PREK MEJA 1: Prizor, ki v Riihestadt privablja obiskovalce. 2 in 3: Dogajanje na štorkljinem gnezdu lahko s pomočjo kamere spremljamo na ekranu v informacijskem centru ali na internetu. 4: Štorklje namesto medvedkov, zakaj pa ne? 5: Kronologijo dogajanj a na posameznem gnezdu razberemo s tabel. 6: Zupan Riihestadta, gospod Herper, opravlja funkcijo prvega moža v mestu prostovoljno, sicer je uslužbenec biosfernega rezervata kot naravovarstveni nadzornik! 7: Koliko tehta bela štorklja? 8: Prostori uprave biosfernega rezervata »Flusslandschaft Elbe - Branderburg« z impresivnim središčem za obiskovalce 9: Dobro informiranje je osnova uspeha. 10: Neskončne površine optimalnih prehranjevališč bele štorklje - travnikov vse foto: Damijan Denac Riihestadt - tam, kjer vladajo štorklje (II. Mednarodna konferenca Evropskih vasi štorkelj)M Približno 140 km SZ od Berlina leži idilična brandenburška vasica s pomenljivim imenom Riihestadt (mesto miru - pokopališče). Vasica ob Elbi bi bila bržkone kot vsaka druga nekdanja vzhodnonemška potonila v anonimnosti, če v njej ne bi kraljevale štorklje. In kot vsakemu pravemu kralju pritiče prestol, je tudi sam Riihestadt postal nemška prestolnica štorkelj, ko je bil leta 1996 razglašen za evropsko vas štorkelj. Za osvežitev - Evropska vas štorkelj je projekt fundacije Euronatur in pravzaprav koncept razvoja podeželja, ki temelji na »karizmatični« beli štorklji. Častni naziv Evropska vas štorkelj prejme le ena vas v državi, kjergnezdi večje število štorkelj inkjeruresničujejo varstvene ukrepe za njeno ohranitev. Doslej je bilo razglašenih 9 evropskih vasi štorkelj. Čigoč na Hrvaškem (1994), Nagybajom na Madžarskem (1994), Riihestadt v Nemčiji (1996), Malpartida de Caceres v Španiji (1997), Andrid v Romuniji, Mala in Velika Polana v Sloveniji (1999), Tykocin na Poljskem (2001), Marchegg v Avstriji (2002) in Belozem v Bolgariji (2005). Riihestadt ima kaj pokazati, saj tamkajšnje življenje dobesedno poteka v poslanstvu zamisli evropske vasi štorkelj. V letu 2006 je v slogi s 150 prebivalci klopotalo kar 33 parov štorkelj. Skupaj z ljudmi so štorklje letos s kar 79 (!) mladiči ustvarile harmonijo, ki jo dnevno občuduje na desetine obiskovalcev. Prespimo v hotelu Storchenkrug (štorkljin vrč), grlo si osvežimo v Storchen pubu (štorkljin pub), o štorkljah izvemo vse v Storchenmuseumu (muzej štorkelj), zvečer pa si ogledamo katero od prireditev Storchenfestivala (festivala štorkelj). Lastniki hiš z gnezdi štorkelj so nanje posebej ponosni in jih čuvajo kot svetinje. Povezani so v Storchenklub (klub štorkelj), vsak pa ima pred hišo tablo s kronologijo »svojega« gnezda, ki ga sleherno leto dopolni. Pravega razloga za takšno gostoto gnezd in letno produkcijo okoli 80 mladičev pa ne bomo našli v sami vasi, pač pa v bližnji okolici. Zagledali bomo neskončne poplavne travnike ob Elbi, ki skupaj s pripadajočimi poplavnimi gozdovi sodijo v 533 km2 velik UNESCO-v biosferni rezervat »Flusslandschaft Elbe-Branderburg«. Gre za območje, ki je večje od našega Goričkega. Razprostira se čez pet nemških zveznih držav in zajema 400 km rečnega toka ter 375.000 hektarjev rečnih lok. Biosferni rezervat superlativov v gosto naseljeni Evropi, ki izpolnjuje zamisel razvoja v sozvočju nature in kulture. V tem okolju je potekala II. Mednarodna konferenca Evropskih vasi štorkelj med 26. in 30. julijem 2006, kjer so barve polanskih »štrkov« zastopali župan občine Velika Polana, Damijan Jaklin in predstavnika turističnega društva Velika Polana, Alenka in Ivo Kejžar, ornitološko-ekološki segment pa sva pokrila z Borutom Štumbergerjem. Ko smo se dodobra seznanili s populacijskimi trendi, varstvenimi prizadevanji in upravljavskimi aktivnostmi po posameznih vaseh štorkelj, ki smo jih predstavili v kratkih predavanjih, so sledile delavnice na temo naravovarstva, kmetijstva, lobiranja in turizma. Kmetijstvo je pravzaprav najpomembnejši dejavnik vseh varstvenih prizadevanj za ptice kulturne krajine, saj na eni strani biodiverziteto ohranja, na drugi pa jo opustoši. Zato sva se oba z Borutom udeležila prav delavnice o kmetijstvu. Nepričakovano je sledila spontana ekskurzija. Največji kmet v okolici nas je s kombijem zapeljal na ekstenzivne travnike in pašnike ob Elbi ter nam razkazal območja in 22 Svet ptic EURONATUR pojasnil postopke, s katerimi po eni strani proizvaja hrano in daje delo ljudem, po drugi strani pa velikopotezno varuje in ohranja naravo. Videli in slišali smo vse, od paše v poplavnem gozdu, etapne mozaične košnje, do ustvarjanja vodnih teles, ki z žabami prehranijo bele štorklje v sušnem obdobju. Seveda ni pozabil pokazati tudi hal in površin z intenzivno pridelavo. In zaključek? Sprejeli in podpisali smo deklaracijo, ki podrobneje opredeljuje vlogo evropskih vasi štorkelj v naravovarstvenem, gospodarskem in socialnem smislu, ter izdali peticijo za ureditev mednarodnega problema trkov štorkelj z električnimižicami. Razumljivo je tudi, da polanska kolonija nujno potrebuje vzdrževane etapno košene ali pašne travniške površine, ki se v zadnjem času zaraščajo. In trenutno je v občini dovolj pripravljenosti za tovrstno upravljanje in razvoj, ki bo sledil poslanstvu evropske vasi štorkelj, več kot kdaj prej. Temu v prid govori 30.000 obiskovalcev prireditve Polanski dnevi - festivala štorkelj, naslednice prireditve ob podelitvi naziva Evropska vas štorkelj leta 1999. Evropska vas štorkelj je tudi tržna znamka in primer, kako je moč naravovarstvo uporabiti za razvojno perspektivo podeželja: ljudje naj dobijo priložnost za delo in zaslužek doma. To je najbolj učinkovit način za varstvo ptic in narave, kjer je potrebno vzdrževanje kulturne krajine. Do naslednjega snidenja Evropskih vasi štorkelj nas loči manj kot leto - tokrat v slovenski evropski vasi štorkelj Veliki in Mali Polani! c Popravek V prejšnji številki revije Svet ptic smo pomotoma zapisali dve napačni imeni avtorjev. Avtor fotografije rumene pastirice (Motacilla flava) na strani 21 je Iztok Škornik. Avtor fotografije klavžarjev (Geronticus eremita) na strani 24 pa je Marjan Cigoj. Za napaki se jima iskreno opravičujemo. //letnik 12, številka 03, oktober 2006 - Štorklje potrebujejo prijatelje Riihestadska deklaracija II članov Zveze evropskih vasi štorkelj, sprejeta na Mednarodni konferenci evropskih vasi štorkelj 26.-30. j ulij a v Riihestadtu, Nemčija I. Evropske vasi štorkelj, ki jih je v devetih evropskih državah razglasila fundacija Euronatur, so združene v zvezo. V zvezi je zaželeno sodelovanje vseh skupnosti po vsej Evropi, ki zastopajo območja z velikimi populacijami bele štorklje in so zavezane njihovemu varstvu. II. Cilj Evropskih vasi štorkelj je vzpostaviti vzorčni primer ekološko sprejemljivega in trajnostnega regionalnega razvoja. Zveza evropskih vasi štorkelj skrbi za uresničevanje tega cilja z informiranjem, izmenjavo informacij med vasmi, varstvom bele štorklje, sodelovanjem po vsej Evropi, stiki z javnostjo in utrjevanje m vloge sleherne evropske vasi štorkelj, ne glede na njen položaj v Evropi. Zveza je nova priložnost za sodelovanju ruralnih regij Evrope. III. Člani Zveze evropskih vasi štorkelj so se zavezali, da bodo: • skrbeli za naravo in varstvo naravnih virov s krovno vrsto belo štorkljo, • aktivno uresničevali izvirne ideje in akcije na varstvenih območjih, v kmetijstvu, turizmu, regionalnem razvoju kot tudi pri ohranjanju starožitnosti in razvoju kulturne identitete z belo štorkljo, • iskali podpornike in sponzorje za varstvo bele štorklje in trajnostni regionalni razvoj z lobiranjem in stiki z javnostjo. Za Evropske vasi štorkelj je značilno tesno sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami, varstvenimi območji in z njimi povezanimi institucijami na regionalnem in nacionalnem nivoju. Člani se trudijo doseči cilje člena III na osnovi I. člena te deklaracije. IV. Člani Zveze evropskih vasi štorkelj pozivajo Svet Evrope EU, občine, politike na regionalnem in nacionalnem nivoju, oblastnike, ekonomiste in druge, da: • podprejo Zvezo evropskih vasi štorkelj kot poseben primer sodelovanja v Evropi, • promovirajo to zvezo in poročajo o njej v medijih, • spoštujejo in varujejo naravo in naravne vire in se aktivno zavzemaj o za njihovo varstvo,» si prizadevaj o za naravi prijazno rabo kmetijskih površin, • aktivno podpirajo trajnostno rabo na kmetijskih območjih, v ekonomiji, pri rabi naravnih virov, v ekologiji in kulturi, • predlagajo projekte, ki povezujejo naravovarstvo, regionalni razvoj in razvoj kulturne identitete z zgledom, • izboljšajo ali spremenijo načrte subvencij s cilje m doseči trajnostni ruralni razvoj in varstvo biodiverzitete, • se zavzemajo za ohranitev in naravovarstveno upravljanje naravnih vodnih režimov na mokriščih in rečnih ekosistemih, posebej tistih, ki so povezani z bivališči bele štorklje. Dodatek I Člani Zveze evropskih vasi štorkelj naj opravljajo naslednje aktivnosti in naloge: • Varstvo habitatov, namenjenih beli štorklji. Ukrepi za izboljšanje prehranjevališč za štorklje so poglavitni v vseh vaseh štorkelj. • Gnezda v vaseh morajo biti zavarovana in po potrebi postavljeni nosilci za nova. Zato je potrebna finančna podpora. • Kmetijsko-okoljski programi za varstvo vlažnih travnikov, pomembnih prehranjevališč štorkelj, niso na voljo v vseh evropskih državah. Preučijo naj se vse možnosti za podporo trajnostne kmetijske rabe. • Bela štorklja je tista, ki privablja turiste v evropske vasi štorkelj. Informacijski centri za obiskovalce so predpogoj za razvoj trajnostnega, ekološkega turizma. Treba je razviti ponudbo za doživljanje narave tudi zunaj »sezone štorkelj«. • K varstvenemu delu za belo štorkljo je nujno pritegniti čimveč mladih, ki bodo nadaljevali delo in regiji zagotovili prihodnost. • Za učinkovito informiranje javnosti sta potrebni tako spletna stran kot brošura. • Nujna je komunikacija, izmenjavanje informacij in obveščanje med naravovarstveniki in drugimi skupinami; predstavniki občin, kmeti, mladimi in ženskami. • Varstvo in izboljšanje počivališč za štorklje med selitvijo in zmanjševanje virov ogrožanja na selitvi in gnezdiščih. • Pri iskanju možnosti financiranja projektov si člani zveze medsebojno pomagajo. Peticija »Smrt zaradi električnega toka« Evropske vasi štorkelj so najpomembnejša gnezdišča štorkelj in območja ekološkega turizma. Med tretjim srečanjem Evropskih vasi štorkelj se je izkazalo, da sta trk z električnimi žicami in udar električnega toka na drogovih najpogostejša vzroka smrti bele štorklje v Evropi in na selitvi. Da bi zmanjšali nepotrebne populacijske izgube, zahtevamo ustrezne tehnične ukrepe in pravne spremembe, kot je bilo to predlagano v Bonski konvenciji in Svetu Evrope. Pozitivni primer je nov naravovarstveni zakon v Nemčiji, po katerem bo treba vse za ptice nevarne drogove zamenjati z nenevarnimi do leta 2012. V Evropskih vaseh štorkelj je treba električno napeljavo položiti v zemljo in preprečiti trke štorkelj z žicami. Tak projekt že uresničujejo v nemški evropski vasi štorkelj - Riihestadtu. Ker nesreče ne poškodujejo le ptic, marveč povzročijo tudi nemajhno gospodarsko škodo, so pticam prijazne napeljave ekonomsko učinkovitejše. Bela štorklja ni le simbol ohranjene kulturne krajine, temveč ima pomembno vrednost za socialni in ekonomski razvoj podeželja. Za rešitev resnega problema trkov in udarov električnega toka je Zveza evropskih vasi štorkelj pripravljena dati vso pomoč podjetjem za distribucijo električne energije in drugim pristojnim službam. 23