St. 162 List izhaja vsaki dao rS, S mtHce L 22.—. p L i.50 vet — Poa v Sčroko«tl 1 koto* Oke, zahval«« (C. GL r^rn Naročam*: za 1 mesac L L 75.—» T tBMUUtfO — Oflaaakia za I mm obrtne oglaaa L L—« a* oglas« dacanih zavodov L roa prvi strani L 1— 9. julija 1927. Številka 30 cent. Letnik LH EDINOST Uredništvo in upramištvo: Trsi 13), ulica S. Francesco d'Aasisi 2Ql Te« leioa 11-57 DopM naj se poiiijajo izključno uredništva, oglasi, rakta-aiac^e in denar pa upravniitvu. Rokopisi «te ne vračajo. Nefranldrann pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Poduredniitvo vGorici: ulica Giosuć Carducci H. 7, L a. — Te le L iL 371 davni in odgovorni uredni}:; proL Filip Peric. flprainnje prmnKoo S tom vpraSaaiJesDa smo ee že ponovno bavili na tem meotu. Podali smo natančno razlago zakonov in pravilnikov, ki se jianašajo na spreminjanje priimkov, opisali smo me^e, v katerih se ima vrćiti to spreminjanje. Povedali smo giaamo in jasno, da ti zakoni ne govorijo nikjer o sfp4o«ne*n piisilnem spreminjanju priimkov, ki naj bi se vršilo kar «na črez» za vse pi ebivalsvto. Kljub temu, da smo vse io jasno m prav po do-mače pojasnili, so še vedno mnogi, ki mislijo, da postala sprememba priimka splo&oa obveza, nekaka ikalžnciSt, ki jo nalaga postava. Predstavljajo si stvar kakor one zanimive prizore prvega pokristjanje-va»nja v Rusiji, ko so knezi pognali v reke kar cele vasi in o-kraje, ki so bili na ta način krščeni. Da vladajo v naši javnosti ponekod popolnoma nejaaoi pojmi o tej stvari, nam dofcaau-je$o razua -povpraševanja, dalj« tudi dopisi in predvsem tudi nejodVo^feno zadržanje nasffh ljudi napram vsakomur, zadržanje, ki izdaja strah in trepei tudi pred lastno srnico. Seveda fce človek ne pozna zakonov, tudi ne more vedeti, kaj mu nalagajo, kakšne dolžnosti mu predpisujejo, predvsem pa kakšen je njegov položaj napram novemu zakonu, kakšne so njegove pravice z o-zirom na ono stvar, na katero se novi zakon nanaša. Toda dandanes, ko izhaja brez Števila listov, ko je ni več vasi, kamor bi ne prihajali na^i listi, take neobveščenosti ne sme več biti. Poleg- raznih dragih dolžnosti, ki jih mora človek vrniti, so. tudi posebne dolžnosti, ki jih ima napram samemu sebi. In sodobno življenje, v katero je vklenjeno vse naše dejanje in nehanje, nalaga vsakomur brez razlike stanu naravnost neodlUonljirvo dolžnost napram samemu sobi, da se stalno, vsak dam obvešča o novostih, ki jih prinese novi dan, da vidi, ali ni kaj takega, kar se tiče njegovih interesov, kar mom vedeti, če nag g-a. ne zadene prej ali slej občutna škoda. Nikdar bolj kot danes ni bil resničen pregovor: Kdor ne zna, ta plača! A v takem položni u se more nahajati le oni. ki sploh ne čita ali le površno čita svoj list. Kar se tiče vprašanja priimkov, ki je dalo poved tem vrsticam o neobhodni potrebi rednega in skrbnega čitanja listov, hočemo torej danes zopet opozoriti čitatelje na najvažnejše določbe zakona o tej stvari. Predvsem je važno vedeti, da ni nikjer nobene določbe o kakem splošnem in prisilnem prekr-ščevanju Slovanov novih pokrajin. Zakon o priimkih le pravi, da se bodo s prefektovimi odloki dale zopet italijanske oblike vsem onim priimkom italijanskih družin, ki so bili prvotno latinski ali italijanski ter so bili pozneje prevedeni v druge jezike ali popačeni. Isto velja tudi za plemenitaške (grofovske) priimke. N. pr. če se je pisal kak furlanski plemič najprej Torre in je potem, ko je prišla Furlanija. pod Avstrijo, spremenil svoj naslov v Thurn, se bo moral pisati po novem zagonu zopet Torre kakor nekdaj. Vsako spremembo odredi prefekt s posebnim dekretom. Nikomur ne predpisuje zakon o priimkih nobenega koraka, temveč se vrši vse uradno. Iz tega sledi, da je edino, kar more storiti vsakdo, da mimo ča-ko, ali dobi ali ne dobi odloka o spremembi priimka. Če ga dobi, potem mu ni več drugega izhoda nego da sprejme novi u-radni priimek, kajti zakon predvideva občutne globe za one, ki bi po dekretu še nadalje rabili stari priimek. Poleg tega se prejšnji priimek uradno spremeni po vseh uradili, kjer je pisan (v občinskem uradu, pri zemljiški knjigi itd.). Prefektov dekret je končno velja ven in ni proti njemu rednega priziva na višjo oblast. Dovoljen je le priziv radi kršenja zakona na jurisdikcionalni odsek državnega sveta ali pa izredni priziv na kralja Eno in drugo — kot rečeno — če vsebuje prefekte v dekret kršitev kateregakoli veljavnega zakona. Mvasje Mijatof RIM, 8. (Izv.) Davi so m stali v prostorih faSHfitoviirfl konfederacije industrije a v predsedniki 143 i ndustrij«klh organizacij, ki so bili sklicani od predsednikov konfederacije, da se pejsvotujejo o sedanjem gospodarjem položaja. Posvetovanje je otvori 1 predsednik konfederacije poslanec on_ B-erurt ki je refeel v svojem govoru med drugim: «Ta sestanek sem skBcai, ker sem fcelel podati T tem, za narodno goepodarstvo ta&o važnem trenutku predsednikom raznih industrijskih organizacij nekoliko izjav in pojasni. Nahajamo se v največjem razmahu gospodarske bitke, ki naj prinese gospodarsko ozdravljenje države. Zato nas sedaj ne sme zanimati preteklost, ampak moramo posvetiti vso svojo pažnjo sedanjosti in bodočnosti. Vsaka poiemifca bi bila v ssdanjem tremi tik u odveč in Škodljiva. Pač pa je treba razmišljat* o sredstvih, IU natoa pripomorejo do čim ug-odneišejara isMa bitke. Kvota 90 lir za en funt Šter-ling tvori po izjavah, ki jiH je podal finančni minister, trden temelj, na katerem lahko gradijo indnetrtjci zgradbo novega in ozdravljenega gospodarskega sestave države. Kvota 90 predstavlja torej zanesljivo merite za vse gospodarsko delovanje. Spričo tega morajo indu-strijci prilagoditi svoje proizvodne stroške novi denarni vrednosti. Ako tega ni mogoče doseči tako& je treba doseči to čimprej. Stroški za surovine in gorivo, ki se uvažajo iz inozemstva, so se že sami po sefci mi-žali sorazmerno z naraslo vrednostjo lire. Niso se pa znižale sorazmerno z naraslo vrednostjo lire delavske mezde. Toda od delavcev, ki že itak delajo po skrajšanem urniku, ni mogoče zahtevati nadaljnjih žrtev, do-ker se ne znižajo cene Življenjskim potreb Sčmpjm. Od leta 19&3. dalje so davki znatno narasli. Zato je bilo potrebno znižanje davčnih bremen in železniških pristojbin. Predsedniku vlade in finančnemu ministru smo predložili naše tozadevne želje. Eskomplna mera, ki je znašala 1923. leta 5.5 odstotkov, znaša danes 7 od sto, kar zek> nepovoljno vpliva na razvoj industrije. Italijanska industrija mora za vsako ceno premagati sedanji težki tresnotek ter preprečiti napade inozemskih industrij, .ki hočejo izkoristiti na&e sedanje težave ter nas izpodriniti iz tržišč, ki smo si jišh pridobili po dolgoletnih trudih in naporih.« On. Benni je zaključil svoj govor s pozivom, da je treba imeti zaupanje v predsednika vlade in njegovo delo, ki stremi za veličino Italije. Po njegovem go.-voru se je vnela obširna in podrobna debata, ki jo je zaključil poslanec on. Olivetti, ki je poročal o delovanju konfederacije za zaščito interesov njenih članov. Predsedništvo in komisijo konfederacije bo jutri »prejel načelnik, vlade. Odltfen nastop proti trdovratnim po- sestnikom v Torina TURIN, 8. (lav.) Pokrajinska komisija za ionfitnacije je izdala na svoji včerajšnji seji proti inženirju cav. uff. Angreiju Lingui opomin. Komendatorja Alojzija Grassija in Battisto Crovello pai je obsodila vsakega na dve leti konfinacije. Vsi trije obsojenci, ki so bogati hišni posestniki, so bili obsojeni na omenjene kazni, ker so se upirali znižati, stanovanjske najemnine v svojih hišah. Grassi in Grovella sta bila davi aretirana in prepeljana v zapore. Ker so obsojenci ugledni in splošno znani meščani, je napravila obsodba v veliko zadoščenje najemnikov po vsem mestu globok vtis. Oil> Baibo na Dunaja BERLIN, 8. (Izv.) Državni podtajnik v aeronautičnem ministrstvu on. Blabo je odpotoval danes ob 13.15 na svojem letalu iz Berlina na Dunaj. Jutri zjutraj bo nadaljeval državni podtajnik svojo pot proti prestolici. Ob svojem odhodu iz Berlina so ga pozdravili osobje pri italijanskem poslaništvu v Berlinu in g. Brandenburg v imenu nemškega prometnega ministrstva, i kt hm S. Ia Chacag-a poročajo, je taomrttaja čehostovaSko-trguvsfca zbornica določila nagrado v niMfca 10.000 dokazov, kf jo bo dobil prvi če-hostovaški letalec, ki bo prdtetef Atlantski ocean. Atentatov Lsccttl v Portotai-guM LIVORNO, 8. Pod strogim nadzorstvom je prispel v Livor-no anarhist Gtno Lncetii, ki je fzvrSil atentat na ministrske-ga predsednika in ga. je, kot znano, posebni tribunal obsodil na 30 let jefe. Pi-enočil je v sod-nir-đki lraimilnirt Danes pa je bil na panjiku etih pogajanj. Omenjen® krogi sodijo, da so paS*-če^cl in ottp glavni odbor radi-kalske stranke povsem kapittt-liradi. V Vladtoih vrstah se zatrjuje, da so pašičavci na vsej črti popustili ki da je spričo te popustljivosti sporazum med obema skupinama sedaj v glavnem že mogoč. S tem razvojem dogodkov vlada v vladnih krogih veliko zadovoljstvo. Kot posebna zmaga vlade se naglaša dejstvo, da je vlada uspelo po-staviii podeg glavnega odbora radi kalite stranfee vse svoje kandklatara. -VukiŠević odpotoval h kralja na Bldd BEOGRAD, 8. (Izv.) Ministrski predsednik Velja VukiČević je nocoj ob 23.10 odpotoval % brzo vlakom na BJed, kjer bo jutri sprejet v avdijenco, da poroča kralju a političnem položaju. Zvečer od 19.30 do 20. ure se je mudil na dvoru ter se tele-fonično mzgovarjal z Bledom. Splitska laka SPLIT, 8. (Izv.) Dne 15. julija dospe v S pilit prometni minister general Milosavljević, ki si bo o tej priliki ogledal splitsko pristanišče in stopil v stike s tukajšnjimi gospodarskimi krogi, da se ž njimi posvetuje o zgraditvi) splitske luke in o vseh ostalih pristaniških napravah. Carigrad majal ime Odslej se ko Imenoval Kanali RIM, 8. Agenciji «Radio Na-zionale» poročajo iz Angore, da je turška vlada sklenila spremeniti ime bivšoga glavnega mesta sultanov. V počastitev Mustafe Kemala paše se bo Carigrad odslej imeinorval Ee-malt. Amectikl demonstranti zahtevajo piiftoo na ftacca in Van-zetttfa NEW-YORK, 7. Včeraj je nastopilo kakih 200 do 300 tisoč delavcev enourno stavko v znak solidarnosti s Saccom in Van-zetttjem. Nocoj se je vrSil velik obhod po mestu. Govorniki rasnih narodnosti so protestirali proti kaeaofaaju Sacca in Vanzetti-ja. Pozivali so dentonstrante, naj na veak nački preprečijo izvršitev obsodbe. Ob koncu demonstracije so sestavili resolucijo, ki jo bodo odposlali mr. Al vinu Mullerju, gubernmtorju drŽave Massachussets, ki ima pri vsej zadevi zadnjo besedo. V resolucije so demonstranti zahtevali pravico za oba obsojenca. Resne težave ŽENEVA, 8. Cao-Hsin-Cu, kitajski poslanik v Rimu in zastopnik Kitajske pri Družbi narodov, je podal demisijo na svoje mesto v Svetu ženevske organizacije, ker je prestopil k južni nacionalistični stranki. ŽENEVA, 8. Dvajset dni je že mdnnlo, odkar se je pričela v Ženevi konferenca za omejitev pomorskega dticrofcevanja; med Združenimi državami, Anglijo ia Japonsko. Pozitivnega uspeha pa do sedaj še m mogoče zaznamovati; nasprotno, pojavljajo se že znaki, ki kažejo, da se bodo zastopnika treh pomorskiih velesil razšli, ne da bi bilo prišlo do kakega sporazuma Že ob pričetku konference, ko so «a»topniki) Združenih držav, Ate^jtfef* fin Japonske obrazložili staU&69. svojih vlad, je bilo prav malo upanja, da bo konferenca dovedla do omejitve oboroževanja nm morju, kajti iaiteresi teh treh držav si preveč nasprotujejo. Amerika je Že od samega začetka nedvoumno povedala, da noče, da bi njena vojna mornarica za&stalaa bodo Združene države pričele gradStt nove vojne ladje. Prva nesporazumi j orja so se pojavila mat konferenci med Ameriko in Anglijo. In na tej točki se bodo pogajanja najbrž razbila. Francoski minister za vojno mornarico je o ženevski pomorski konferenci že izrazil svofe mnenje. Dejal je: «Naši prijatelji v Ženevi se ne morejo sf»ra-sumefe^ kajti zavedajo se veli-kodgovornosti, ki jih ima sleherna! itemedl njtti: skrbeti pred v»em za varnost lastne države. Vojno brodovje mora biti v zve^i z obrambnimi potrebami države. Te obrambne potrebe niso odvisne samo od politike, marveč tudi od zemljepisne lege, obsežnosti obale od razvoja industrije in trgovine ter od mesta, pozicije, katero je zavzemala dotična država skozi stoletja pomorskega žhi jenja. _ Upor iKMfftift bzijuuv 4S upornikov na mestu ustreljenih BERLIN, 8. Iz Moskve poročajo, da se je v K u ban u razvnela stra&ka bitka med skupino protisovjetskih kaznjencev, ki jtm je načelo val birvči kozaški poročnik Blei^aov, ia med Številnimi agenti sovjetske varnostni oblasti. Kaznjenci so bili obkoljeni blizu Gutofcega, a so se branili še cele tri ure. Skoraj vsi uporniki so biM ubiti ali pa težko ranjeni. Celo njihov vodja Bleisnov, ki je ostal nepoškodovan, si je raje vzel življenje, nego da bi se bil predal policijskim organom. 40 preostalih kaznjencev je bilo na mestu u-streljenih. ._ Nove smrtne ofciadko na linah—i? BERLIN, 8. (Izv.) Agenciji «Telegraph Union» poročajo iz R*ge, da je bilo v Moskvi obsojenih na smrt nadaljnjih 18 o-seb. 43 oseb pa je bilo obsojenih pa dosmrtno prisilno delo. 12 vojakov, ki so bili obsojeni radi Špijenaže, je bilo včeraj ustreljenih. _ HMMJMA MMllIuiB ■ KnBsK RaBjHBI T lhatopftviort jezikov MOSKVA, 8. Ukrajinska vlada je proglasila enakopravnost jezikov vseh narodov, ki prebirajo v Ukrajini Svoje odloke bo vlada objavljala v ukrajinskem in ruskem jeziku in v jezikih vseh narodnih manjšin. V šolah bo poleg ukrajmščine tudi ruščina obvezen predmet. Tojafld atašeji in vecsaillcslta pogodba LONDON, 8. (Izv.) Angleška vlada, ki ni nikoli soglašala s francosko interpretacijo Člena 179. versailieske pogodbe, glasom katere bi ne smela Nemčija odposiati svojih vojaiskib atašejev v inozemstvo, je sklenila pozvati vlade bivših sovražnih držav, naj imenujejo pri svojih poslaništvih v Lom-donu svoje vojaške atašeje. Tekom prihodnjega tedna prispe v London podpolkovnik knez Hoihenlohe, ki je bil doiočen s strani ogrske vlade za ogrskega vojaškega atašeja pri londonskem poslaništvu. Kakor znano, interpretira Italija dotični člen versailieske pogodbe na isti način kot Anglija. Strah v PfiMnju Prebivalstvo beži iz mesta LONDON, 8. PekinSki poročevalec lista «Daaly Ma£l» poroča: Mesto je kot izumrlo. Generali severne armade skeptično dopuščajo, da se mu bližajo nar sprotnikt Maršal Čang-Tso-Un se pripravlja na umik in na bližnji postaji mu je stalno na razpolago vedno pripravljen vlak. ftuoaemci zapuščajo mesto, le diplomati in novinarji nameravajo dočakati v Pekingu nacionalistične armade. Kitajske metode Prisilne poroke ŠANGHAJ, 8. (Izv.) Misijonarsko udruženje v Šan^haju naznanja, da je gubernator kitaj ske pokrajine Honan izdal proglas, v katerem odreja, da si morajo vse neporočene deklice do 10. julija naj tj moža. V nasprotnem slučaju jim bo oblast uradno poskrbela moža. Verski boji v Indiji KALKUTA, 8. Položaj v pokrajini Nadoa v BengaH se je poostril do skra jnosti. Pričeti? so se verskr boji med htodujci m muslimani. Po številnih krajih med njimi v Raanazanu, so muslimani napadli hindujce, ko so vršilij svoje verske obrede, I lin dujci pa so nasprotno s pomočjo svojih sovernikov iz soseščine naipadali muslimanske džamijo in hiše in jih zažigali. Na obeh straneh, je bilo mnogo človeških žrtev. _. UeiiKa železniška ssstm v Argentiniji BUENOS AIRES, 7. V glavnem mestu Argentinije se pripravljajo velike slavnosti povodom odkritja spomenika, postavljenega velikemu argentinskemu rodoljubu generalu Mi-treju. Iz vseh držav Južne Amerike prihajajo V Beunos Aires številna zastopstva. Včeraj se je v mestu razširila vest o strašni železniški kata strofi, ki se je dogodila med Altapacsyjem in Pirguito. Vlak, v katerem so se nahajali gojenci vojaške šole republike Čile, je zavozil v drug vlak s tako silo, da so se vagoni obeh vlakov zdrobili; obenem je med ruševinami začelo goreti. O katastrofi so se pozneje izvedele naslednje podrobnosti: Strojevodja vlaka, v katerem »o se vozili čilski kadeti, ni pazil na znamenja ob progi; ki so kazala, da se mora vlak ustaviti. Tako se je zgodilo, da je savozil v potniški vlak, ki je prihajal iz nasprotne strani. Nesreča je zahtevala mnogo človeških žrtev Do sedaj so potegnili izpod ruševin 30 mrtvih in 40 težko ranjenih, med katerimi se nahaja tudi naJčelnik čilske vojaške delegacije. Da ni nrišla takoj pomoč, bi bilo še drugih ranjencev umrlo med plameni, kajti ogenj se je širil s precejšnjo naglico. Vest o grozni nesreči je napravila v mestu globok, vtis. Predsednik republike dr. Alvear in zunanji minister sta se takoj podala k poslaniku republike Čile ter mu izrekla globoko so-žalje v imenu republike Argentinije. _ Rasi kapajefo na Francoskem LENINGRAD, 8. Tukajšnja industrijska podjetja so naročila v Franciji razne elektrotehnične priprave, kovme in orodje za kake tri milijone rubljev. Po prvotnem načrtu bi naj bila ta material dobavila Anglija. Sedaj pa so sprejele francoske tvrdke to dobavo in so dovolili leningrajski industriji znatne kredite. _ Polet tz Bruslja v Kongo PARIZ, 8. «Matin» prinaša iz Bruslja vest, da je kralj dovolil direktni polet iz Bruslja v Leopoddswill v belgijskem Kongu, ki ga nameravata izvršiti belgijska letalca Medaets in Ver-haegen. Iz Leopoldswille se bosta preko Kaira povrnila v Bruselj. _ Veliki nalivi na AngleSkem LONDON, 8. Po par dnevih solnca se je sinoči spet ulil močan dež. V Londonu je tekom sedmih ur padlo z obiakov 25 milijonov ton vode. V Clacton-on-Sea je lilo kakor iz škafa trinajst ur brez prestanka«. Na nekaterih cestah je voda narasla na en meter. Neurje je po- vzročilo v mnogih krajih občutno Škodo. Nesreča na morja BUENOS AIRES, 8. O priliki velikega viharja se je v bližini pristanišča potopil bolivijski pamik »Presidente Saavedra«. Spričo hitre pomoči so bili potniki in moštvo rešeni smrti. Drobne vesti Prepoved madžarskih aovin v drŽavah Mala antante Dr. Saabo Las zlo je napisal tozadeven članek v aPesti Naplu». Prepoved madžarskih časopisov v državah Male antante, pravi dr. L&ssle, je v veliko škodo madžarski kulturi. Predbaciva Madžarom njihovo brezbrižnost za vprašanje, ki je velike važnosti z ozirom na odnošaje med Madžarsko in ostalimi nasledstvenimi državami. Pravi, da je bilo z^reSeoo, da se to vprašanje ni pretresalo v zvezi s trgovinskimi pogajanji med Madžari in državami Male antanto. Sicer pa nima po njegovem mnenju nobena država pravice zabraniti ali le omejiti uvoz tiskovin, knjig in novin. Člen 218. mirovno pogodbe narekuje, da so v veljavi razni poštni dogovori in se posebej rimski dogovor z dne 21». maja 190a. leta. Ta dogovor je do dane3 obvezen za vse nas ledstv ene države, ki jim je pridržana le v izrednih slučajih pravica prepovedati uvoz posameznih, nikakor pa ne vseh novin ene države, in to brez pravega vzroka. Glasom splošne poSine pogodbe bi se morali taki spori predložiti medna-rodemu sodišču. Ako bi madžarska vlada nastopila proti Mali an-Lanti in če bi države Male antante izbrale sodnike v drugih državah, kot je to treba, potem bi ne bilo najti sodnika, ki bi se postavil proti madžarskemu stališču. Članek, ki ga je v tem smislu napisal dr. Szafo L&szle je vzbudil v madžarskih političnih krogih veliko za-nimaneje. Maršal Fcch o madžarski palltikL tcNemzeti Ujsag» je pred kratkim prinesel poročilo o razgovoru z mrašalom Fochom. Urednik lista je vprašal maršala, ali bi našla Madžarska zaščito pri drugih državah, če bi jo napadli njeni sosedi. Maršal Foeh je odgovoril, da taki konflikti zaenkrat sploh niso mogoči, ker je danes ni države, ki bi imela slične namere. Ni res, da je danes oboroževanje v posameznih državah večje, nego pred vojno. Statistike dokazujejo baš nasprotno. Kar se tiče Madžarske, ji nikakor ni v veliko korist, da se pritožuje pred svetom nad svojim nevzdržljivim položajem. Francozi so trpeli 50 let vsled okupacije Alzacije in molče čakali na to, kar jim je Shirala prinesti bodočnost. Nikoli bi ne bili pričeli vojne za osvobojen je, ker so se vedno zavedali velike odgovornosti, ki bi si jo bili nakopali, če bi oni povzročili svetovno vojno. Istotako bi Madžari storili prav, ako bi navezali s svojimi sosedi prijateljske odnošaje in posvetili vse svoje sile raje svojemu gospodarskemu razvoju. Nepravi hohenzollernski princ V Kelmorajnu (Nemčija) se je začel proces proti Harry-ju Dome4i, ki je nastopal pred meseci v raznih nemških mestih kot sin nemškega prestolonaslednika in bil deležen sijajnih sprejemov, obilnih in mnogih pojedin in mnogih dru-gih odlikovanj. O tem je svoje dni tudi «Edinost« poročala. Obtožba se nanaša edino le ha sedem sleparij, kajti mnoge osebnosti so izjavile, da niso oškodovane, ker bi jim bilo silno neprijetno, hoditi po sodnijah o taki-le zadevi. Tudi državno pravdništvo se je potrudilo, da je procesu odvzelo politični zoačaj. Monarhistični krogi so se v tem slučaju le preveč osmešili. BRUSELJ, 8. V tovarni dinamita v Arendonoku pri Antver-penu je nastala silna eksplozija. Šest delavcev je mrtvili. Grozna nesreč v tovorni olja pri Sv. Andreja Preteklo noč ob 2. uri se je dogodila v tovarni olja pri Sv. Andreju grozna nesreča. V oddelku za prekuhavanje in čiščenje olja so se pri velikem kotlu radi silnega pritiska plinov odprla slabo zaprta železna vrata, ki so z vso silo bntni-la v glavo dva delavca, zaposlena pri kotlu. Eden, 25-letni Ernest Le-nassi, je obležal na mestu mrtev, ker so mu vrata zdrobiia lobanjo; njegov tovariš, 38-letni Marij Ven-truzzi, je pa zadobil smrtno nevarne poškodbe; počila mu je črepi-nja in poleg tega ga je plamen, ki je buknil iz kotla strašno opekel po vsem životu. Nesrečnik je bil prepeljan z atomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je obupno. V TUrstn, dno 9. Julija 15^7. DNEVNE VESTI Voda Par dni je nenadoma odpovedala ponekod v mestu voda. Zmanjkala je predvčerajšnjim in včeraj v višjih legah mesta in v višjih nadstropjih po hišah. Vzrok, je bil, ker se je pri vodovdu v Žavljah pokvarila nepričakovano ena pumpa. Že v teku včerajšnjega dne pa so bile izvršene poprave in popoldne je začela voda zopet redno teči. V sedanjem času pa je računati več ali manj s trajnim pomanjkanjem vode, dokler traja suša. Je to pojav, ki se ponavlja vsako leto v tej dobi, tako da je množina razpoložljive vode odvisna od dežja. ki ga pa ravno letos nebo precej trdovratno odreka. Pomanjkanje vode pa je tudi posledica še nepopolne organizacije preskrbo-vanja radi nezadostnih napeljav. V svrho štedenja pitne vode, da jo bo čim več na razpolago prebivalstvu, je sklenila občina, da se bodo v bodoče škropile ulice z iriorpko vodo. Brez dvoma se prihranijo na ta način velike količine vode. h?u a hudo pritiska tudi po deželi, posebno yc Krasu, kjer že močno trpijo vsi nasadi razen žita. DELAVSKE ZADRUGE NIŽAJO CENA KFUHU Pričenži >: današnjim dnem se bo prodajal kruli v posameznih prodajalnah Delavskih zadrug po sledečem ceniku: kruh iz enotne moke po 200 gr — L 2.10 (mesto 2.20, za kg; koprska vrste po 200 ^r — L 2.20 (mesto 2.30) za kg; ržen kruh po 200 gr — L 2 (mesto 2.10) za kg, kruh iz enotne moke po 100 gr — L 2.50 (mesto 2.80) za kg in zabeljen kruh iz enotne moke po 50 gr — L 3.50 (mesto 3.80) za kg. Uradne ure r šolskem skrbništvu Šolsko skrbništvo razglaša v uradnem libtu «Oss. Tr.», da so njegove uradne ure do nove odredbe od 7.30 do 14.30 nepretrgoma. Sprejemanje strank pa je omejeno le na predpoldne. med tem ko so uradi.ob popoldanskih uradnih urah za občinstvo zaprti. Iz tržaškega življenja Otrok pil bencin 3-letni Humbert Soldano, stanujoč na Videli - Farneto št. 12>9, je včeraj predpoldne iziaknil doma steklenico z bencinom ter jo seveda takoj nesel k ustom, misleč, da je v steklenici bogve kakšna sladka pijača. Toda komaj je dobro potegnil iz nje. se je spustil v jok in s tem vzbudil pozornost matere. ki je takoj prenesla otroka v mestno bolnišnico. Tamošnji zdravnik je malemu Humbertu izpral želodec in ga s to operacijo re il iz vsake nevarnosti. Kljub temu pa so otroka iz previdnosti pridržali v bolnišnici. Nereden aviomobilist Kadar šofer koga podre s svojim avtomobilom, se navadno izgovarja. da je prišlo do nesreče radi neprevidnosti pešca, ki je hotel v neugodnem hipu črez cesto in se ni znal umakniti avtomobilu. Včasih je res tako, a gotovo je tudi da je marsikatere nesreče kriva neprevidnost ali nerodnost šoferja. To dokazuje slučaj, ki se je dogodil včeraj na vogalu ulic Com-mert iale in Ghega. Ob 8.30 je pri-vozil iz ulice Commerciale avtomobil, ki ga je vodii Viktor Huzzi, stanujoč v ulici Roseetti Št. 4. Ker je imel v istem hipu privoziti izza vogala tramvaj, je mestni stražnik Josip Toniich. ki je nadzoroval promet na tamošnjem križi-ču. velel avtomobil istu, naj počaka. Toda namesto, da bi se pokoril straž-nikovemu povelju, je Ruzzi še nagle je pognal svoj avtomobil in pri tem je krmilil tako nerodno, da je zavozil naravnost proti stražniku in bi ga bil podrl, da ni To-ii'. h naglo odf-kočil vstran. Stražnik se je maščeval za prestani strah s tem, da je neposlušnega avtomobil ista, ki je kmalu nato ustaviJ, pošteno oglobil. Črnilo — samomorilno sredstvo. l(i-3etna Cesira B.y stanujoča v ulici G. Ciamician št. 19. je včeraj popoldne sklenila, da se gre kopat. Solnce je tako pripekalo, da si je človek res želel k morju, da se osveži in okrepča v hladnih valovih. Toda Cesira je delala račune brez krčmarja, ki je bil v tem slučaju mati, katera je hotela, da bi ji deklica pomagala pri šivanju in je zato ni pustila z doma. To je pa Cesiro zelo ujezilo; začela se je cmeriti, kakor da bi jo doletela bogve kakšna huda nesreča. Naposled, ko je uvidela, da so njene prošnje zaman, ji je postalo tako hudo pri srcu, da je kratkamalo sklenila umreti. Krčevito ihteč se je podala v sobo ter izpila — ker ni našla drugega — par požirkov — črnila, ki ga je našla v črnilniku na mizi. Toda kmalu potem se je skesala svojega nespametnega dejanja in začela vpiti na pomoč. Kaj se je potem zgodilo, tega pač ni težko uganiti; joka in vpitja ni bilo ne konca ne kraja. Vihar je polegel šele potem, ko je zdravnik rešilne postaje, telefonično poklican na lice mesta, izprai trmasti Cesiri želodec in prepričal domače, da ne bo nudega. Dekle je ostalo v domači negi. Porotne obravnave Pred sklepom obravnave ^roti morilcema kotlaria Ruiiigliano Nikola Colia in Ivan Zagaria bosta kmalu doživela usodni trenutek. Oba sta zelo mirna — vedenje Colije je celo izzivalno mirno. Zagaria tupatam nese roko k ustom kakor da si grize nohte. Colia napravlja dvojen vtis — podoben je v trenotkih brutalnemu ciniku, potem zopet — posebno govori — skrajno omejenemu Človeku. Govori vedno o znanosti, ne ua bi jo preciziral, rabi juridične tehnične izraze, se sili govoriti slovnično italijanščino, da skrije bareško narečje, kar se mu pa ne posreči. Primerja svojo «znanost» D'Annunzijevi in govori o sebi z lahkim nasmehom krog ust. Pri nastopu vsake priče vstane in jo prodirno gleda, potem se pa vsede in čisto ravnodušno sledi pričevanju. Včeraj je bil zališan karabiner-ski marešjalo Cafora, ki potrdi, d^ je Rudolf, brat Colijeve ljubimke, izjavil, da sta sestra in Colia bila na večer zločina odsotna celi dve uri. Predsednik pozove nato Rudolfa, ki v soočbi trdi, da se ne spominja ničesar več. Toda to o-pravičilo ne zadostuje predsedniku, ki izroči Rudolfa karabinerjem in mu priporoči, da nekoliko premisli vso stvar. Marino Fortis, voditelj nadzoro-valnega oddelka tržaške ladjedelnice v San Marco, pove, da je Sa-vino Gargano bil čuvaj pri Stabi-limento Ternico Triestino. Poznal je Rudolfa in bil njegov prijatelj. Popoldanska razprava Pri popoldanski razpravi se predsednik spusti v Čitanje raznih zapisnikov. Zanimiva so poročila ravnateljstva ječe. Nekega dne je Colia poskušal izvršiti samomor s tem, da je zažgal vsebino slain-nice. Par dni pozneje se je prizor ponovil. Ravnateljstvo ječe je nato oddalo Colijo v opazovalnico. Toda ta je izdala izjavo, ki pravi, da Colia simulira blaznost. Branitelj Colije, odv. Giannini, je doenal, da je Colia dedno obtežen — njegova inati je umrla v napadu blaz^ nosti, njegov oče je bil več časa v oskrbi psihijatrov. Ima brata, ki je v blaznici. Tudi vojaška spričevala govore o precejšnji abnormalnosti njegovega obnašanja. Vsa spričevala in izjave funkcionarjev in psihijatrov pa trde, da Colia simulira blaznost. Radi simuliranja je moral tudi prestati razne ječe, kakor samotno celico, prisilni jopič, prisilni pas, stalno opazovanje in dr. Toda vse to ni zadostovalo predsedniku tržaške porote — dal ga je še v opazovanje zdravniku -psihijatru dr. Licenu in dr. Co-stantinidesu. Ta dva učenjaka sta podala naslednje mnenje: Gotovo je, da je Colia abnormalen element. Toda med nevropa-tično kriminalnostjo in abnormalnostjo treba določiti mejo. Abnormalnost Colije ne more zmanjšati njegove kriminalne odgovornosti. Colia si ne bi mogel — ako bi bil resnično blazen — ustvariti družine, pač pa bi danes bil popolnoma izčrpan. Posebno zadnja opazovanja dajejo popolno gotovost, da Colia simulira blaznost. Epileptični napadi, o katerih pristnosti izvedenca dvomita, ne morejo ovreči tega mnenja« kajti znanost je te davno ugotovila simptome, kateri izzove brezpogojno stanje blaznosti. Colia je mlad zločinec. Nagnenje k zločinu je pri njem veliko in oba izvedenca sta našla pri njem vse lastnosti zločincev. Priče Braner ni bilo mogoče izslediti. V zadnjem trenotku naznani predsednik, da se je priča izselila v Jugoslavijo. Zato se preči-tajo izjave tega človeka, ki je bil natakar v baru na trgu Oberdan. Natakar je videl približno ob 9. uri in pol priti v bar nekega moškega in neko žensko. Naročila sta pivo. Cez par minut je moški odšel in se vrnii čez kake pol ure, izpil pivo in plačal. Priča je v soočbi spoznala v Col iju tistega moškega. Se par formalnosti in predsednik prosti predstavnika javne tožbe ter branitelje, da stavijo predloge za sestavo vprašanj, ki se bodo stavila porotnikom. Državni pravdnik cav. Dessy naznanja, da bo tvorila podlago njegovim izvajanjem obtožnica. Odvetnik Freschi ,ki v kolegiju z Gianninijem brani Colio predlaga, da se med vprašanja vključi tudi vprašanje duševne omejenosti, podrejeno delne omejenosti in vprašanje nenameravanega umora. Predsednik: In vi, odvetnik Zen-naro? Odvetnik Zennaro: Brez programa! Odvetnik Boiogna: Vse za vse! Danes pričnejo govori. Drullven« vmII — «Koto». Jutri vaja. TELESNA VZGOJA SPORT Igrišče v Rocolo Kupa «Na* glas*. Semifinale: ob 15.30 Pro-sveta - Concordia; ob 17.30 Obzor -Primorje. Jutri se vršita dve finalni tekmi na igrišču v Rocolu za kupo «Naž glas», kjer bomo videli, katera četa pride v finale, to je v zadnjo in odločilno tekmo za kupo. Gotovo se bo vsak športnik zavedal va-žnosti teh tekem in si tudi ogledal napredovanje naših čet. M. dL Zarja - Bazovica Javljamo vam, da smo pripravljeni odigrati prijateljsko nogometno tekmo na vašem igrišču v nedeljo 10. t. m. Kdaj naj tekma prične in sodnika določite vi. S. k. Jadran. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Porotne razprave v Gorici Določene so zadeve in določeni so dnevi za bližnje porotne razprave v Gorici, "ki se prično 25. t. m. pod predsedstvom cav. Ferri-ja. 25. in 26. julija: Kerševan Leopold radi neizvršenoga umora; 27. in 28. julija: Šuligoj Alojzij radi težke telesne poškodbe; 29. in 30. julija: De Marchi Gio-vanni radi spolnega nasilja. Razprava se bo vršila pri zaprtih vra-tih; 1., 2. in 3. avgusta: Suligoj Ivan radi umora; 4., 5. in 6. avgusta: Zakumin Ivan radi bratomora in 8. avgusta: Pahor Joief, Perdec Karel, Ferfolja Rudolf in Perdec Avgust radi ropov. BIUE Kolo brez gospodar}« V okolici Bilj se je nafilo kolo na njivi. Ne ve se čigavo da je. Nihče se noče do sedaj oglasiti. Kolo je že rabljeno. Kdor ga je izgubil, naj se javi v goriškem pod-uredništvu, da mu javimo, kje je kolo shranjeno. BILJ ANA Prireditev Naše društvo «Lipa» bo imelo v nedeljo dne 10. t. m. svojo prireditev s tem-le vzporedom: 1) Orkester, koračnica; 2) Deklamacije/ 3) Petje: O večerni uri (Njivice)*, Kmečka pesem 'Višnjevik), Zakipi du.sa in Planinska roža (Gorica); 4) Orkester, Ciganksi zbor iz opere Troubadur (Verdi); 5) Deklamacija; 6) Orkester :Cvetke (Parma); 7) Drama: Materin greh (Bevk); 5) Petje: Ljubica (Biljana); 9) Orkester: koračnica. Med odmori de- PODLISTEK FRANCE BEVK: (30) let in njegova liitai £ - Jakec ni vedel, kaj naj reče. Na to odločno nikoli mislil ni. Čuvstvo očetovstva ga je obdalo 4n rsu&tio v njem. Ljubezen do žene se je stopnje^ vala. pristopil je Je nji in jo hotel objeti. vPusrti me,» je dejala rahlo. Ustrašil se je, miflleč, da je storil kaj napačnega bi odstopO. Iz pogleda je ni ispustil. «Pusti me,» je ponovila, «da naju kdo ne vidi». Smehljala se je v jasni sreči. «Ali nisi še nič mislil na to?» «Ne,» je dejal Jakec in ni vedel, kaj naj reče. «Pač,» je pristavil, «malo». «Ali veš,» je dejala, «da bo treba zibelke?* Jakec je vedel vse in zijal. Ni imel z vrtom veselja več. napravil je leso in stopil v hišo- Pri- nesel je žaganic, žago, dleto in oblič. Delal je dolgo v noč... Cez par dni je bida zibka narejena; z velikimi tečaji, da se je nalahka zaganjala Poslikal jo je vso z rumeno barvo, na vrh je naslikal rdeča srca in modre vaze, iz katerih so gledali ndeči nageljni Ostali okraski so bili zeleni. Ko je bila zibka narejena, jo je postavil na odprto okno, da se posuši. Z zadovoljstvom je stal za njo in gledal. V tem trenutku je pr&el mimo Ivanček. Odkod ga je zanesla pot tod mimo? NI si znal odgovoriti. Videl ga je, da je nameril naravnost mimo hiše. Ni se mogel premagati, obrnil je pogled v okno. Zagledal je zibko... Potegnil je klobuk na oči in šel dalje. Kakor da se žive barve roga jo za njim. Jakec se je smejal. Ko se je rodil otrok, je bil Jakec kakor blazen. Zasovražil ga je tisti hip, ko i« videl trpeti ženo, ker se je bal zanjo, a ko ga je zagledal na plenicah in je bila fcena rečena, ni vedel, kaj naj napravi od radosti. Ves iz sebe je leta* in se spo-vra£al. Mislil je na mater in — na dete v spanju luje Šaljiva poŠta, orkester bo igfal izbrane komade, venčke, pesmi itd. Po končanem vzporedu prosta zabava na trgu pri mizah. Kdor želi prave poštene zabave, naj pride v nedeljo v solnčna Brda. Vese-lični prostor bo ves v senci. Zače» tek ob 4.30 pop. IZ GORENJEVASI PRI KANALU Smrtna jih mora človek z grenkobo v srcu izgovoriti: Spi! — Kultura je ona stvar, ona sila, ki nas bo duševno dvignila in zadovoljila; in zopet kultura se pravi oni stvari, ki nam gospodarsko odpomore in spravi naše razdejano stanje na pravi tir. Treba je le volje I IDRIJA Potne razmere Kakor znano ima Idrija dvoje avtomobilnih zvez. Ena je iz Idrijo črez Črni vrh in Ajdovščino v Gorico, druga pa je iz Idrije na Sv. Lucijo. To poslednjo poseduje pod-podjetje Giannc-sini. In kot so ljudje s prvo na splošno zadovoljni, tako so nezadovoljni z drugo, ki posluje silno neredno in netočno. Pretekli teden se je zgodil slučaj, da je korijera ostala sredi ceste in ni mogla ne naprej ne nazaj. Zmanjkalo ji je bencina. Ubogi potniki so bili prisiljeni ostati tam in le deloma se je zanje poskrbelo s tem, da se je naročil nov voz iz Cerknega, ki je seveda prišel zelo pozno in se je dogodila velika zamuda. Naši ljudje tega niso vajeni in ne verjamemo, da bi bil tak način potovanja kjerkoli v navadi. Tvrdka zgubi zaupanje. Prosimo torej, naj se poskrbi, da se slični slučaji ne dogodijo več. Naše ulice. - Promet v na-Sem mestu se z vsakim letom viša. Ker smo daleč od železnice, ga tvorijo avti, ki jih vsak dan več drvi po mestnih ulicah. In to je vzrok, da so reve vsi oni meščani, ki jim je dano Živeti ob glavnih žilah mesteca. Le dvoje imajo na izbero: ali morajo imeti vsa okna ves dan zaprta ali pa se navžijejo prahu, ki uničuje njih opravo in njih zdravje. Nimamo namreč prav nobene brizgalne, ki bi močila v poletnih mesecih ulice. Prah, ki ga je neizmerno, se vali v oblakih v zrak in sili v nižja in višja stanovanja. Ljudje se boje, kadar morajo srečati kak avto. Sapo jim zapira, pomaže jih. V lepi črni obleki skoro ne smeš na ulico. Da je to silno nezdravo in gotovo tudi nečedno, je vsakemu razumljivo. Zato je umestno vprašanje, če bi ne bilo dobro radi higijene v mestu, da se ukrene nekaj v tem oziru. Avtom ni mogoče hraniti voziti po mestu. Zato naj se poskrbi, da se bodo ceste močile. Ali res ni mogoče, da si občina preskrbi primerno škropilnico? BORZNA POROČILA Amsterdam 729-730, Belgija 251.50-256.50, Francija 71.50-72. London 88.90-89.20, New York 18.23-18.33, Španija 306-316, Švica 3513/«-3557b, Atene 24.40-24.90, Berlin 429-439, Bukarešt 11.07^-11.57^, Praga 54.07M-54.57H, Madžarska 313-323, Dunaj 252-262, Zagreb 31.97M-32.47 >4. V zadnjih dnevih je imela smrt pri nas obilo žetev. In izbrala si je tokrat samo mlade ljudi. Pred enim tednom je nenadoma preminula Klemenčič Koža, mlada žena v najlepši starosti. Imela je komaj 33 let. Lep pogreb, ki so ji ga domačini in Še posebno gornjevaške žene priredile, je pričalo globokem sočustvovanju ob tej nenadni izgubi, ki je zadela težko preizkušenega moža blage pokojnice. Komaj je odzvonilo pokojni Kle-menčičevi, že je neizprosna smrt objela 7-letnega Lojzeta Bolzana, ki je umrl v goriški bolnišnici za zastrupljenjem krvi. Bil je komaj štiri dni v postelji. Z Zelenim križem ga je družina dala prepeljati v Gorico, a vse ni nič pomagalo. Družina Bolzan biva med nami komaj nekaj let, a je radi poštenega in mirnega življenja med nami priljubljena in čislana od vseh domačinov. Istočasno je po dolgi, mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo 23-letni Konjedic Franc. Bil je v najlepši mladeniški dobi, ko bi lahko svojim domačim z delom obilo pomagal. A usojena mu je bila drugačna pot, odkoder ni več vrnitve. Domači fantje in dekleta so mu priredili lep pogreb. Obilo svežega cvetja in krasnih vencev, spletenih od naših pridnih deklet, so nosile v sprevodu belo oblečenae deklice. Fantje so se v največjem številu tudi udeležili te zadnje poti in tako izkazali zadnjo čast prezgodaj preminulemu dragemu prijatelju. Bodi vsem trem tako rano ugrabljenim zemljica lahka; preostalim pa naše iskreno sožalje. — ORAHOVO Cesta - Mlokarn« Že spomladi, hitro po Veliki noči, se je pisalo v nekem dopisu o cesti, ki vodi od Kneže do Grahovega. Takrat se je v tem dopisu poudarilo, da se cesta nahaja v zelo slabem stanju ter da jo je njuno treba popravila - Res, ne dolgo potem se je z ureditvijo ceste in z njenim popravilom začelo. Usluibilo se je pri tem delu precej naših domačinov in tudi nekaj drugih. Občina, katera ima dolžnost oskrbovati ta del ceste, je delo pričela in se pogodila z dninarji za dnevno mezdo. Do danes pa vsi delavci, ki so delo deloma že popravili, niso dobili najmanjšega plačila. Delo je seveda radi tega zaostalo. Občina se na eni strani izgovarja, da ne more plačati, na drugi, da naj delavci počakajo, delavci pa zopet hočejo povračila za trud in zamujen čas. Radovedni smo, kako bo občina ukrenila in ali bo popravila in uredila še zadnji del one podrtije, ki ovira tudi zelo promet naše in gornje-baškib vasi s soško dolino. Mlekarna, katera obstoja tudi v naši vasi, deluje danes zelo slabo. Mlekarski izdelki, namreč sir, kateri se izdeluje, se oddaja po zelo slahih cenah: kg po 6.50 L. — Vzrok temu je nekaj kriza mlekarskih izdelkov, še bolj pa neurejenost mlekarne same. Poslopje samo na sebi je neprikladno za mlekarno. Mlekarsko poslopje mora biti mrzlo, pritlično, da ostanejo izdelki v svežem, ter se potem lažje oddajo na trgu. Mlekarne morajo hiti danes preskrbljene z modernimi mlekarskimi izdelki, ker le popolne, dovršene izdelke zahteva trg. Mlekarji morajo biti popolnoma izučeni v svojih strokah. Poznati morajo dobro trg, po vsem pravilen mlekarski obrat, točno in pravo knjigovodstvo. Vse ga tega pa pri nas nimamo. Do danes nismo najmanj doumeli pomena mlekarstva in živinoreje pri nas; kajti če bi to do jasnega doumeli, bi to plat, ki je menda ena najvažnejših v našem gospodarstvu, povsem drugače gledali, kot smo jo doslej. Preden bomo dosegli uspehe na tem polju, bomo morali predsvem doumeti velikanski pomen »živinoreje in mlekarstva in ko nam bo to jasno, bomo začeli bolj upoštevati vse te važne plati našega življenja ter napredovati. Kaj bi napisal o kulturnem življenju vaščanov? Na žalost je treba ponavljati le stare besede, ki in v bedenju... Žena se je smehljala. «Le pusti naju in pojdi »pat!» «Če ne bo kaj hudega...» Sel je na izbo in ni mogel zaspati, zakaj kar ker je zaslišal ženin ali otrokov glas, je že vstal z izbe in se prikazal v kamri: «Raj je?» , Nič ni bilo. Njegova naivna sfcrb mu m dala spati Prižgal je luč in položil otroka na peč. Za>-vit v cunje je strmel v svetlobo in V. očeta. Utihnil je m gledal, gledal. . «Micka!» je klical Jakec. • •!. «Kajj je?» se je oglasil šibek glas. ncTinče me pozna. Verjemi, dta) me že poznsau «Ali gleda?» «Gleda,» je dejal. «Ttho je...» In čez nekaj 6aam: «Ta bo imel hišo. Ta se je na svojem rodu. Temu ne bo treba delati, da jo spravi po koncu. Jaz bom moral še katero leto delati zanjo...* • «In če ne bo zadnji?» je vptfašala fcena. Na to ni {»omislil. Pomolčai je to gledal v oči otroka, v katerih so se igrali' plameni svetilke. «Če bo Se kateri, se bo moral učiti, da bo kaj Uradna t ena zlata (7. 7.) 352.7& Vojnoodžk. obveznice 62.2o. MAL8 OGLASI BESLlTZ-SCIfOGL Vi*Fabio Fi" vodi v vseh jezikih. 23, pouk ic pre-894 KAK AH De j°n&'s holandaki, lailuii liHElHU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. -A7Q 7VATAĐNI1 N. Borsatti A FigHo, Trst, tLHlKAllM Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se sto* venski. 869 GLYKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti« obnemoglosti. Izdelek lekarne Caslella-novich, Trst, Via del Giuliani št. 42. 770 DIVANI, vzmeti, otomane, vseh vrst. sf prodajo. Corso Garibaldi 14, .I. 9 903 MESARSKI vajenec, kmečkih, poltenih staršev se sprejme takoj. Potočnik Franc, Knežak. 906 DEČKA, 14—15 letnega sprejmem takoj za učenca v prodajalno jestvin, ulica Raffaellc Sancio št. 532. 906 BABICA, diplomirana, sprejema noseče Biče Hladiš, via Madonnina 10, II. 904 Državni patent za šoferje. Šola za avtomobile, motorna kolesa ln motorne čolne. 73. tečaj začne 14. t. m. Patent zajamčen. Cena za leča j L 100.—, za tujce s hrano ln stanovanjem L 250.—. Potrebne dokumente preskrbi kola. Uči se v slovanskem, italijanskem, nsmškem in ogrskem Jeziku. Prijaviti se v društvene avto-mobilne šole. 816 KRfilJ, Optlnr. BIRME. Botri! Predno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu, Via Mazzini št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu. LASTNIK. Veliko izbsro dobite v zlatarni POVK ALBERT Via Mazzini 46 — Trat Rt2 __ mnogo t^^^2®3®®^'' ,, a« h —- "s8m V zjiai. Ne kot jaz, ki znam vse na pol... Ne kot jas, ki nimam dela vse le»to,» je govoril v otiokai «Kaj praviš ti? Kaj ne, da je res?» «S kom govoriš?" ga jo vprašala žena. «S Tinčetom. Kima z glavo, kakor da bi mi odgovarjal. Dela ohra^, kakor bi se hotel smejati, a se ne more.» «Glej, da bo pogrnjena «Pogmjen je...» je govoril Jakec. «Odeje jo treba zanj, zibko že ima. Ko zraste, bo treba postelje. Takrat bomo krneli kozo in jo bo pasel. In ko zraste še nekoliko, bomo kupili kravo in ji bo nosil klaje. Jaka, do zdaj je biio lahko, sam sfr živel, za enega ali za dvi si skrbel, to je bi4o lahko — tabo reci svojemu očetu. Zdaj imaš si* na, takio mu reci, zdaa imaš eno skrb več, glej^ da bod drial aa eno skrb več, ki jo imag... da bod delal, glej, da bo&..» , | «Jaka!...» . f i Predramil se je. Bil je zaidremaA pri otroku-ki je moičal in gledal v plamenik, prespan o4 dnevai, začuden nad svetlobo.