Zadeva podrobnih učnih nairtov »Vranc - Dolganove učne načrte naj Učit. tiskarna založi in jih naj nabavi vsak član JUU.« Sklep letošnje banovinske skupščine. Še nikdar ni bilo vprašanje učnih načrtov tako v ospredju, kakor letošnje leto, ko sreski šolski nadzorniki od posameznih učiteljev zahtevajo podrobno izdelane delovne načrte. Ne spuščamo se v razpravo, v koliko je naše šolstvo že ustaljeno tako, da ves trud za izdelavo stalnejših podrobnih načrtov ne bo zaman. Kajti zdi se nam, da še vedno nismo dokončno dognali, kje smo in kaj hočemo z našo šolo. Res imamo normativni učni načrt za osnovno in višjo Ijudsko šolo, ki oba sicer upoštevata tudi nekaj sodobnejših pedagoških načel, vendar sta bila in sta še izpostavljena ostri kritiki, ki jo je priznal kmalu po izidu (leta 1934.!) tudi Glavni prosvetni svet s tem, da je od naše organizacije zaprosil spreminjevalne predloge. Vsa naša društva so takrat sodelovala, posamezniki (zlasti naš znani tov. E. Vranc) so izdelali celotne načrte, ki pa žal še vedno niso prišli v pretres na odločilnih mcstih. Tako je oficielno zadeva obstala na mrtvi točki. Centrala JUU v Beogradu je v svoji čuječnosti problemu učnega načrta posvetila svojo pozornost tudi v naprej. Lanski razpis najboljših projektov je imel namen, dobiti vpogled v snovanje učiteljstva samega. 2al je odmev bil pozitiven samo iz Slovenije. Saj sta — kakor znano — prejela 1. nagrado tov. E. Vranc in J. Dolgan, ki sta s svojim okvirnim načrtom 1 e t n i h delovnih enot prinesla v problem jugoslovanskega učnega načrta za Ijudske šole mnogo originalnih misli, ki bodo m o r a 1 e biti upoštevane pri bodočih uradnih načrtih. Okvirni načrt (objavljen v knjigi E. Vranca »Strnjeno šol. delo v teoriji in praksi«, str. 163.) je za osnutke podrobnih učnih načrtov sicer lahko neka rahla osnova, nikakor pa ne nudi dovolj i z b i r e snovi, ki bi po novejših dognanjih »ž i v 1 j e n j s k e š oI e« mogla vplivati na obrazovanje in strnjeno poučevanje v sodobni šoli. Nadzorniki zahtevajo, da naj bodp podrobni učni načrti posameznih šol sestavljeni v skladu s § 44. šol. zakona, ki predpisuje aktivno sodelovanje dece in koncentracijo snovi; za tako sestavljanje večina učiteljstva ni priprav1 j e n a ! Odkrito priznajmo, da je za tak posel treba mnogo študija vsaj domače literature, poznavanje razmer, problemov, ki so dandanes aktualni, poznavanje otroške narave, zanimanja itd. Vsega tega učiteljišča niso mogla dati, in vendar se celo od novincev (!) zahteva, da predložijo za svoj razred popoln učni načrt, izdelan v vsej podrobnosti, upo števajoč domače prilike in potrebe. Ali zares more zrasti kaj idealnega in uporabljivega pod takimi pogoji? Morda bo načrt na papirju in v rubrikah lepo spisan, toda kdo pri- čakuje uspehov že samo :— zaradi načrta samega!? Vsekakor občutimo vsi na tej »pedagoški prelomnici« (gl. M. Ledinek v »Popotniku« 1936/37!) neko vrzel, ki jo doslej še nihče ni izpolnil: Katere kulturne vrednote naj neguje sodobna šola, kaj se naj iz sodobnega življenja postavi v današnjo šolo, da bo res ustrezala zahtevam »Življenjske šole»? Kako se naj normativno določena snov strne z življenjem, da bo vendar ohranila vse zahteve vzgoje in pouka? Kako in kaj je treba sprejeti v podrobni načrt Ijudske šole, da bo ostala kontinuiteta starostnih in razvojnih dob otroka? To so važna vprašanja, ki so za podrobni razpored snovnih vrednot odločilna. Kajti jasno kot beli dan je, da današnja podrobna razvrstitev snovi ne more biti več ista kot je bila tik po vojni, ko so nekatere šole v svoji nacionalni vnemi sestavile nove načrte. Čas hiti in če hočemo šolo resnično približati življenju, ji moramo nuditi tudi novo vsebino. Učiteljstvo je zato z veseljem pozdravilo ' namero, da bosta tov. E. Vranc in J. Dolgan poleg svojih okvirnih učnih načrtov objavila tudi podrobne delovne načrte za vsa šolska leta. Marsikdo je zmajal z glavo, češ — to bo pa šablona! Po predavanjih tov. Vranca skoraj po vseh slovenskih srezih vemo, da je velik nasprotnik šablonskega dela. Toda — podrobni načrt? Ali ga je mogoče prirediti tako, da ne bo mogel služiti za šablono? V svoji iznajdljivosti sta oba avtorja našla način, ki lahko mnogo koristi vsemu učiteljstvu, ne more pa služiti za šablono. Podrobni učni niačrt je sestavljen v maksimalnem obsegu ter vsebuje vse ono, kar služi danes lahko splošni izobrazbi širših ljudskih plasti. V strnjeni obliki, deloma v Pfihodovih kurzih je zbranih za vsako šolsko leto toliko delovnih enot, da zadosti vsa snov celotnemu okviru: letni vodilni enoti in to z ozirom na prirodo, gospo darstvo in človeka sedanjosti in preteklosti. Torej: »totalnostno« zajeta slika življenja. Učni načrt bo zaradi tega zelo obširen (nad 120 strani), kar bo stvari samo v korist: vsak bo iz učnih enot izbral za svoj tip šole ono, kar ustreza krajevnim prilikam in potrebam. S tem bo vsak lahko — ne da bi kratko malo kopiral oba avtorja — zadostil objektivni snovni vrednosti z ozirom na lastno življenjsko bližino, krajevne razmere in organizacije šole. Zlahka bo v strnjenih enotah našel možnost združitve z življenjem, preureditev in razvrstitev kulturnih dobrin v posameznih razvojnih dobah, opozorjen bo na razne probleme, ki morajo najti odprta vrata učilnic in uspešno bo prebrodil vse čeri, ki se mu stavljajo na pot, če ni spreten v sestavljanju modernih učnih načrtov. t Avtorja si gotpvp ne bosta lastila nezmotljivosti, prepričani pa smo lahko, da bpsta naši ljudski šoli pripomogla do velikega napredka, če bo vsaj najboljši del tovarišev in tovarišic segel po načrtu, ki je prvi te vrste v naši državi. Centrala JUU bo nagrajeni okvirni načrt obeh avtorjev izdala v srbohrvaščini. Podrobna izdelava bo zaenkrat služila le slovenskim šolam, ki bodo z njo nedvomno mnogo pridobile. Želimo, da bi sklep letošnje skupščine, da se načrt natisne in ga naroči vsak član naše prganizacije, kaj pripomogel k temu, da bo problem podrobnih učnih načrtov pri nas postavljen v stadij ugodne rešitve v smislu časpvnega prevrednotenja in zbližanja z resničnim življenjem. Zato bi naj načrt izšel čimprej! D.