- močni del prikazuje večje kraje in pokrajine, v izlet- niško-potovalnem delu pa so predstavljene možno- sti spoznavanja Slovenije. V zadnjem, turistično-in- formacijskem razdelku so zbrani podatki o možno- stih aktivnega preživljanja prostega časa. Uvodni predstavitveni del z naslovom Spoznaj- mo Slovenijo prikaže na tridestih straneh prometne, telekomunikacijske, gostinske, prehrambene, pokra- jinske, podnebne, vodne in biološke značilnosti Slo- venije, ki predstavljajo izhodišče za razvoj turistič- nih dejavnosti. Temu so namenjeni še prispevki o slo- venskem jeziku, zgodovini Slovencev in umetnosti na slovenskih tleh. Krajevno-območni del vodnika obravnava po abe- cednem razporedu dvajset pomembnejših krajev v Sloveniji ter s turističnega vidika zanimiva območ- ja, kot so Triglavski narodni park, Pohorje in turistič- ni središči Cateške toplice in Škocjanske jame. Sledi prikaz smeri, ki jih lahko obiščemo s pomoč- jo vodnika. Podane so štiri osnovne smeri, ki seka- jo Slovenijo v smeri od severa proti jugu in od vzho- da proti zahodu. Na te štiri smeri se navezuje še tri- deset stranskih smeri, ki pokrivajo precejšen del Slove- nije. A ker je vodnik zasnovan predvsem za potova- nje z avtom, se izletniško-potovalne smeri navezuje- jo na glavne prometnice, čeprav bi bilo v nekaterih primerih koristno skreniti z glavne ceste na stranske ceste (npr. vodnik se povsem izogne Pohorju, obide Goričko, osrednje Slovenske gorice, Kozjansko, Ja- vornik in Snežnik, Bloško-Potočansko planoto, Nanos, Hrušico, Trnovski gozd in Alpe). Ta najobsežnejši in slikovno bogat razdelek seznani bralca s pokrajino, skozi katero potuje, in z navedbo številnih podrob- nosti iz pretekosti in sednjosti omogoča primerjave med raznolikimi slovenskimi pokrajinami. Turistično-informacijski del je koristen z vidika na- črtovanja izleta, saj številne informacije o oddalje- nosti, turističnih organizacijah in objektih z naved- bo telekomunikacijskih zvez na enem mestu olajša- jo priprave zlasti na daljše potovanje. Turistični vodnik je bogato opremljen z barvnimi prilogami, ki pritegnejo pozornost in omogočajo po- trebno orientacijo na terenu. V vodniku je zapisano, da je knjiga namenjena v pomoč radovednemu človeku, ki rad hodi na izle- te ali potuje in pri tem spoznava vedno novo oko- lje. Dodajamo, da je vodnik dobrodošel pripomoček tudi profesorjem geografije, ki načrtujejo terensko de- lo ali ekskurzije po Sloveniji, saj so v eni knjigi na pregleden, dinamičen in privlačen način zbrani raz- novrstni in aktualni osnovni podatki o slovenskih po- krajinah. DUŠAN PLUT: BREZ IZHODA? - SVETOVNI O K O U S K I PROCESI Jerneja Fridl Na pobudo nekaterih prizadevnih geografov je bila pri DZS ustanovljena nova knjižna zbirka Geo- grafija, ki jo je dr. Drago Perko v uvodnih besedah označil kot pomemben korak k popularizaciji sloven- ske znanosti, predvsem geografije. Zbirka naj bi naj- širšemu krogu bralcev z dvema knjigama letno pred- stavila strokovne dosežke in znanstvena spoznanja geografije in sorodnih ved. Zato ni naključje, da je kot prva iz te zbirke izšla prav knjiga dr. Dušana Plu- ta z naslovom Brez izhoda? - Svetovni okoljski pro- cesi, saj problematika zajema vsakega posamezni- ka, kakor tudi celotno človeško družbo, ki se v zad- njih desetletjih obnaša tako, kot da je samočistilna sposobnost planetarnih ekosistemov neskončna. Avtor opozarja, da so glavni vzroki za rušenje ravnovesij naravnih ekosistemov predvsem nenadzo- rovan porast števila prebivalcev, nenehen industrij- ski razvoj, pospešena uporaba neobnovljivih narav- nih virov, oborožitvena tekma, krčenje gozdov in ve- čanje količine naravnih plinov v ozračju ter proizva- janje novih, škodljivih plinov. Omenjeni civilizacijski megatrendi se odražajo v različnih obsegih pokrajin- skega onesnaževanja, ki presega krajevne, regional- ne in državne meje ter postaja vse bolj planetarni ci- vilizacijski problem. Pri tem je prav človek tista geo- loška sila, ki grobo posega v krhko pokrajinsko in planetarno naravno ravnovesje. Zaradi človekove de- javnosti je proces izumiranja živalskih in rastlinskih vrst veliko hitrejši, kot bi bil po naravni poti, kar biološko 30