Književnost. Domača vzgoja — spisal ter ^društvu za zgradbo učiteljskega konvikta" poklonil Jakob Dimnik — se je razposlala širom naše domovine in prijatelji naši jo prav pridno prodajajo ter širijo med narodom. Požrtvovalnost nekaterih pre^ragih tovarišev naših je res vse hvale vredna; ne samo, da so razpečali poslane njim knjige, ampak naročili so jih potem z nova še po več istisov; tako n. pr. smo poslali g. Fr. Marolt-u, učitelju na Brdu, štiri istise, a naročil je potem še deset iztisov. Tovariši, to je stanovska zavest! Taki možje so učitelji iz poklica in ne samo zaradi ljubega kruhka! Tudi tako delo je združeno z našim stanom. Ne samo, da zidamo s tein delom prepotrebni »učiteljski konvikt", ampak s tem izvršujemo tudi jedno izined mnogih naših dolžnostij, namreč s tem delom širimo razumno domačo vzgojo, na kateri sloni šolska vzgoja, med narodom. — Do sedaj so se še vsi slovenski listi pohvalno izrazili o ,,Domači vzgoji" in zato jo smejo gg. tovariši z mirno vestjo širiti in prodajati. ,,Slovenski Narod" z dne 14. grudna 1895. 1. piše: . . . . s tem najnovejšim svojim delom je stvaril g. Dimnik knjigo, katero zamoremo s polnim prepričanjem priporočati vsem, kateri se morajo zaniinati za vzgojo otrok. Domača vzgoja je odločilnega pomena in če te ni, tudi šola največkrat nič ne doseže. Pri nas se važnost domače vzgoje še veliko preveč prezira ali vsaj zanemarja. Mnogo je roditeljev in vzgojiteljev, kateri tudi prav ne vedo. kako postopati in tem bode dobrodošla Dimnikova knjiga, v kateri je poljudno pa natančno povedano vse, kar se tiče telesne in dušne vzgoje. Naj bi ta lepa knjiga prišla v roke vsaki slovenski materi. ,Novice" pišejo v predzadnji lanski številki: Ta zares marljivo in izvrstno sestavljena knjiga naj bi se ne pogrešala v nobeni družini, kateri hočejo sv6je otroke na duhu in na telesu izrediti, kar jim navede ta knjiga v polni meri. Naj bo torej prav toplo priporočena. ,,Popotnik" pravi v svoji zadnji lanski številki: Lepa knjiga, kateri želimo, da najde pot v vsako slovensko hišo. »Dolenjske Novice" z dne 1. prosinca t. 1. pa pišejo: Knjiga je spisana v lahko unievnem, prikupnem jeziku po vzgojevalnih načelih slavnega škofa Slomšeka. S tem smo že dovolj povedali o nji. Priporočamo jo prav iskreno ne le učiteljskemu stanu, temveč še prav posebno slovenskim materam, katere jo bodo z zanimanjem in velikim pridom brale ter, po nji na marsikaj opozorjene, svoje otroke obvarovale pred marsikako dušno ali telesno hibo. Knjigi želimo kar največ čitateljev in čitateljic, pred vsem pa ranogo vspeha. Gospodu pisatelju pa izrekamo za to spretno in v verskem oziru tako vrlo sestavljeno knjigo presrčno zahvalo! (Na strani 81. v 6. vrsti od zgoraj je tiskarski pogrešek. Stati mora: Kakor slabi vzgledi . . .) Knjižnice za mladino je izišel 12. snopič, ki prinaša dve mični povesti in sicer: 1*) »Hudoben tovariš". Povest za mladino. Srbski spisal Peter Despotovič. Poslovenil S. G. — 2.) Zmrzle solze na cvetkah Marije Antoinette, francoske kraljice. Spisal Chambrier. Poslovenila Ljutomerska. — Tovariši. širimo to prekoristno podjetje ter skrbimo, da pride z novim letom »Knjižnica za mladino" v vsako slovensko družino. »Knjižnica za mladino" končuje z 12. snopičem prvo leto svojega obstanka. Štejem si zategadel v dolžnost in morebiti temu podjetji samemu v korist, podati pri tej priliki kratko poročilce o Buspehu" tega prvega leta. V duševnem pogledu stojimo na slabih nogah. Od vseh stranij so se sicer oglasili kritiki in kritikastri, katerim ni nič ugajalo, kar je prinesla naša knjižnica; toda od nikoder ni bilo moža, da bi bil ponudil kaj boljšega. Dobil sein sicer precej veliko prevodov, ali največ slabih in še slabših — izvirnikov. Povsod treba veliko skrbne pile! Uvidel sem, da gospodje pisatelji in prelagalci delajo jako hitro, površno; preveč dela puščajo uredniku. — Posebno pa moram grajati, da mnogi gospodje postajajo kar nestrpni, ako ne dobe v nekolikih dneh ugodnega odgovora in često tudi honorarja. Ako kdo kaj pošlje, naj vendar ne zahteva, da mora isto priti takoj na dan; zlasti pa ne tega, da bi rokopise plačeval še predno so tiskani. ,Knjižaica za mladino1- nima na razpolago denarja, kakor bomo videli niže! — Toda vsi ti pojavi mi ne jemljejo poguma, ker sem doživel povsem enako skušnjo pri ,Slo vanski knjižnici"; kakor tam, tako se obrne tudi tu na bolje, o tem ni dvoma. — Prosim gg. pisatelje, da bi v prihodnje nekaj več storili za razvoj te prepotrebne knjižnice. Še slabši uspeh morain naznaniti na gmotni strani tega podjetja. Pri ustanavljanji smo računili do 1200 naročnikov, kajti vseh šol na Slovenskem je veliko; vsled tega smo postavili tako nizko ceno, namreč trdo vezanim snopičem po 15 kr. s poštnino vred. Tako nizke cene bi zastonj iskali prl kateremkoli podobnem podjetji vseh večjih narodov. — Toda oglasilo se je kornaj kakih 700 naročnikov, — in vsled tega imam konec prvega leta občuten deflcit. Ko pišem te vrstice ni še končalo leto 1895. ; zategadel ne morem še naznaniti natančne svote dohodka. Vsi naročniki so plačali pa do Božiča 1201 gld. 49 kr. (Natančen izkaz vseh dohodkov do 31. grudna 1. 1. natisnen in priložim prvemu snopiču 1. 1896.) Stroški pa znašajo 1988 gld. 78 kr. — torej deficita 787 gli. 29 kr. (Seveda je okoli 7000 snopičev še v zalogi, — a ž njimi ni nikomur pomagano, dokler niso prodani!) Evo nadrobno vse stroške: 1. Tisek vseh 12 snopičev v 1500 iztisih po 14 gld. pola (in platnice) s korekturarni vred gld. 1070— 2. Vezilo: prvi trije snopiči vsi, drugi v 1000 iztisov gld. 590 — 3. Pošta gld. 11090. 4. Rokopisi gld. 124-—. 5. Razni stroški (ustanovni, koleki, nakupljeni izvirniki, okrožnice itd.) gld. 4388. 6. Upraništvo in odpravništvo za celo leto le gld. 50-—, skupaj gld. 1988-78. Kakor razvidno iz tega računa, delala je tiskarna za jako medel zaslužek. Prav občuten strošek je vezilo ; stroški za knjigoveza in pošto pobero dobro tretjino dohodka. Za pokritje vseh izdatkov mora biti 1200 naročnikov, kakor smo računili pri ustanavljanji. Ako bi se oglasilo tudi 200 novih naročnikov tekom 1. 1896. (česar pa se ne nadejam), vendar bi znašal deficit zopet blizu 500 gld. — Vrhu tega bo z novim letom tisek dražji, kajti po vsej Avstriji so izdatno poskočile delavske plače; ako bom torej moral draže plačevati delavce, botn tudi draže računil tisek. Umevno je, da se ne morein podajati v tako nevarnost novega deficita. Zato sem prišel do sklepa, da treba povišati naročnino na gld. 2-40 ali 20 kr. za vsak snopič (v razprodaji na 25 kr.). Tudi to je še jako nizka cena; nemški, češki, hrvaški spisi za mladino so še vedno veliko dražji. Kakor hitro bi se pa oglasilo toliko naročnikov, da bi bilo mogoče izhajati z dosedanjo naročnino, tedaj jo tudi zopet znižam. Na učiteljstvu slovenskem je zdaj častna naloga, da se pobrine za dušni in gmotni razvoj tega podjetja. V Gorici, na Božič 1895. Andrej Gabršček, tiskar, založnik in urednik ^Knjižnice za mladino".