Govor g. Bož. Raiča v državnem zborn dne 19. mavcija t. 1. (Dalje.) Slovenski poslanec vitez dr. Tonkli je vprasal letoa v seji budgetnega odseka nančnega ministra, kaj da misli storiti zastran teh dveh reaolucij. Odgovor vrhovne učilniške oblasti me je zelo potlačil. Uaojam ai tukaj še enkrat v polnem številu slavnega državnega sveta vprašati c. kr. naučno mini^terstvo, ali misli slavno ministerstvo isto vpeljati na srednjih šolah in učiteljiščih v deželah, kjer Slovenci stanujejo, za učence alovenskega maternega jezika, ta jezik za učni jezik v smislu poprej navedenih državnih sklepov in XIX. člana državne postave? Določen odgdvor, ki ne bode nakiten s splošnjimi izrazi: ,,ako se bode dalo", ,,ako bode mogoČe", bode me vodil pri svojem daljšem postopanju v tem slavnein zboru. Naše ljudske šole so na nenaravnem in nepostavnem stališču, to ao naredili naši narodni nasprotniki v soglasju a slavno vlado. Po § 1. državne poatave leta 1869 je ljudski aoli namen tako-le izražen: Ljudska šola ima nalog, otroke nravno versko vzgojevati, razvijati njih dušne zmožnosti, podati jim vednosti in ročnost potrebnih za nadaljevalno vzobražbo v življenji in staviti podlago. da se vzobraže vrli ljudje in Manovi občinstva. Naši južni bratje Hrvatje imajo zgoli hrvaške šole, Nemci zgoli nemske, to pa brez druzega deželnega jezika in teano pri naai meji; na laških Tirolih imajo zgoli laake šole brez poatranake priklade. Ko bi se ravnali po postavi, poaluaali pedagogiko in jasno pamet, morali bi to dobroto privoščiti tudi Slovencem. Koliko pa moči natezujejo, da bi razširili po mogočno8ti nemaki poduk po naših ljudskih šolab, da na kvar maternemu jeziku vpeljujejo nemškijezik v ljudako šolo, kar se je, žalibog, izgodilo na mnogih ljudskih šolab ! Kdo pa so tisti, ki zahtevajo in črnijo to pogubljivo šušmarjenje ter je poapeaujejo? Največ vladni organi, kakor na Štajerskem deželni aolaki avet, deželna šolska nadzornika, okrajni šolski nadzorniki, okrajni glavarji kot predsedniki okrajnih šolskih svetov. Tem se pridruži na Štajerskem še nemški deželni odbor. Slovencev je na Štajerakem 467.000 dua in nimajo zastopnika v deželnem odboru, po številu prebivalcev bi morali imeti dva. Tudiv profesorji in posamezni vrinjenci, ki so se na Štajersko naselili in tu vdomačili, ao tisti, ki ne poznajo ne slovenakega ljudstva, ne njegovega jezika. Vsi ti ravno navedeni in še drugi nasprotniki, izvzemši rečene, bi ne mogli odgovora dati o slovenskem glagolu in taki ljudje hočejo soditi o naaem jeziku! Nevednost o tem jih slepi, od todi sovraštvo in strastno zaničevanje vsega tega, kar jim ne gre v koš. Naši nasprotniki delajo na to, pripraviti sebi in naalednikom slovenska tla in iztrebiti yslovenstvo na Koroškem, sedaj poglavitno na Stajerskem in v Primorju. Zato odrivajo slovenake profesorje na Štajerskem, slovenake učne moči in uradnike potiskajo na Kranjsko, na slovenskem Štajerskem pa jih nadomestč s tujci in inozemskimi ,,lačenbergerji". Vlada, v najtesnejši zvezi z mogočnim in zelo razširjenim birokratizmom, dela na to na vse kriplje. (Konec prih.)