TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

150 SIT

21. DECEMBER / GRUDEN 2001, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VI, [TEVILKA 11 (62)

P r i h a j a j o ~ i b o ` i ~ n a j Va m p r i n e s e n o t r a n j i m i r,
v e s e l j e i n s p r o s t i t e v . N a j Va m z a d n j a d e c e m b r s ka no~ odnese vse, kar `elite pozabiti in naj
Va m p r v o j a n u a r s k o j u t r o p r i n e s e v s e , k a r s e
s k r i v a v b e s e d i s re ~ a .
Ob~inski svet, Ob~inska uprava,
U re d n i { t v o O b ~ a n a i n
Va { ` u p a n i n p o s l a n e c D Z R S
Franc Puk{i~

INTERVJU

ZA^RTANE SMERNICE DO LETA 2008

Bli`a se konec leta in z njim konec
nekaterih projektov, zastavitev
smernic za naslednje leto, skratka
kon~no poro~ilo in nadaljnji
na~rti. Da bi o tem izvedeli kaj
ve~, smo na pogovor povabili
`upana g. Franca Puk{i~a.
Ob~an: Kak{na je va{a ocena
o delovanju ob~ine v tem letu?
Franc Puk{i~: To leto je bilo zadnje, ko smo {e lahko kandidirali za
sredstva iz »demografije«. Veliko
dela je bilo letos vlo`enega v
pripravo dokumentacije za kandidiranje za sredstva regionalnega
razvoja. Izpeljali smo nekaj investicij v cestno infrastrukturo, preplastili igri{~e, sofinancirali najetje
kreditov za kmetijstvo in drobno
gospodarstvo, izbrali projektanta
za izdelavo idejnih zasnov za
kanalizacijo v celotni ob~ini,
poravnali velik del obveznosti za
osnovno {olo, pridobili upravni
postopek za sanitarni poseg v
Rogoznici in skupaj z ob~ani
zgradili most, nadaljevali z urejanjem pokopali{~a in opravili {e
veliko manj{ih, a ni~ manj
pomembnih nalog skupaj z

va{kimi odbori.
Ob~an: V letu 2000 se je ob~ina
`e vklju~ila v projekt CRPOV.
Ali je bilo sodelovanje ob~anov
v tem projektu zadovoljivo in
kak{na verjetnost je, da bo
ob~ina za`ivela tudi na
podro~ju turisti~ne ponudbe
(turisti~nih mo`nosti je veliko,
le najti jih je treba)?
Franc Puk{i~: Odlo~itev za projekt CRPOV je bila pravilna,
pri~akovati pa je, da bodo naloge
realizirane v nekaj naslednjih letih
saj je to eden od razvojnih programov Ob~ine Destrnik. Na turisti~nem podro~ju se je v tem letu
precej premaknilo, vsekakor pa je
to {ele skromen za~etek.
Ob~an: Kako ocenjujete sodelovanje ob~ine z dru{tvi,
va{kimi odbori in z ostalimi
ob~inami, tudi z dr`avo?
Franc Puk{i~: Od lokalne
samouprave naprej se je `ivljenje
ob~anov bistveno spremenilo, saj
so za`ivela tako reko~ vsa dru{tva
in veliko civilne iniciative, kar je
spodbudno in seveda daje upanje
za naprej. Vsako leto `upan zaradi
obojestranskega
informiranja
organizira sestanek s predsedniki
va{kih odborov. Mislim, da bi
morali sodelovanje z va{kimi
odbori okrepiti; po moje tako, da
bi va{ki odbori imeli ve~ informacij pred sejo ob~inskega sveta ali
pa po njej. Zato izkori{~am
prilo`nost in vabim na sejo
ob~inskega sveta vse, ki jih
kak{na tema kdaj {e posebej zanima. Seje ob~inskega sveta so
javne in odprte. Sodelovanje s
sosednjimi ob~inami je odli~no, {e
ve~, te~ejo razgovori za sodelovanje z ob~inami ~ez mejo, pred-

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina
@ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v
evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med proizvode,
za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

vsem zaradi kori{~enja strukturnih
evropskih skladov. Sodelovanje z
dr`avo je, bilo tako kot vsako leto,
uspe{no in samo upamo lahko, da
bo tako tudi ostalo.
Ob~an: V tem letu je bilo veliko
re~enega o izklju~itvi O[
Vitomarci iz Javnega vzgojno
izobra`evalnega
zavoda
Destrnik - Trnovska vasVitomarci. Ali nam lahko
poveste, kako dale~ so stekli
pogovori?
Franc Puk{i~: O tej izklju~itvi v
ob~ini Destrnik razgovori niso
potekali, to je bila enostranska
odlo~itev Ob~ine Sv. Andra`, kar
je seveda njihova legitimna pravica. Kljub tej odlo~itvi pa ob~ina
Sv. Andra` seveda ne bo dobila
devet - letne osnovne {ole ampak
samo dve triadi. Dejstvo pa je tudi,
da tak{nih pogojev kot jih imajo
otroci danes, {e dolgo ne bodo
imeli. To se mi zdi seveda najve~ja
{koda. Odgovornost za to razen
lokalne skupnosti prevzemajo
tudi star{i.
Ob~an: Sprejet je prora~un za
leto 2002. Kateri pomembnej{i
na~rti bodo po va{em za~rtali
prihodnje leto?
Franc Puk{i~: Nadaljevali bomo
z izvajanjem investicij v komunalno infrastrukturo ceste, kanalizacija in vzdr`evanje. V letu 2002
bomo ustanovili re`ijski obrat,
preko katerega bomo veliko del v
ob~ini opravili sami. V re`ijskem
obratu bomo lahko zaposlili ljudi
preko javnih del, katera v 80%
sofinancira dr`ava. Upam, da nam
bo uspelo zgraditi spominsko
obele`je na pokopali{~u in seveda
pridobiti nekaj investicijskih sredstev iz regionalnega razvoja.
V ob~ini se bomo `e naslednje
leto soo~ili z novimi ve~jimi projekti, kot so pridobitev dveh

industrijsko - poslovnih con in pridobitev kompleksa za rekreacijsko - turisti~ne namene. To bo
seveda za~etek, projekti pa bodo
trajali nekaj let. Zato vabim vse v
ob~ini, ki bi `eleli tvorno sodelovati z idejami, kapitalom ali znanjem, da se nam pridru`ijo.
Ob~an: Ste morda s sprejetjem
prora~una za leto 2002
za~rtali tudi smernice za leto
2003?
Franc Puk{i~: Pogoj za sprejetje
prora~una za leto 2002 so razvojni
programi, o katerih sem `e nekaj
spregovoril, to so pa tudi smernice
do leta 2008.
Ob~an: Prihodnje leto se izte~e
va{ mandat. Ali lahko
pri~akujemo (v kolikor ne bo
sprejet zakon, ki bi vam to
onemogo~il) va{o ponovno
kandidaturo za `upana?
Franc Puk{i~: Vpra{anje je nekoliko preuranjeno, na mojo
odlo~itev o ponovni kandidaturi
bo treba po~akati do marca.
Ob~an: Ker zraven funkcije
`upana opravljate {e funkcijo
poslanca, verjamem, da se
boste {e naprej zavzemali, da
bo
pri{el
kak{en
kos
»prora~unske torte« tudi v na{
del Slovenije?
Franc Puk{i~: Najve~je zadovoljstvo mi je, da sem uspel na
ustavnem sodi{~u z ustavnim
sporom na zakon o financiranju
ob~in, saj je ta odlo~itev prinesla
ob~inskim prora~unom 25% ve~
sredstev, kot bi jih dobili brez tega
spora. Ta sredstva so dobile vse
slovenske ob~ine, ki same ne
zagotavljajo dovolj primerne
porabe. Biti `upan in poslanec
pomeni prednost predvsem za
demografsko ogro`ena podro~ja.
Nata{a @i`ek

Preplastitve igri{~a pod {olo so zraven u~encev veseli tudi
ob~ani

Ob~an - 21. december 2001

DOHODNINSKO LETO SE IZTEKA
Bli`a se tudi konec dohodninskega leta, zato naj vas opozorimo, da je v decembru {e
~as, da zavezanci za dohodnino
zberete dovolj ra~unov, s katerimi boste lahko uveljavljali
zmanj{anje osnove za dohodnino za najve~ 3 odstotke.
Da osve`imo spomin, v nadaljevanju podrobneje predstavljamo 9. ~len Zakona o dohodnini, ki dolo~a, da se lahko
osnova za dohodnino zmanj{a
za:
1. Sredstva, vlo`ena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je
Republika Slovenija in katerih
vra~ilni rok je dalj{i od 12
mesecev. Olaj{ava se prizna za
vsak vrednostni papir samo
enkrat.
2. Sredstva, porabljena za
nakup ali gradnjo stanovanjske
hi{e ali stanovanja za re{itev
stanovanjskega
problema
zavezanca, za vzdr`evanje teh
objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir
za invalida v teh objektih.
Zmanj{anje osnove za dohodnino lahko uveljavlja le lastnik
premo`enja.
3. Sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vlo`i v njegovo
vzdr`evanje v letu, za katero se
dohodnina odmerja, na podlagi
dokumentacije izvajalca del, s
katerim je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine sogla{ala in na
podlagi njene ugotovitve, da so
izvedena dela prispevala k
ohranjanju naravovarstvenih ali
spomeni{kih lastnosti nepremi~nine, ter sredstva, vlo`ena v

nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plo{~ umetni{ke vrednosti. ^e dav~ni
organ dvomi, da gre za tak{ne
predmete, da o tem mnenje
minister za kulturo.
4. Prispevke in premije, namenjene za pove~anje socialne
varnosti
zavezanca
na
podro~jih pokojninskega in
invalidskega
zavarovanja,
zdravstvenega
varstva
in
zaposlovanja, pla~ane pravnim
osebam s sede`em na obmo~ju
Republike Slovenije. Dolo~ba
se nana{a na prostovoljna
zavarovanja, kot sta dodatno
prostovoljno zavarovanje in
dokup {tudijskih let, za druga
zavarovanja, kot so `ivljenjsko,
mened`ersko, rentno ali nezgodno zavarovanje, pa ni
mogo~e uveljavljati zmanj{anja
osnove za dohodnino. Kot
olaj{avo lahko dav~ni zavezanci uveljavljajo tudi znesek sredstev, vlo`enih v nakup zdravil,
zdravstvenih in ortopedskih
pripomo~kov. Med zdravstvene
in ortopedske pripomo~ke se
{tejejo obvezilni materiali
(povoj, vata, gaza, levkoplast),
ortoti~na in proteti~na sredstva,
o~esni in slu{ni pripomo~ki,
ortopedska obutev, invalidski
vozi~ki ter sanitarne in druge
priprave. Osnova za dohodnino se ne zmanj{uje za pla~ila
zdravstvenih storitev, ki jih
zavezanec
pla~uje
pri
zdravnikih specialistih, niti za
stro{ke zdravili{kega zdravljenja,
~eprav
jih
predpi{e
zdravnik.
5. Sredstva za nakup u~benikov
in druge strokovne literature,

namenjene pridobivanju izobrazbe. Za nakup u~benikov
ter druge strokovne in programske opreme se osnova
zmanj{a le, ~e so namenjeni za
pridobivanje lastne izobrazbe,
ne velja pa za vzdr`evane
dru`inske ~lane. Po dolo~bah
pravilnika
o
potrjevanju
u~benikov so to u~beniki,
delovni zvezki, zbirke nalog,
atlasi in geografske karte ter
u~na sredstva, ki obsegajo ve~ji
del u~nega na~rta ali kataloga
znanj.
6. Pla~ane zneske za {olnine
(npr. glasbeno, jezikovno,
podiplomsko
izobra`evanje
itd.).
7.
Pla~ane
prostovoljne
denarne prispevke in vrednost
daril v naravi za humanitarne,
kulturne,
izobra`evalne,
znanstvene, {portne, ekolo{ke
in religiozne namene, kadar so
izpla~ani osebam, ki so v
skladu s posebnimi predpisi
organizirane za opravljanje
tak{nih dejavnosti, ter navedeni
prispevki
oziroma
darila,
izpla~ana invalidskim organizacijam. Darila morajo biti
izra`ena v tolarski protivrednosti. Kot opozarjajo v dav~ni
slu`bi, morata biti za uveljavljanje zmanj{ane osnove za
dohodnino izpolnjena dva
pogoja: da gre za prostovoljne
prispevke (da ni blagovnega ali
storitvenega toka) in da so
izpla~ani osebam, ki so v
skladu s posebnimi predpisi
organizirane za opravljanje
na{tetih dejavnosti.
8. Pla~ani znesek sredstev, ki
jih zavezanec v skladu s pogod-

bo dodatno prispeva v okviru
cene za telefonski priklju~ek ali
priklju~ek za vodovod, kanalizacijo, plinovod, toplovod ali
kabelsko televizijo, v celoti ali
deloma zgrajen s sredstvi iz
samoprispevka.
9. Pla~ane ~lanarine politi~nim
strankam in sindikatom.
10. Sredstva, vlo`ena v nakup
delnic zasebnih ali dr`avnih
skladov, ki so namenjena
izklju~no razvoju znanosti in
tehnologije (olaj{ava se prizna
za vsak vrednostni papir samo
enkrat).
11. Znesek sredstev, ki jih lastnik vlo`i v obnovo denacionaliziranega premo`enja do vi{ine
valorizirane zmanj{ane vrednosti
denacionaliziranega
premo`enja v primerjavi z vrednostjo
premo`enja
ob
podr`avljenju.
12. Sredstva, vlo`ena v nakup
proizvodov, ki zmanj{ujejo
porabo pitne vode, elektri~ne
energije in so tudi po drugih
merilih, ki jih dolo~i vlada,
okolju manj {kodljivi.
Zmanj{anje osnove za namene,
opisane v to~kah od 1 do 12,
lahko zna{a najve~ 3% osnove
za dohodnino. Velja pa {e
poudariti, da se zmanj{anje
osnove za namene po tem
~lenu zavezancu prizna pod
pogojem, da so bila sredstva
porabljena osebno za zavezanca in da so bila dokazana z
dokumenti, ki glasijo na njegovo ime.
Renata ^u~ek

[AHOVSKO TEKMOVANJE
Na Osnovni {oli Destrnik – Trnovska vas – Vitomarci smo 28.
novembra 2001 organizirali tekmovanje v {ahu. Udele`ilo se ga
je 14 u~encev iz vseh treh {ol: 7 u~encev {ahovskega kro`ka O[
Destrnik, 4 udele`enci iz Trnovske vasi in 3 u~enci iz {ole
Vitomarci.
Tekmovanje je potekalo v popoldanskem ~asu, ko so bili u~enci
utrujeni `e od dopoldanskega pouka, pa je bilo kljub temu
za~utiti izredno {portno borbenost in delo mo`ganskih celic, saj
so najbolj{e ~akali pokali in priznanja. Prvo mesto je dosegel
Mitja Kramberger iz Destrnika, drugo Uro{ Vogrin iz Vitomarcev
in tretje Rok Murko iz Trnovske vasi. Vsem slab{e uvr{~enim
u~encem ~estitam in `elim prihodnji~ ve~ {portne sre~e.
Mentorica {ahovskega kro`ka
Erika Mauri~

Ob~an - 21. december 2001

3

VASI SE PREDSTAVLJAJO

LO^KI VRH
1802 ipd.
Ljudje so se tudi nekdaj kljub
slabem `ivljenju znali veseliti.
Zna~ilnosti, ki to dokazujejo in
so se obdr`ale {e v novej{i
zgodovini , so kopanje v gorici,
likanje koruze, bali, ipd. Za vas
je bila zna~ilna tudi “leni{nica”,
ki je `al ni ve~. Ljudje so tam
predelovali lan in konopljo, ki je
bila dovoljena kultura. Iz pridelanega lanu so izdelovali

Hamer{akova in Kosova kapela.
Pri slednji se tudi vsako leto
zberemo pri blagoslovu jedil.
@al ni ve~ “Kokotovega” kri`a,
ki ga je skupaj s kmetijo uni~il
zob ~asa. Vas pa zaznamuje tudi
pokopali{~e z ve`ico, ki je sestavni del vasi.
Najve~ji premiki v razvoju infrastrukture v vasi so se za~eli po
letu 1979. Najprej je stekla akcija za izgradnjo transformatorske

Foto: Boris Bajec

Vas Lo~ki Vrh le`i na severu
ob~ine Destrnik. Meji na vasi
Svetinci, Zasadi in Vintarovci ter
Trnovski Vrh in Lo~i~ v sosednji
ob~ini Trnovska vas. Razprostira
se po grebenu Slovenskih goric
na nadmorski vi{ini 320 m, in se
zliva v grabe imenovane
Brezovec, [krinjari in Lipna.
Sama vas se deli na zgornji,
srednji in spodnji Lo~ki Vrh.
Vas ima 65 hi{, ki so naseljene
ali prazne, v njih pa `ivi okrog
160 ljudi. Osnovni vir pre`ivetja
za va{~ane je zaposlitev v
okoli{kih mestih. Nekaj je tudi
tak{nih, ki poleg slu`be obdelujejo {e zemljo, za nekatere pa je
samo zemlja vir dohodka za
pre`ivetje. Osnovna panoga je
poljedelstvo, kjer se na manj{ih
povr{inah pridelujejo kulture za
pre`ivetje, nekaj vi{kov pa je
tudi za prodajo. Glavna panoga

jo me{ani gozdovi.
Vas v zgodovini ni imela
pomembnega
mesta.
^e
sklepamo, da so bili ljudje
vedno v podrejenem polo`aju in
so vedno morali delati za nekoga drugega, to niti ni ~udno.
Ljudje so bili predvsem vini~arji,
oziroma vencarji, ki so delali za
“lo~kega kmeta”. S svojim
delom so pla~evali najemnino
za bajte, v dalj{em ~asu pa so
imeli mo`nost, da so bajto skupaj z zemljo okrog nje tudi
odkupili. Sklepamo lahko, da se
je vas Lo~ki Vrh za~ela razvijati
po letih 1320. Tega leta se
namre~ prvi~ omenja vas Lo~i~.
Prisotnost ljudi v tem kraju
dokazuje tudi spomenik s
podobo Kristusa s kri`em na
ramenih iz leta 1664. Je spomin
na pobito grofovsko rodbino
SEKELY, ki so jih Turki pobili v

Foto: Stanko Puk{i~

v vasi pa je vinska trta, ki ima
tudi svoje mesto v zgodovini
vasi. To je predvsem “{marnica”
in nekaj sodobnih belih sort, ki
pa jih v glavnem prodajo. V vasi
najdemo tudi ekstenzivne
sadovnjake jabolk, sliv, ~e{enj,
ipd, ostale povr{ine pa pokriva-

4

gradu Svetinci. Iz ostankov
gradu so jim nato postavili
spomenik. V vasi je tudi nekaj
zgodovinskih dokazov o takratnem `ivljenju: kamen na
pre{panu iz leta 1687, vrata na
pre{i, ki so izdelana na svojevrsten na~in, stare kleti iz leta

Foto: Stanko Puk{i~

posteljnino, iz konoplje pa so
“`alari” izdelovali “{trike in
vo`je”.
Po zbranih podatkih je bila
okrog leta 1910 pri Bajsovih celo
gostilna.
Prav tako imajo svoje mesto v
zgodovini tudi nekateri ljudje iz
na{e vasi. Leta 1825 se je v vasi
rodil JOHANN KOCMUT, za
katerega drugi podatki niso
znani. Leta 1877 se je rodil
MATIJA BELEC, ki ga zgodovina
opisuje kot bajtarskega sina, ki
je napisal {tiri zbirke pesmi in
knjigo povesti. Izdeloval je tudi
orglice. Ko sem zbiral gradivo za
objavo sem na{el pesem avtorja
Matije Belca, ki je zapisal:
Hrga- Hamer{ak sta pismouka,
te`kega dela sta lenuha,
jela, pila in kadila,
pa ^eha bi volila.
Obrazlo`itev:
Hrga-pismono{a
Hamer{ak-va{ki cenilec
^eh-Bra~i~ev Ton~ek
Leta 1947 se je v vasi rodil TONE
PER[AK,
znani
teatrolog,
pisatelj in dramaturg. V svojem,
delu USEDLINE govori o svoji
mladosti, ki jo je pre`ivel v
Lo~kem Vrhu. Leta 1962 pa se je
tu rodil MILAN KOS, ki je ~lan
minoritskega reda.
Na kr{~ansko `ivljenje v
va{~anov nas v vasi opozarjata
“Horvatov in Kova~i~ev” kri` ter

postaje, ki je bila nato leta 1984
rekonstruirana z deli na nizkonapetostnih elektro omre`jih.
Leta 1982 je tedanja krajevna
skupnost
namenila
prva
finan~na sredstva za izdelavo
na~rtov za vodovodno omre`je
in vodohram, ki pa je imel tudi
{ir{i pomen. V letih 1983-85 se je
gradil primarni in sekundarni
vod ter vodohram. Vas je bila
eno samo veliko gradbi{~e. Vse
“grive” in ceste so bile
razkopane, vas je bila polna
brigadirjev.
Vodovod
so
ve~inoma kopali ro~no, in to
brigadirji mladinskih delovnih
brigad Slovenske gorice iz cele
biv{e Jugoslavije. V letu smo
va{~ani `e imeli mo`nost izgradnje hi{nih priklju~kov.
Vzporedno z dokon~anjem
vodovoda smo za~eli s prvimi
strojnimi deli pri posodobitvi
cest. Prva ve~ja akcija je bila za
pokopali{~em. Uredili smo
klan~ino in prvotno cesti{~e, ki
je segalo do Hauptmanovega
kri`a. Nova trasa cesti{~a se je
premaknila na rob pokopali{~a,
kjer je bilo samo grmovje. Cesta
se je nato gramozirala in bila leta
1988 asfaltirana v dol`ini 300m.
Naslednje leto pa smo z zbranimi sredstvi va{~anov in krajevne
skupnosti asfaltirali {e naslednjih 514 m glavne ceste.
Po tem letu smo v vasi izvajali

Ob~an - 21. december 2001

Foto: Stanko Puk{i~
Foto: Boris Bajec

samo gramoziranje oziroma
minimalno redno vzdr`evanje
cest.
Z nastankom nove dr`ave in
lokalne samouprave se nam je
ponudila
prilo`nost,
da
posodobimo celo dol`ino
glavne ceste. V Ob~inskem
svetu Ob~ine Destrnik –
Trnovska vas nam je uspelo
omenjeno cesto uvrstiti na prvo
mesto prioritetne liste za pridobitev sredstev od dr`ave. Z
denarjem dr`ave in denarjem
va{~anov, katerih pogodbe so
dosegale tudi do 4000 DEM za
gospodinjstvo ter z veliko prostovoljnega dela smo nato za~eli
izgradnjo oziroma modernizacijo ceste. Ta projekt smo leta
1996 tudi uspe{no zaklju~ili,
vzporedno pa smo {e asfaltirali
nekatere priklju~ke. Isto~asno
smo uspeli s finan~no pomo~jo
biv{e ob~ine ustaviti dva plazo-

va, in sicer pri Kosovih in
Krajn~evih, ki je `e ogro`al hi{o.
Po tej akciji smo se lotili javne
razsvetljave ob glavni cesti in {e
nekaterih priklju~kov. S prostovoljnim delom in nabranim
denarjem smo akcijo leta 1997
zaklju~ili.
Na podro~ju urejenosti vasi se
vsako leto z razli~nimi akcijami
trudimo urediti podro~ja ob
cesti. S prostovoljnimi prispevki
pa smo med prvimi v ob~ini uredili prometno signalizacijo in
postavili ka`ipota, na katera
smo zelo ponosni.
Dru`abno `ivljenje va{~anov v
novej{em ~asu ni preve~
razgibano. Akcije asfaltiranja
cest, razsvetljave vasi in
blagoslova
spomenika
pa
ka`ejo, da je tudi to mo`no in
potrebno. V sklopu vseh teh
akcij smo si enkrat letno vzeli
~as, se dobili skoraj vsi na enem

mestu in ugotovili, da potrebujemo tudi tak na~in dru`enja.
Prav tako se na{i va{~ani s
prikazi `e skoraj zgodovinskih
obi~ajev (`aganje lesa za ru{t,
izdelava oziroma ometavanje
butanih
hi{)
udele`ijo
kme~kega
praznika
na
Destrniku.
Vas Lo~ki Vrh v vseh akcijah
zastopa va{ki odbor, ki `e petnajst let v skoraj isti sestavi skupaj z va{~ani skrbi za razvoj vasi.
Sodoben tempo `ivljenja nam
dokazuje, da mora imeti vsaka
sredina- tudi as zagotovljeno
osnovno infrastrukturo, da ne
propada. To se odra`a tudi v
na{i vasi. Deloma re{ena infrastruktura ne prazni vasi. Ljudje
ostajajo, celo mladi, nekateri se
priseljujejo. @al pa je tudi nekaj
tak{nih hi{, v katerih `ivijo
ostareli ljudje ali pa so hi{e

prazne in propadajo.
Vas ima {e veliko nere{enih
problemov – od ureditve in
asfaltiranja priklju~kov do
posameznih zaselkov, kon~anja
javne razsvetljave, ureditve
zgodovinskih obele`ij – kapele
ipd., do ve~je urejenosti vasi.
Najve~ja `elja pa je, da bi si vsaj
enkrat ne leto vzeli ~as za soseda iz zgornjega, srednjega ali
spodnjega dela vasi in se dobili
ne samo pri delovni akciji
ampak tudi pri oblo`eni mizi. Le
tako bomo uspeli ustaviti ~as za
nekaj ur, ki jih bomo pre`iveli
skupaj.
Vsem va{~anom `elim v imenu
va{kega odbora in v svojem
imenu vesele bo`i~ne praznike
in sre~no 2002.
Podatke zbral in zapisal
Predsednik VO Lo~ki Vrh
Ven~eslav Kramberger

Jane`ovski Vrh – neko~ in danes
Vas Jane`ovski Vrh se razteza na
treh gru~astih grebenih, ki
dose`ejo do 350 metrov nadmorske vi{ine. Danes {teje vas
244 prebivalcev (128 `ensk in
116 mo{kih).
Prebivalcem so v~asih rekli
Vrhovci (zaradi lege vasi),
zraven `ivinoreje, sadjarstva,
poljedelstva in obrti so se ukvarjali tudi z vinogradni{tvom.
S kmetovanjem so se neko~
ukvarjale naslednje kmetije:
- Janu{ova (danes Brumnova),
{t. 24,
- [elova (danes Podhostnikova),
{t. 19,
- Puk{i~eva (danes ZelenkoFlaj{manova), {t. 14,
- Mesare~eva in
- Irglova, {t. 17.
Zelo je bila razvejana tudi obrt:
- Janu{ovi ({t. 24); leni{nica
(lani{nica), tkalnica in majhen
mlin, kasneje je bil tu doma

Ob~an - 21. december 2001

Janez Brumen, ki je bil cimerman,
- Hamer{aki ({t. 49); leni{nica –
su{ili so sadje, trli konopljo,
pletli so “{trike in vo`je”,
- [elovi ({t. 19); izdelovali so
kipce za kapele in kri`e,
- Fran~ek Irgl ({t. 17); je bil `ivinozdravnik,
- Jo`e Bezjak ({t. 43); je bil
`nidar,
- Anton Zagor{ek ({t. 20); je bil
pokriva~ slamnatih streh in merilec z leskovo palico za kopanje studencev,
- Jan`ek Cizerl ({t. 40); je imel
kova~ijo od leta 1921-1965, ko je
z tradicijo nadaljeval njegov sin ,
- Franc Cizerl ({t. 26); ki se s
kova~ijo ukvarja {e danes,
- Ivan Irgl ({t. 33); se prav tako
{e danes ukvarja s kova~ijo,
- Terglav~nikovi ({t. 34); so imeli
gostilno in lekarno,
- Franc Zelenko ({t. 14); ukvarjal
se je z mesarijo.
V vasi je bila neko~ tudi grofija,

danes Krambergerjev {tok ({t.
27). Neko~ je bila stavba {e za
eno nadstropje vi{ja. Zraven je
bila tudi kapela za molitev, ki so
jo kasneje podrli. [e danes
hranijo Krambergerjevi velik
kri`. Od grofije je `al malo
ohranjenega, saj se je menjalo
ve~ lastnikov, pa tudi stavba je

slu`ila ve~ namenom. Tu je bila
v~asih po{ta in nekaj ~asa tudi
policija.
V vasi stoji tudi {ola s telovadnico. [ola se pona{a z najsodobnej{o opremo, saj je dobila prvo
nagrado
za
energetsko
u~inkovit projekt v letu 2001.
Priznanje sta podelila AURE

Neko~ je pouk potekal tudi v Ver{i~evi hi{i - Hamer{akovi.
Foto: Hamer{ak

5

Ljudske pevke se sre~ujejo pri Mariji Zver
(Agencija za u~inkovito rabo
energije) in Gospodarski vestnik
v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti v Portoro`u.
Danes obiskuje {olo 260
u~encev, 20 otrok pa vrtec.
Zgodovina {ole sega preko 230
let nazaj. @e leta 1716 je bila
prostovoljna zasebna {ola, rednej{a pa od leta 1767, zato za
uradni za~etek {olstva {tejemo
leto 1767.
Neko~ je pouk potekal tudi v
Ver{i~evi hi{i – Hamer{akovi
({t. 49).
Prva “prava” {ola je bila zgrajena
leta 1829 na dana{njem mestu.
Imela je le en razred, kasneje so
jo dograjevali. V njej so se {olali
pomembni ljudje, ki danes
bogatijo gospodarski, razvojni,
kulturni in politi~ni duh
Destrnika in {ir{e domovine.
Zraven {ole je bil zgrajen tudi
farni dom, kasneje kulturni
dom, v katerem so velikokrat
prirejali igre, ki so pritegnile
veliko krajanov.
Leta 1848, v ~asu gibanja
Zedinjene Slovenije, ko je po
mnogih farah na Slovenskem
potekalo zbiranje podpisov v
podporo
zahtev
prvega
slovenskega narodnega programa (de`elni zbor, uvedba
sloven{~ine v kanclije in {ole

V vasi Jane`ovski Vrh sta ohranjeni tudi dve kapeli:
- Janu{ova (danes Brumnova oz.
Raj{pova), zanjo skrbi Marija
Brumen, {t. 24 in
- Hamer{akova, za katero {e
danes skrbita Franc in Marija
Hamer{ak, {t. 49.
Neko~ so pri kapeli blagoslavljali velikono~ne jedi, v ~asu
{marnic pa so ob nedeljah v
majskih ve~erih va{~ani peli in
molili.
Omenili smo `e, da je {e ohranjen
velik
kri`
pri
Krambergerjevih, ohranjena pa
je tudi Marijina podoba pri

Va{~ani pri postavitvi avtobusnega postajali{~a

6

Slavica Kramberger

ipd.), je razen kaplana in
`upana podpisalo peticijo {e 15
faranov. Na ta prispevek na{ih
prednikov k oblikovanju narodne samozavesti smo lahko zelo
ponosni.
V letu 1878 je bilo po podatkih
profesorja Jakoba Emer{i~a v
vasi 66 hi{ in 199 prebivalcev,
od tega 112 `ensk in 82 mo{kih.
Mo{kih je bilo precej manj;
nekaj jih je vzela vojska, nekaj
bolezni (tuberkoloza, o{pice,
davica), nekaj nesre~e pri delu
(oranje, spravilo lesa iz gozdov),
nekaj pa jih je zapustilo svet
zaradi fantovskih pretepov na
veselicah ali balih.

Kolednikovih.
Danes se ljudje v glavnem vozijo na delo v bli`nja mesta in
ve~je kraje. Nekaj se jih {e
vedno ukvarja s kmetijsko
dejavnostjo, vedno ve~ ljudi pa
se ukvarja tudi z obrtjo:
- Elektroin{talacije Zelenik ({t.
49),
- Avtoprevozni{tvo Albin Murko
({t. 47),
- [iviljstvo Krista Zelenik ({t. 43),
- Mesarstvo Franc Turn{ek ({t.
38),
- Avtoprevozni{tvo Marjan
[teger ({t. 14d),
- Kemi~na ~istilnica Marko
Antoli~ ({t. 14c).
V vasi pa ne manjkajo niti igralci, plesalci, muzikantje in pevci.
Krajani vasi Jane`ovski Vrh so
aktivni v gledali{~u, pri folklorni
skupini, v raznih ansamblih. Iz
na{e vasi so kar tri krajanke
aktivne pri skupini ljudskih
pevk, ki se redno sre~ujejo pri
Mariji Zver ({t. 37).
Za napredek vasi Jane`ovski Vrh
skrbi `e nekaj let Ciril Koser, ki
je od leta 1999 tudi
predsednik va{kega odbora in ima
najve~ zaslug za ureditev va{ke
razsvetljave, za asfaltiranje kar
nekaj javnih poti, za postavitev
dveh avtobusnih postajali{~ in
za postavitev dveh turisti~nih
ozna~b, ki vas pozdravita ob
vstopu v Destrnik oziroma v
Jane`ovski Vrh.
V ob~ini se v zadnjem ~asu
pojavlja vse ve~ tabel z vrisanimi

hi{nimi {tevilkami, tako je tudi v
na{i vasi zadnja pridobitev
ozna~evalna tabla, na kateri bo
mo~ najti vsako hi{o.
Zaslug za razvoj ne smemo pripisati le va{kemu odboru temve~
vsem zaslu`nim va{~anom.
Neko~ so se va{~ani sre~evali
pri lu{~enju ko{~ic, cajzanju
perja, `ganjekuhi, li~kanju
koruze, obrezovanju repe. Da
pa se dru`abnost ohranja tudi v
dana{njem
~asu,
skrbijo
predsednik in ~lani va{kega
odbora, ki organizirajo sre~anja
ob postavitvi majskega drevesa,
na kostanjevem pikniku... [e
vedno pa je zelo `iva tudi sosedska pomo~.
Va{~ani vasi Jane`ovski Vrh smo
le del~ek mozaika v celotni
podobi Ob~ine Destrnik, ki
dosega vedno ve~ji razvoj na
vseh podro~jih. Zavedamo se,
da je za napredek pomembna
slo`nost vseh prebivalcev
ob~ine.
S skupnim delom smo to `e
ne{tetokrat dokazali, zato naj
tako ostane tudi v bodo~e in naj
nam novo leto prinese nove
uspehe, ki se jih bomo skupaj
veselili.
Zapisala Metka Kajzer,
s podatki pa so pomagali:
- predsednik VO Ciril Koser,
- va{~anke Marija Zver, Fran~ka
Brumen in Marija Cizerl,
- dr. Milan Zver in
- publikacija O[ Destrnik: Na{e {ole
skozi ~as.

Foto: Ciril Koser

Ob~an - 21. december 2001

Leto VI, {tevilka 7

21. december 2001
VSEBINA

1. ODLOK

2. PRAVILNIK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo
stavbnih zemlji{~ v Ob~ini Destrnik

o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetni{kih
skupin

1.
Na podlagi 58. in 61. ~lena Zakona o stavbnih
zemlji{~ih (Uradni list RS, {t. 18/84, 32/85 in
33/86, 33/89, 18/93, 44/97) v zvezi s 56.
~lenom Zakona o stavbnih zemlji{~ih (Uradni
list RS, {t. 44/97), 3. in 25. ~lena Zakona o
prekr{kih (Uradni list RS, {t. 25/83, 47/87, 5/90
in 73/98), 22. ~lena Zakona o financiranju
ob~in (Uradni list RS, {t. 80/94) ter 91. ~lena
Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik
Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) je Ob~inski svet
Ob~ine Destrnik na 23. redni seji, dne
03.12.2001, sprejel

ODLOK
o spremembah in dopolnitvah Odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnih
zemlji{~ v Ob~ini Destrnik
1. ~len
V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih
zemlji{~ v Ob~ini Destrnik (Uradni vestnik
Ob~ine Destrnik, {t. 8/99) in v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu
za uporabo stavbnih zemlji{~ v Ob~ini Destrnik
(Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {t. 9/2000) se
dopolni naslednje besedilo:
2. ~len
V 6. ~lenu se doda to~ka 7., ki glasi:
“zapu{~enost in dotrajanost objekta oziroma
stavbnega zemlji{~a”.
3. ~len
Zapu{~enost in dotrajanost objekta
Vsi zapu{~eni in dotrajani objekti na stavbnih
zemlji{~ih se dodatno ovrednotijo z naslednjimi to~kami:
OBMO^JE
I. obmo~je II. obmo~je III. obmo~je

[T. TO^K
100
70
50
Kriteriji za zapu{~en in dotrajan objekt so:
1. nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali
poslovne dejavnosti);
2. nevzdr`evan zunanji videz objekta ali pripadajo~ega stavbnega zemlji{~a;
3. nedograjen objekt ve~ kot 5 let od izdaje
gradbenega dovoljenja.
Objekti na stavbnih zemlji{~ih iz tega ~lena se
ovrednotijo s pripadajo~im {tevilom to~k, ~e se
ugotovita najmanj dva od kriterijev za stanje
objekta.
4. ~len
V 8. ~lenu se v delu, ki dolo~a namembnost
ostalih pridobitnih povr{in izven stavbe, doda

Ob~an - 21. december 2001

nova alinea, ki glasi:
V drugi alinei se spremeni {tevilo to~k
povr{inam namenjenim distribuciji elektri~ne
energije na:
OBMO^JE
I. obmo~je II. obmo~je III. obmo~je

[T. TO^K

800

600

400

5. ~len
Ta odlok pri~ne veljati naslednji dan po sprejemu. Objavi se v Uradnem vestniku Ob~ine
Destrnik.
[tevilka:032-01/2001-23R-5
Datum:03.12.2001
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

2.
Na podlagi 15. ~lena Statuta Ob~ine Destrnik
(Uradni vestnik Ob~ine Destrnik, {tev. 1/99) je
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na svoji 23.
redni seji, dne 03.12.2001, sprejel

PRAVILNIK
o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetni{kih skupin
1. ~len
S tem pravilnikom je podrobneje raz~lenjena
dolo~ba 15. ~lena Poslovnika Ob~inskega
sveta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine
Destrnik, {tev. 2/99) o zagotavljanju pogojev za
delovanje svetnikov oziroma svetni{kih
skupin.
2. ~len
Finan~na sredstva za delovanje svetnikov
oziroma svetni{kih skupin se zagotavljajo iz
sredstev prora~una.
Finan~na sredstva se vodijo za vsakega svetnika oziroma svetni{ko skupino posamezno po
stro{kovnih mestih.
3. ~len
Pripadajo~a finan~na sredstva se dolo~ijo tako,
da se za delovanje svetnikov oziroma
svetni{kih skupin zagotavlja za posameznega
svetnika 3.632,00 SIT mese~no za pokrivanje
stro{kov.
Finan~na sredstva se odobravajo mese~no po
dvanajstinah, pri ~emer se v teko~i mesec
dodatno prenesejo morebitna neporabljena
sredstva iz prej{njega meseca.

4. ~len
V kolikor se svetniki v skladu z dolo~ili
poslovnika ob~inskega sveta pove`ejo v svetni{ko skupino, vodja svetni{ke skupine predlo`i ob~inski upravi seznam ~lanov z njihovimi
podpisi, ki je osnova za odobritev finan~nih
sredstev svetni{ki skupini.
5. ~len
Ob~ina Destrnik svetnikom oziroma
svetni{kim skupinam zagotavlja pokritje
stro{kov za pla~ila:
- pisarni{kega materiala,
- po{tnin in telekomunikacijskih storitev,
- stro{kov fotokopiranja,
- naro~nine za uradni list in strokovno literaturo,
- stro{kov izobra`evanja,
- strokovne pomo~i, ki jo nudijo organizacije
oziroma posamezniki,
- najemnine za uporabo prostorov,
- stro{kov za stike z ob~ani.
Osnova za izpla~ilo je izstavljen ra~un, ki glasi
na Ob~ino Destrnik, s pripisom za svetnika
oziroma svetni{ko skupino.
6. ~len
Odredbe za porabo finan~nih sredstev iz
prora~unske postavke »sredstva za delovanje
svetnikov oziroma svetni{kih skupin« v skladu
z dolo~ili tega pravilnika izdaja na predlog svetnika oziroma vodja svetni{ke skupine, ko je ta
ustanovljena, `upan Ob~ine Destrnik, lahko pa
pooblasti dolo~ene osebe za izdajanje odredb
za porabo finan~nih sredstev.
7. ~len
Oddelek za finance Ob~ine Destrnik je dol`an
na zahtevo svetnika oziroma svetni{ke skupine
le – temu omogo~iti vpogled v finan~no dokumentacijo o porabi sredstev.
8. ~len
Za nujen sklic svetni{ke skupine med zasedanjem ob~inskega sveta se v ob~inski zgradbi
zagotovi poseben prostor.
9. ~len
Ta pravilnik za~ne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Destrnik.
[tev.:032-01/2001-23R-4
Datum:03.12.2001
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

7

V^ERAJ IN DANES ENAGA KMETA IN KMETICE

»^LOVEK, POMISLI, KAJ DELA[! »

^as pred bo`i~em Cerkev
imenuje advent, kar pomeni prihod. V tem ~asu so no~i dolge,
dnevi kratki, mo~ sonca pojema. V hladu in temi se za ~loveka skrivata skrivnost in groza.
^love{ka narava te`i za soncem
in svetlobo, zato je na{ davni
prednik tem bolj ob~util
mrtva{ko vzdu{je ~asa pred zimskim kresom. Izoblikoval si je
predstave o duhovih svojih
prednikov, ki da v tem ~asu prihajajo nazaj na svet; trepetal je v
strahu, da bo pojemajo~e sonce
nazadnje ugasnilo; ~util in slutil
je neznane mo~i, ki se v tem
~asu gibljejo v naravi, in se
zatekal k ~aru, da bi se
zavaroval pred vsem, kar mu je
grozilo.
Kr{~anstvo je prineslo lu~ in
toploto v ta neko~ temni in
mrtva{ko
hladni
~as.
Predstavam o du{ah rajnikov je
dalo nov smisel, ki je poln
tola`be. Novo pojmovanje
stvarstva je rodilo zaupanje v
stalnost menjav v naravi.
Predvsem pa je svetla in topla
vera v rojstvo Odre{enika in v
odre{enje slehernega ~loveka
stopila na mesto nejasnih, grozljivih predstav, ki so o`ivljale v
tem ~asu vsakdanji svet na{ega
prednika.
Kr{~anstvo seveda ni dokon~no
in popolnoma prekrilo poganskih verovanj. Zavedno in

8

nezavedno je slovenski ~lovek
(in ne samo on) hranil velik del
poganske dedi{~ine, ki je stoletja kr{~anstva niso mogla uni~iti.
Ta dedi{~ina vztraja in kljubuje
celo novim ~asom. Kr{~ansko
prepri~anje
in
poganska
dedi{~ina `ivita stoletja v{tric,
drugo ob drugem. Korenine
poganskih verovanj so tako
globoke, da jim je Cerkev dala
samo nov smisel, ohranila pa se
je stara oblika. Tako se zlasti v
tem ~asu prepletajo pobo`ne
kr{~anske {ege z o~itnimi
poganskimi ostanki, ki danes
komaj {e motijo in se jih kot
takih
marsikdaj
niti
ne
zavedamo. V ne{tetih ~arodejnih verovanjih, {egah in dejanjih, ki so danes v glavnem le {e
{ala, se hrani ~ista poganska
ostalina: od se`iganja bo`i~nega
panja na sveti ve~er, do vlivanja
svinca in podobnih {eg. O
bo`i~u in novem letu se
sre~ujemo s pojavi, ki s
kr{~anstvom nimajo ni~ skupnega.
Toda nekdanji strah se je
umaknil in v temi sije lu~ iz
jaslic. Kljub vsem trdo`ivim,
danes povsem nedol`nim,
kve~jemu le {e zanimivim in
celo
zabavnim
ostankom
poganstva, je kr{~anstvo razlilo
na ta ~as svojo tola`bo in zaupno pri~akovanje. Tema se je
umaknila svetlobi, strah se je

umaknil veselju.
In ker smo v adventnem ~asu in
bolj dojemljivi za razne vra`e in
pripovedovanje, vam dajem v
branje zapis iz leta 1898. Sicer ni
neposredno vezan na adventni,
zimski ~as, je pa prikupen v
toliko, da lahko o »praznoverstvu« razmi{ljate in se spomnite
{e ~esa v zvezi s tem. In ker je
adventni ~as tisto umirjeno
obdobje, ko naj bi imeli ve~ ~asa
za dru`ino, sosede, sorodnike,
prijatelje, za dru`enje, vam
dajem izto~nico za zabavne
pogovore in prijetne praznike.
»... V onem davno minulem
~asu je bilo med ljudmi mnogo
praznoverstva; vse je govorilo o
strahovih, o ~arovnicah in
ve{~ah. Mur{ec1 dijak je bil
dovolj pou~en, da so ni~ne take
~en~e, a vendar se mu je v
po~itnicah enkrat pripetil
slu~aj, v katerem je imel prestati njegov pogum te`ko izku{njo.
O~e ga je poslal nekega ve~era v
sosedno vas Go~ovo, da bi
pozvedel nekaj va`nega. Ko
pride do kraja doma~e vasi,
bila je `e tema; kar zagleda
ve{~o, ktera je ob cesti pri plotu
plapolala modro - belkasto,
vedno na istem mestu. Ni se je
ustra{il, dobro vedo~, da je to
ne{kodljiva prirodna prikazen.
Mirno
dalje
korakajo~,
premi{ljal je ljudske pravljice o
tem, kar stopita - o groza - pred
njega, ko bi trenil, dva `are~a
mo`a. Lasje so se mu zje`ili na
glavi, in ves omamljen se je stresel na celem telesu - tako se mu
je
razburila
mladeni{ka
domi{ljija. Ni mogel stopiti ne

za korak naprej, ne nazaj. V
tem hipu mu je za{epetal
notranji glas na uho besede, ki
si jih je vtisnil svoje dni globoko
v spomin, ko se je bil v neki
stvari prenaglil: »^lovek, pomisli, kaj dela{! » Takoj je ta rek na
glas ponavljal in potem
zavriskal, da je odmevalo; s tem
je bilo strahu in trepeta konec.
Zdaj je spoznal, da sta domnevana dva `are~a mo`a le dve
razsvetljeni okni, kteri je
zagledal, nenadoma stopiv{i
izza grmovja. To ka`e, da je
~loveku, kedar se mu primeri
kaj izvenrednega, ali ko mu
za`uga nagloma nevarnost,
potrebna le premi{ljenost in
zavednost - in br` si ve pomagati. Malo deco pak z vra`ami
stra{iti, je gre{no in neumno,
ker otrok slabih `ivcev od
strahu lahko zboli, marsikateri
pa ostane vse `ive dni bedast
strahopetne` - pametnim ljudem v pomilovanje, hudobnim
v posmeh. »
Jelka P{ajd

Viri:
J. G. Urbanov, Slovenske ve~ernice,
Celovec 1898
Niko Kuret, Prazni~no leto
Slovencev, Druga knjiga, Ljubljana
1989, str. 209-211.
1

Jo`ef Mur{ec - @ivkov, duhovnik
in narodni buditelj, podpornik
{ole in {e ve~, rojen v Bi{u 18071895.

TEDEN KARITAS
Vsak, ki je v svojem `ivljenju `e naredil kaj prostovoljnega, ve, da le
z dobrimi mislimi dosega{ svojo notranjo izpolnitev in zadovoljstvo,
kar te spodbuja k nadaljnjemu delu.
Tudi sodelavci `upnijske Karitas si `elimo nekaj takih besed in novih
zagnanih ~lanov, ki boste pripravljeni dajati.
Izkoreniniti ho~emo rev{~ino, skoraj vedno najprej pomislimo na
materialno. Najte`ja prostovolj~eva izku{nja pa ni povezana s take
vrste rev{~ino, ampak se navezuje na ljudi, ki so osamljeni, obupani,
prizadeti, in jih sre~amo ob svojem delu. Ne `elijo si ni~esar drugega kot trenutek ~asa in razumevajo~ obraz. Ali `ivimo ljudje res tako
hitro in eden mimo drugega, da si ne moremo dati niti tega?
Prisr~no se zahvaljujemo vsem, ki ste v tednu KARITAS s svojim
darom v kakr{nikoli obliki osre~ili bli`njega.
Vesele in blagoslovljene bo`i~ne praznike, v novem letu 2002 pa
veliko zdravja, notranjega miru in duhovne radosti vam `elimo
sodelavci @K sv. Urban.
Marija Potr~

Ob~an - 21. december 2001

POSESTNA SESTAVA IN
KMETIJSKA POLITIKA
Na Bledu je bil 26. in 27. novembra 2001 `e
16. tradicionalni posvet Kmetijsko svetovalne slu`be Slovenije, letos se je pridru`ila
{e Kmetijsko gozdarska zbornica. Posvet je
bil strnjen v dva sklopa in sicer:
-posestna sestava in
-kmetijska politika.
Velikostna in posestna struktura kme~kih
gospodarstev na ozemlju sedanje Republike
Slovenije se skozi 20. stoletje ni pomembno
spreminjala. Tri ~etrtine do {tiri petine
gospodarstev je vseskozi imelo manj kot 10
ha skupnih povr{in, s tendenco zmanj{evanja na ra~un dedovanja, zemlji{kih reform po
drugi svetovni vojni ter zemlji{kega maksimuma, ki je prepre~eval gospodarjenje na
ve~ kot 10 ha obdelovanih povr{in na
posamezno gospodarstvo. V tridesetih letih
prej{njega stoletja je bila slovenska kmetija z
8 ha kmetijskih povr{in v uporabi po
velikosti primerljiva s kmetijami ve~ine
dr`av v srednji Evropi. Do konca preteklega
stoletja se je drugod {tevilo kme~kih gospodarstev tudi ve~ kot prepolovilo, skupna
povr{ina kmetijskih povr{in v uporabi pa je
ostala ohranjena, tako da se je povpre~na
velikost podvojila. V slovenskem kmetijstvu
je v tem obdobju potekal politi~no motiviran
proces diskriminiranja razvoja tradicionalnih
kme~kih gospodarstev, ki je vodil v izrazito
zmanj{evanje povpre~ne velikosti gospodarstev. Podatki popisa kmetijstva iz leta
2000 ka`ejo, da se {tevilo gospodarstev z
manj kot 3 ha kmetijskih povr{in v rabi
zmanj{uje, pove~uje pa se {tevilo gospodarstev z ve~ kot 5 ha kmetijskih zemlji{~ v
uporabi. Nekaj sto kmetij obdeluje `e ve~
kot 20 ha kmetijskih zemlji{~ v uporabi, kar
je napredek glede na preteklost, ko je
zakonodaja prepre~evala pridobivanje
zemlji{~ ~ez postavljeno mejo desetih hektarjev.
K mobilnosti zemlje in kapitala lahko veliko
prispeva tudi socio-demografska struktura
kmetijske delovne sile. Popis iz leta 2000
ka`e zaskrbljujo~e stanje. Razmeroma
visoko je zastopana delovna sila v pozni
aktivni dobi ali izven nje – nad 55 let starosti,
kar predstavlja slabo polovico delovne sile
na kmetijah.
Neugodno sliko dajejo tudi podatki o izobrazbi delovne sile. Podatki prikazujejo
gospodarje, ki so nosilci odlo~anja na kmetijah, in predstavljajo 45% delovne sile na
kmetijah. Kar 59% gospodarjev ima kon~ano
le osnovno {olo ali je brez formalne izobrazbe, 38% pa jih ima poklicno ali srednje{olsko izobrazbo. Glede poklicne
usposobljenosti je stanje z vidika formalne
kmetijske izobrazbe {e manj ugodno, saj ima
le 15% gospodarjev kon~anega vsaj enega
od programov kmetijskega izobra`evanja.
Predvidenega naslednika ima 23% kmetij.
Neugodna starostna in izobrazbena struktura sta le dva od ve~jih problemov hitrej{ega
prestruktuiranja slovenskega kmetijstva.
Prevzemi kmetij se odvijajo v za naslednike

Ob~an - 21. december 2001

`e manj zanimivih letih, ko ti `e najdejo
primerno zaposlitev izven kmetijstva.
Kmetije se spreminjajo po~asi, tako v
proizvodnih usmeritvah, obsegu proizvodnje, kot tudi v intenzivnosti in storilnosti
proizvodnje.
Pri ekonomski velikosti kmetij so rezultati
zelo pou~ni in potrjujejo tezo o neugodni
velikostni strukturi in s tem povezanim
dohodkovnim problemom slovenskega
kmetijstva. V Sloveniji se najve~je {tevilo
kmetij uvr{~a v najni`ji razred. Obstaja skoraj polovica (47%) dru`inskih kmetij z okoli
0,5 milijona SIT potencialnega letnega
pokritja, oziroma blizu tri ~etrtine tak{nih, ki
imajo ekonomsko mo~ en milijon tolarjev
potencialnega letnega pokritja. Le dobrega
pol odstotka kmetij spada nad 10 milijonov
SIT potencialnega letnega pokritja.
Povpre~na ekonomska velikost slovenskega
kme~kega gospodarstva zna{a manj kot milijon SIT. (Pokritje pomeni razliko med
potencialnimi prihodki in sprejemljivimi
stro{ki pridelave).
Brez ekonomsko poglobljenih izra~unov
lahko ob upo{tevanju dejstva, da mora
dohodkovno zanimivo delovno mesto biti
zagotovljeno vsaj desetletje naprej, v
grobem ocenimo, da bi na delovno mesto
danes morali ra~unati z vsaj 25 ha kmetijskih
zemlji{~ v `ivinoreji in a50 ha v poljedelstvu.
V prireji mleka so investicije pod 60, 70 glav
krav molznic manj smiselne, v pra{i~ereji
lahko re~emo nekaj podobnega za velikost
50 plemenskih svinj na gospodarstvo. Kmet
z vso svojo mehanizacijo lahko brez ve~jih
te`av obvlada 150 in ve~ ha v poljedelstvu.
Vse to pa so velikosti, ki izrazito odstopajo
od trenutnih velikosti v slovenskem kmetijstvu.
Predvidevamo lahko, da se bo {tevilo kmetij
v naslednjih dvajsetih letih izrazito
zmanj{alo. In kaj to pomeni za Slovenijo,
kjer je znano, da naravne razmere
(razgibanost terena) ne omogo~ajo velike
koncentracije zemlji{~, kme~kih gospodarstev v njihovi obliki, {tevilu in namenu
pa tudi ni mogo~e ohraniti.
Potrebno si je prizadevati za oblikovanje
strukturnih jeder, ki naj bodo kot profesionalne kmetije, me{ane – vitalne ter ostale.
Torej za Slovenijo ni nikakr{na tragedija, da
imamo majhne kmetije, slabo je, da nimamo
tudi segmenta velikih. Za na{e razmere {e
kako velja, da je zdrava posestna struktura
me{anica velikih in malih gospodarstev.
Agrarna politika ne sme zapostavljati
nobenih. Edini kriterij za presojo njihove
upravi~enosti je zagotavljanje njihove obdelanosti, trajnostno, ve~namensko in
konkuren~no kmetijstvo. Vzpostaviti je
treba sistem kmetijstva, ki bo sposoben
negovati krajino, ohranjati prostor in pridelovati potrebne dobrine na naravi prijazen
na~in. V tem smislu me{ane kmetije v
Sloveniji niso in ne bi smele biti le za~asna
oblika. Poudarjanje pestrosti agrarne struk-

ture pa ne sme zanemariti razvoja poklicnih
kmetij. Te imajo prednost na podro~jih,
ugodnih za kmetovanje (ravnine, doline). V
gri~evnatem oziroma hribovskem svetu pa
bo dobrodo{la vsaka oblika kmetijskega
gospodarstva, ki bo zagotavljala obdelanost
povr{in.
In kak{ne so mo`nosti agrarno politi~nega
re{evanja neugodne strukture?
Na procese strukturnih sprememb, ki se
dotikajo kmetijstva, lahko vplivamo na ve~
na~inov. Eden je proces strukturnih sprememb z ukrepi regionalne politike kot tudi
splo{ne gospodarske razmere. Pri tem
pomeni gospodarski razvoj odpiranje novih
delovnih mest, ki vzpodbujajo kmetijsko
delovno silo, da opusti kmetovanje ali da
kme~ko gospodarstvo vodi naprej v me{ani
obliki. Drugi na~in je tr`no – cenovna politika, ki pa je vsekakor omejena, predvsem s
pomo~jo primerne ravni cen oziroma prihodkov ter neposrednih prora~unskih
pla~il. Na tem podro~ju se pripravljajo
najve~je spremembe. Na proces strukturnih
sprememb v kmetijstvu vpliva tudi zemlji{ka
in dav~na politika. Najbolj izrazit ukrep so
verjetno omejene mo`nosti nakupa in najema zemlji{~ ter delovanje posebnih ustanov
za vodenje zemlji{kega trga. ^e je prenos
zemlji{~ pogojen z izobrazbo, starostjo, poklicem in razvojno sposobnostjo kmetij ter je
obenem {e povezan z nadzorom cen kmetijskih zemlji{~, je mogo~e mo~no usmerjati
strukturne spremembe. Vendar ta ukrep
zahteva jasne programske cilje politike ter
strogost in na~elnost pri izvedbi, pa tudi
njeno dobro organizacijo.
Ve~jo u~inkovitost ukrepov omejene ali
prednostne mo`nosti prenosa zemlji{~
lahko prinese {e splo{na in posebna dav~na
politika do zemlji{~. Zaostrovanje dav~ne
politike bi sprostilo precej kmetijskih
povr{in, vendar z vsemi neza`elenimi
(socialnimi) u~inki na majhna in ostarela
gospodarstva.
In kaj je tista jasna vizija in programi politike, ki z ukrepi in celovitim pristopom
omogo~a strukturne spremembe?
Prevetriti ka`e ves zakonodajni del kmetijske politike ter vse potencialne ukrepe. Pri
tem so mo`nosti razli~ne:
-vzpostaviti celovito delovanje Sklada kmetijskih in gozdarskih zemlji{~ s prednostno
pravico nakupa in prodaje zemlji{~ razvojno
sposobnim kmetijskim gospodarstvom (tudi
kmetijskim podjetjem); sklad naj postane
tudi usmerjevalec trga s kmetijskimi
zemlji{~i;
-resno razmisliti o katastrskem dohodku in
mo`nostih vplivanja na strukturne spremembe z njegovim dvigom ter olaj{avami za
tiste, ki dosegajo razli~ne ravni obdelanosti;
-ve~ji pomen in vlogo nameniti ukrepu
mladih kmetov pri investicijskih podporah;
-preveriti mo`nosti uvedbe ukrepa zgodnjega upokojevanja, tudi v povezavi s potencialnimi mo`nostmi izdatnega sofinanciranja

9

ukrepa s sredstvi Evropske unije;
-posebno pozornost nameniti razdelitvi individualnih pravic do kvot in referen~nih
koli~in na podro~ju prireje mleka, reje drobnice in krav dojilj;
-na novo opredeliti politiko na podro~ju
zemlji{kih operacij, ki naj prispeva k
re{evanju velikostnega problema;
-opredeliti ve~jo vlogo razvojne politike

kmetijstva;
-aktivneje voditi politiko pri iskanju
mo`nosti alternativnih in kmetijskih dohodkovnih virov;
-vzpostaviti jasno informacijsko politiko, ki
naj kmetu jasno pove, kak{ne so njegove
ekonomske perspektive in potrebni koraki
za prilagajanje.
Pri vsem tem pa moramo izhajati iz dejstva,

da je to te`ko vodljiv proces, ki ga lahko s
sredstvi dr`ave le nekoliko usmerimo.
Podpreti je treba iskanje preprostih re{itev,
ki vodijo v zelo raznoliko pa vendar dohodkovno mo~no in pestro strukturo kmetijstva.
Pri tem pa naj bo ve~ina podpor dana po
na~elu “pomo~ za samopomo~”.
Zapisal
Ven~eslav Kramberger

PROGRAM SAPARD
Za uspe{no kmetijsko politiko je
potrebnih ve~ dejavnikov: politi~na volja, sredstva, dobra
dr`avna administracija, jasni programi, u~inkovit sistem sprejemanja projektov ter predvsem
dobri projekti. Vsega tega doslej
ni bilo mogo~e zagotoviti {e v
nobenem sistemu kmetijske politike. Tudi Evropska unija je pri
tem zgolj polovi~no uspe{na.
Program SAPARD je eden od treh
programov EU – kot posebni program pomo~i za kmetijstvo in
razvoj pode`elja dr`avam kandidatkam. Sredstva iz programa so
namenjena za doseganje splo{nih
ciljev kmetijske politike in sicer za
spodbujanje trajnostnega razvoja
kmetijstva ter celovitega razvoja
pode`elja.
V okviru programa SAPARD bodo
v Uradnem listu RS objavljeni {tirje
javni razpisi:
1.Nalo`be v kmetijska gospodarstva
-za nalo`be v kmetijska gospodarstva se {tejejo nalo`be v
gospodarska poslopja, v opremo
gospodarskih poslopij in za
nakup kmetijske mehanizacije na
podro~ju prireje in predelave
mleka ter mesa iz proste reje, za
kmetijsko pridelavo in predelavo.
Upravi~enci za dodelitev so
kmetijska gospodarstva, pri ~emer
mora nosilec kmetijskega gospodarstva izpolnjevati pogoje, da
ve~ kot 50% delovnega ~asa porabi za delo na kmetijskem gospodarstvu, biti mora mlaj{i od 40 let,
imeti mora status kmeta in
kon~ano vsaj srednjo kmetijsko
{olo oziroma glede na proizvodno usmeritev drugo srednjo poklicno {olo. Vi{ina dodeljenih sredstev je 50% priznane investicijske
vrednosti v obmo~ju z omejenimi
dejavniki za kmetijstvo in 40% na
ostalih obmo~jih.
2.Nalo`be v predelavo in
tr`enje kmetijskih in ribi{kih
proizvodov
- to so nalo`be v `ivilsko predelovalno industrijo za prilagajanje
podro~nega pravnega reda EU.
Predvsem je treba izvesti nalo`be
v proizvodno opremo in objekte v
smislu modernizacije proizvodnih
procesov, smotrnej{e organizacije

10

zbiranja
in
distribucije,
vzpostavitve sistemov za nadzor
kakovosti, vpeljevanja tehnologij,
ki so prijaznej{e do okolja, uvajanja veterinarsko – sanitarnih ter
okoljevarstvenih standardov itd.
Sredstva se dodelijo za sofinanciranje v vi{ini 35% priznane
investicijske vrednosti na osnovi
pla~anih ra~unov ali potrjenih in
pla~anih gradbenih situacij.
3.Nalo`be v gospodarsko
diverzifikacijo na kmetiji
-sredstva so namenjena izgradnji
in izbolj{anju turisti~ne ponudbe
na pode`elju, ki se bo opravljala
kot dopolnilna dejavnost na
kmetijah, in nalo`bam v tradicionalno doma~o obrt na kmetijah. Upravi~enci do sredstev so
kmetije z obmo~ij regionalnega
projekta vinsko – turisti~ne ceste
Slovenije ali drugega regionalnega razvojnega projekta – programa pode`elja, ki ga odobri ministrstvo. Vi{ina dodeljenih sredstev zna{a 50% investicijske vrednosti na podlagi pla~anih ra~unov
ali potrjenih in pla~anih gradbenih situacij.
4. Nalo`be v razvoj in
izbolj{anje infrastrukture na
pode`elju
- sredstva so namenjena ureditvi
cestne infrastrukture (cestne
povezave, poti do kmetijskih
zemlji{~), ureditvi tematskih poti
in vodne oskrbe (preskrba s pitno
vodo v vaseh in kmetijah).
Upravi~enci za sredstva so
ob~ine, ki so vklju~ene v regionalne
razvojne
programe
pode`elja, ki jih odobri ministrstvo, razen ob~in z obmo~ij, ki so
vklju~ena v projekt vinsko turisti~ne ceste Slovenije oziroma
projekte CRPOV za posamezne
dele ob~in. Vi{ina sredstev zna{a
75% investicijske vrednosti.
Sredstva se dodelijo na osnovi
potrjenih in pla~anih gradbenih
situacij. Za prijavo na javne
razpise bo treba predlo`iti
obse`no dokumentacijo, odvisno
od vloge za posamezna podro~ja.
Sredstva se bodo dodeljevala na
na~in: kdor prvi po{lje, prvi dobi.
Obrazci so na voljo na Agenciji RS
za kmetijske trge in razvoj
pode`elja, ministrstvu za kmetijs-

tvo in gozdarstvo ter na obmo~nih
zavodih kmetijsko – gozdarske
zbornice.
Specifi~ni in splo{ni pogoji bodo
znani po objavi uredbe o ukrepih

kmetijske strukturne
2000-2006 (SAPARD).

politike

Zapisal
Ven~eslav Kramberger

Ob~an - 21. december 2001

USTVARJALNA STRAN ZA NAJMLAJŠE

LEPA MIZA, LEP VE^ER
Vsak praznik je po svoje lep, najlep{i in najbolj radosten pa se nam
zagotovo zdi tisti, ki je pred nami. Veselimo se in si ga v mislih
slikamo v najlep{ih barvah. Blagor otrokom, ki zaupljivo verjamejo,
da se lepe stvari zgodijo same od sebe. In te`ko odraslim, ki ne
vedo, da se je treba za vsako sre~no in lepo do`ivetje nekoliko
potruditi. No, pa se potrudimo skupaj, da bodo ti prazni~ni dnevi res
nekaj posebnega!

izre`emo obraz in ga nalepimo na brado (ali pa ga nari{emo in
pobarvamo). Po ~rticah prepognemo brado nazaj in zadaj konca
zalepimo. Prilepimo brke in nato {e rde~ nos. Bo`i~ku nari{emo o~i
in vanj vtaknemo zlo`en rde~ prti~ek.

Okrasili smo, ali {e bomo smre~ico in stanovanje, a pripravimo {e
dekoracijo za bo`i~no ali novoletno mizo.
Iz tr{ega zelenega papirja izre`emo dve 10 do 15 cm visoki smre~ici.
Eno zare`emo do polovice od zgoraj navzdol, drugo pa od spodaj
navzgor. Nato zataknemo po zarezi eno v drugo. Smre~ice lahko
okrasimo tako, da nanje nari{emo okraske, ali pa jih polep{amo z
ble{~icami. Postavimo jih na kro`nik na prti~ek.

In na koncu…
NAJ BO LETO SME[NO, ZDRAVO IN USPE[NO.
V RIJARAJ PLESO^E, TAK[NO, KI NE JO^E
NITI NE TRMARI, ^E SE DAN POKVARI.
OD JUTRA DO NO^I NAJ VOLJA SE KREPI
IN SMEH NAJ POLOVI SLED @ALOSTNIH RE^I.
Majda Kun~nik VAM @ELI,
DA SE VSE TO ZGODI!

Iz belega papirja izre`emo brado in brke. Iz rumenega papirja

Predloga za Bo`i~ka

Ob~an - 21. december 2001

11

NAVODILA ZA PRAVILNO DELO IN
PO^ITEK
Velika ve~ina ljudi se vsaj enkrat
v `ivljenju sre~a z bole~ino v
hrbtenici. Mnogi imajo bole~ine
dalj ~asa ali pa se te ponavljajo.
Vzrok je lahko v nepravilni
uporabi hrbtenice. Ljudje z
bole~inami v hrbtenici lahko
opravljajo dolo~ena dela. Pri
tem je pomembno, da jo obremenjujejo na pravilen na~in.
Ves ~as pri vsakodnevnih opravilih doma in v slu`bi ter v
mirovanju, morate skrbeti za
pravilen polo`aj svoje hrbtenice.
Ta naj bo izravnana. Ne obremenjujte je preve~. Dela pri tleh
in na razli~nih vi{inah opravite z
ravno hrbtenico. Delajte ~epe ali
kle~e, pri delu na vi{ini pa stopite na primerno visoko podlago.
^lovek lahko opravlja tudi zelo
te`ka dela brez bole~in v
hrbtenici. Primer za to so dvigovalci ute`i, ki v enem dnevu dvignejo za ve~ ton bremena. Pri
tem pazijo, da imajo hrbtenico
ves ~as v pravilnem polo`aju in
da ve~ino dela opravijo noge.

STOJA
Stojte ravno ne »puklasto«. Tako
ravno, kot da ste »leseni«, oziroma kot da imate kol v hrbtu. Pri
ravni stoji dr`ite ramena nazaj,
kri` potiskajte rahlo naprej, zadnjica in trebuh pa morata biti
»stisnjena«. ^e morate dalj ~asa
stati na enem mestu, naslonite
eno nogo na pru~ko ali drugo
podlago, da sprostite hrbtenico.

Hrbtenica naj bo vzravnana, trebuh in zadnjica pa »stisnjena«.

SEDENJE

polo`aju zato
nista enaki.
^e
delate
stoje, bodite
s celim telesom obrnjeni
proti mizi.
^e delate pri tleh, se ne pripogibajte.
Pokleknite
ali
po~epnite, hrbtenica naj ostane
vzravnana.

DVIGOVANJE
BREMEN

B r e m e
razdelite na
dva
enako
te`ka dela ali
pa ga nosite
pred seboj z
obema rokama. Nikoli ne prena{ajte bremen
samo v eni roki, ker se hrbtenica
preve~ upogiba v drugo stran.
Zato tudi nikoli ne prena{ajte
samo enega vedra. ^e prena{ate
breme pred seboj, ga vedno
naslonite nase - na prsni ko{ ali
na trebuh.

Tudi sedeti morate ravno ne
»puklasto«, na stolu ne smete
»le`ati«. S celim hrbtom morate
biti naslonjeni na naslon stola.
Kri`ni del mora biti podprt.
Podobno velja tudi za sedenje
za volanom in za sopotnike v
avtomobilu.
Vi{ina sedala naj bo tak{na, da
imate hrbtenico vzravnano,
kolke in kolena pravokotno,
stopala pa imate polo`ena na
tla.

VI[INA MIZE IN
DRUGE
DELOVNE
POVR[INE

HOJA
Hodite ravno, spro{~eno, s
pogledom ravno pred sebe.

12

PRENA[ANJE
TE@JIH
BREMEN

Miza naj
bo
na
tak{ni
vi{ini, da
lahko
delate
izravnani, z
ravnim
hrbtom.
N a d
mizo se ne
smete nagibati. Vi{ini
mize
za
delo sede in
za delo v
stoje~em

PRAVILNO
VSTAJANJE S
POSTELJE
Navodilo velja za bolnike z

Najve~krat je vzrok za bole~ine
v kri`u dvigovanje bremen s
hrbtenico
v
nepravilnem
polo`aju. Nikoli se ne smete pripogibati. Poleg bremena morate
poklekniti ali po~epniti in
dvigovati z ravnim hrbtom.
Noge so bolj mo~ne kot kri`,
zato dvigujte z nogami in ne s
kri`em.

bole~inami v kri`u in tudi za
bolnike po operacijah v trebuhu
ali na hrbtenici. Vstajati morate v
treh korakih, v treh fazah.
Najprej se obrnite na stran na
bok. Nato v drugi fazi spustite
noge na tla in se na koncu v
tretji fazi z rokami dvignite v
sede~i polo`aj. [ele nato vstanite. Ves ~as vstajanja imate
raven hrbet, ni~ ga niste

Ob~an - 21. december 2001

upogibali.

PRAVILNO
VSTAJANJE

SRE^ANJE OB MARTINU

S STOLA
Primite se za kolena, se sede
pomaknite na rob stola in
po~asi vstanite. Tudi v tem
primeru imate ves ~as vstajanja
raven hrbet.

PRIMERNA
POSTELJA IN
VZGLAVNIK

Postelja naj bo tako visoka, da v
sede~em polo`aju s podplati
dose`ete tla. Pri tem morajo biti
kolena in kolki pod pravim
kotom. Posteljni vlo`ek mora
biti nekoliko tr{i, da se v postelji
ne pogrezate. Tudi v le`e~em
polo`aju mora biti hrbtenica
ravna.
Vzglavnik naj bo tako visok, da
imate v spanju glavo in vrat ves
~as v ravnem polo`aju, zato naj
bo nekoliko tr{i. Vi{ina
vzglavnika je odvisna od razdalje med ramenom in u{esom in
ni pri vseh ljudeh enaka.
Primerna vi{ina za vas je tista,
po kateri se zjutraj dobro
po~utite, nimate glavobola in
bole~in v vratu ali vrtoglavice.
Va{ zdravnik
Franc [UTA, dr. med.

Ob~an - 21. december 2001

Dru{tvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske
gorice je bilo ustanovljeno 1997
leta in {teje danes 140 aktivnih
~lanov. V dru{tvo so v~lanjeni
tisti, ki pridelujejo grozdje in
sadje s srcem – nekateri to
po~no bolj za hobi, drugi za
uveljavitev s kvalitetno tr`no
znamko.
V petek, 16.11.2001, so nas povabili na sre~anje ob Martinu v
dvorani na Grajeni.
Predsednik dru{tva Andrej
Rebernin{ek nam je predstavil
aktivnosti dru{tva, v katere sodi
tudi nov projekt “dan odprtih
vrat vinogradni{kih kmetij”, ki je
po njegovem mnenju za`ivel, saj
so ta dan zabele`ili obisk 800 –
1000 ljubiteljev `lahtne kapljice.
Vsako leto s sodelovanjem
Kmetijsko svetovalne slu`be
organizirajo tudi poku{njo vina
z
dolo~anjem
ostanka

nepovretega sladkorja, prostega
`vepla in skupnih kislin v vinu.
Poku{njo so letos izvedli v
za~etku decembra, v marcu ali
aprilu prihodnje leto pa bodo
izvedli {e ocenjevanje vina, kjer
bodo vinogradniki za svoj trud
popla~ani z zlatimi, s srebrnimi
in z bronastimi priznanji. Po
dosedanjih ocenah vinogradniki
iz leta v leto bolj{e kletarijo.
Nekateri se seveda s tem ne bi
strinjali, saj se pridelava grozdja
pri~ne `e z rezjo vinske trte,
nato s {kropljenjem, pletjem, z
branjem in {ele nato kletarjenjem – pa vendar je kletarjenje
odlo~ilno, kako kletariti pa je
odvisno tudi od letnika.
Leto{njega letnika se ne da
primerjati z letnikom 2000, ki je
bil res nekaj specifi~nega.
Primerjamo ga lahko z letniki
98’ in 99’, od katerih je leto{nji
bolj{i, ima dovolj sladkorja in

ve~ kisline in sodi med pitne letnike. Vsekakor pa bo njegova
nega v kleteh nekoliko
zahtevnej{a – predvsem se je
treba bati bekserja.
Vsak vinogradnik je prispeval
liter mo{ta v skupni vzorec, ki
so ga kasneje na {aljiv na~in
krstili. Ker pa vino potrebuje
tudi kletarja, smo izvolili tudi
tega. Navada je namre~, da
vsako leto izvolijo novega –
letos je ta ~ast doletela Romana
Petrovi~a, ki je moral sprejeti
zaobljubo, da bo pridno skrbel
za
vino.
Prva
naloga
“novope~enega “ kletarja je bila,
da je s starimi kletarji: Jankom
Repi~em, Milanom Bregom,
Andrejem
Polancem
in
Marjanom Lovrecem zabil v sod
pipo, nakar so vsi kletarji nazdravili najprej s predsednikom
dru{tva, nato pa {e z ostalimi
~lani.
Ker pa k vinu in “Martinovem”
sodijo tudi jedi, so gospodinje
Dru{tva kmetic Ptuj in Dru{tva
kmetic Destrnik pripravile razstavo kruha, drobnega peciva,
manjkala pa ni niti goska.
V kulturnem programu so
nastopili u~enci O[ Grajena,
grajenski pevci pod vodstvom
Branka Purga in gostje – ~lani
folklorne skupine sv. [tefan iz
[marij pri Jel{ah.
Vsi zbrani so bili po skupni
zdravici povabljeni na Martinov
ples.
Tekst in foto: Nata{a @i`ek

SVETA MA[A
November je bil za na{e dru{tvo slavnosten. Polno
je bilo praznovanj. ^lani in ~lanice so praznovali
okrogle obletnice – vsem iskrene ~estitke.
25. novembra smo imeli sveto ma{o, ki je bila
namenjena vsem ~lanom in ~lanicam. Udele`ila se
je je tudi najstarej{a ~lanica, ki je 19. novembra
praznovala 100. rojstni dan. K
ma{i so pri{li tudi zlatoporo~enca
Ana in Ludvik Herak in njuni
svatje.
Zmolili smo za vse bolne, ki se
svete ma{e niso mogli udele`iti,
da bi jim son~ni `arki ogreli
bolni{ko posteljo in da bi kmalu
ozdraveli.
Pred za~etkom ma{e so zapele
ljudske pevke, ob ma{i pa je
prepeval starej{i cerkveni zbor.
Prisr~na hvala vsem na{im ~lanicam za vse dobrote, ki ste jih
spekle, da smo se posladkali.
Na{a slavljenka Tilika Holc je bila

tudi med nami . Veseli smo bili, da je bil med nami
tudi g. `upan z `eno in z vsemi nazdravil. Zapeli
smo lepe pesmi, ki so nas spomnile na mlada leta.
Julijana ^ernezel

13

POLICIJA SVETUJE

Policija se vsako leto v ~asu
praznovanja bo`i~a in novega
leta sre~uje s pojavi mno`i~nega
metanja petard in uporabe
drugih pirotehni~nih sredstev in
izdelkov. Medtem ko je tak{no
po~etje
dolo~enim
posameznikom in skupinam
zabavno, je za ve~ino dr`avljanov neprijetno in predstavlja
svojevrstno nasilje nad ljudmi.
Nepremi{ljena, neprevidna in
objestna uporaba pirotehni~nih
izdelkov je pogosto tudi vzrok
telesnih po{kodb, vznemirjenja
ljudi in `ivali ter onesna`evanja
okolja. Najpogostej{e telesne
po{kodbe so opekline, raztrganine rok, po{kodbe o~i ipd.
POLICISTI bomo dosledno
ukrepali proti vsem, ki bodo
metali petarde oziroma uporabljali druge pirotehni~ne izdelke,
kjer to ni dovoljeno in sicer:
-v {olah in njihovi okolici,
-vrtcih,
-v bli`ini zdravstvenih domov,
bolni{nic in domov za ostarele,
-v okolici cerkvenih objektov,
-v strnjenih naseljih,
-na hodnikih stanovanjskih
blokov,
-v {portnih objektih in
-na drugih krajih, kjer se zbira
ve~je {tevilo ljudi.
Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je
neprimerna
uporaba
pirotehni~nih izdelkov problem
vseh. Prosimo vse, da z opozarjanjem na nevarnosti in mo`ne
posledice takega po~etja ter s
svojih
lastnim
ZGLEDOM
PRIPOMOREJO k prepre~evanju in zmanj{evanju posledic.
S skupnimi prizadevanji se je
mogo~e izogniti marsikateri
nevarnosti in USODNI posledici.
Policisti opozarjamo vse, {e

14

posebej pa otroke, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremi{ljene in zlonamerne uporabe pirotehni~nih
izdelkov, da bi tako prepre~ili
telesne po{kodbe, grobo ravnanje z `ivalmi, vznemirjenje
ob~anov in materialno {kodo.
Spo{tujmo pravico sosedov,
otrok in starej{ih, da v miru
u`ivajo v prazniku, zato NE
ME^ITE PETARD v njihovo
bli`ino in pred njihove domove.
ZADOVOLJNI
SMO,
DA
@IVIMO IN DELAMO Z LJUDMI,
KI JIM NI VSEENO, KAKO
@IVIJO.
UPORABA PIROTEHNI^NIH
IZDELKOV:
Pirotehni~ne izdelke, ki jih
mladoletniki lahko uporabljajo,
naj uporabljajo le pod nadzorom star{ev ali skrbnikov.
Z
nepravilno
uporabo
pirotehni~nih izdelkov se lahko
hudo telesno po{kodujemo in
tudi zanetimo po`ar.
Otroci in mladostniki radi
eksperimentirajo, preizku{ajo
svoje sposobnosti in pogum. Z
lastno iznajdljivostjo lahko
dose`ejo, da nedol`en izdelek
postane nevaren.
S spreminjanjem pirotehni~nega
izdelka in nepazljivo uporabo
se mo`nost po{kodb s temi
izdelki bistveno pove~a.
Bodite pozorni na tak{no ravnanje. Ne dovolite, da to po~no
s pirotehni~nimi sredstvi, saj so
posledice lahko usodne!
Vpra{ajmo se, ali so slepota,
ope~eni ali po{kodovani prsti,
prestra{eni sosedje in materialna {koda vredni poka petarde?

TEKME
3. in 4. razred
15. in 16. novembra 2001 so v okviru prireditev RAD IGRAM
NOGOMET, u~enci 3. in 4. razredov odigrali {tiri nogometne tekme.
Sodelovale so ekipe u~encev iz O[ Destrnik, O[ [alek iz Velenja, O[
Jur{inci, ter u~enci iz Kidri~evega, ki igrajo v NK Aluminij. Tekme so
bile zelo razburljive. U~enci O[ Destrnik so dosegli 2. mesto in se
tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje, ki bo v O[ Destrnik 15. decembra.
Rezultati tekem 15. in 16. novembra 2001
Ekipe A
O[ JUR[INCI : O[ [ALEK
6 : 0
ALUMINIJ : O[ [ALEK
11 : 1
O[ [ALEK : O[ DESTRNIK
0 : 9
O[ DESTRNIK : O[ JUR[INCI
5 : 0
ALUMINIJ : O[ JUR[INCI
5 : 1
O[ DESTRNIK : ALUMINIJ
3 : 6
Vrstni red ekip A:
1. ALUMINIJ
2. O[ DESTRNIK
3. O[ JUR[INCI
4. O[ [ALEK
Ekipe B
O[ JUR[INCI : O[ [ALEK
4 : 0
ALUMINIJ : O[ [ALEK
3 : 0
O[ [ALEK : O[ DESTRNIK
1 : 0
O[ DESTRNIK : O[ JUR[INCI
1 :3
ALUMINIJ : O[ JUR[INCI
4 : 1
O[ DESTRNIK : ALUMINIJ
0 : 2
5. decembra so pri{li v goste in na prijateljsko tekmo mladi igralci
NK Maribor Branik in odigrali tekmo z u~enci 3. in 4. razredov.
Tekma je bila ves ~as zelo napeta in se je kon~ala z rezultatom 15 :
5 za goste.
6. decembra so v medob~inskem tekmovanju osnovnih {ol v malem
nogometu za u~ence 7. in 8. razredov igrale ekipe O[ Breg, O[
Destrnik, O[ Dornava in O[ Videm. Igre so bile zelo razburljive in
spro{~alo se je veliko adrenalina. Zmagala je ekipa O[ Videm.
REZULTATI tekem 7. in 8. razred
Rezultati tekem 6. decembra 2001
O[ DESTRNIK : O[ VIDEM
O[ BREG : O[ DORNAVA
O[ VIDEM : O[ DORNAVA
O[ DESTRNIK : O[ BREG
O[ BREG : O[ VIDEM
O[ DORNAVA : O[ DESTRNIK
Vrstni red ekip: 1. O[ VIDEM,
2. O[ BREG
3. O[ DORNAVA
4. O[ DESTRNIK

1
1
8
2
2
7

:
:
:
:
:
:

8
1
2
6
5
2

OŠ Destrnik

Vodja policijskega okoli{a
Sre~ko Herak

Ob~an - 21. december 2001

ŠOLSKA STRAN

[ivalni stroj
po ma~je

Prijateljstvo je
biser sveta

[ivalni stroj po ma~je je `ival podobna krokodilu, le da jé blago.
Stopi{ ji na rep in grize dva kosa blaga hkrati. Ko pa ji stopi{ z repa,
sta kosa blaga se{ita.

V gozdu je bilo veselo. Medved Beno je praznoval svoj petnajsti rojstni dan. Priredil je rojstnodnevno zabavo in nanjo povabil vse prebivalce gozda. Medved Beno se je v svojem brlogu pripravljal na zabavo, ko je naenkrat nekdo potrkal. Bila je lisica Zvitorepka, Benova
najbolj{a prijateljica. Benu je za rojstni dan podarila darilo, ki je bilo
lepo oran`no ovito. “Kaj je v njem?” je bil radoveden Beno. “Sam
poglej,” mu je odvrnila Zvitorepka. Beno je res odvil paket in iz njega
je pokukal star razcapan klobuk. “Juhu, tak{nega sem si dolgo `elel,
hvala Zvitorepka!” je veselo vzkliknil Beno. Kmalu je pri{lo {e ve~
obiskovalcev: veverica Zlatica, ki je medvedu podarila zlomljeno
ogledalo, je`ek Jaka, ki mu je prinesel obgri`eno hru{ko, volk Miha, ki
je za medveda od{tel kar nekaj denarja in mu kupil skiro, ter zaj~ek
Ta~ko, ki je za Bena lastnoro~no izdelal darilo in to leseno uro s
sr~kasto oblikovanimi kazalci. Beno se je vseh daril neskon~no
razveselil, najbolj pa zaj~kovega. Lisica je bila ljubosumna, saj so vse
`ivali ob~udovale zaj~kovo uro, njenega klobuka pa {e pogledal ni
nih~e, zato je zaj~ku podstavila nogo, da je padel in si zlomil ta~ko. Ker
je grdo ravnala z zaj~kom, jo je medved pregnal z zabave in ji povedal,
da ne namerava biti ve~ njen prijatelj, saj obstajajo tudi taki, ki za
pozornost in slavo niso sposobni ubijati ali svojih bli`njih tako ali
druga~e po{kodovati. Lisica je zdaj sama v gozdu in brez vseh prijateljev. Nauk te zgodbe je:”Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade”
ali druga~e re~eno: za prijateljstvo se da narediti marsikaj, ubijati in
po{kodovati bli`njih pa ni ravno potrebno, saj lahko zaradi
nepremi{ljenega dejanja izgubi{ prijatelje.

Harmonika po ma~je
Harmonika je ~udna re~, ~e z njo grdo ravna{ spu{~a grozne
glasove. ^e pa jo ne`no stisne{ k sebi ti pri~ara lepo melodijo.
Marko Petek, 4.r.

Moja najljub{a `ival

Ku`a Reks
Rad je mleko, meso in pasjo hrano. V~asih mi odnese copate. Greva
tudi na sprehod. Velikokrat se igrava. V~asih mi tudi nagaja in odide.
Ko vidi muco, nanjo laja. Majhni otroci se zelo radi igrajo z mojim
Reksom.
Bo{tjan To{, 2.B

Moj kraj
Moj kraj mi je zato v{e~, ker skozi ne vozi veliko avtomobilov. Tudi
zato, ker imam dobre, prijazne in vljudne sosede. Radi se poveselijo
ali ti kaj naredijo. To je moj pre~udoviti kraj Svetinci.

Jasmina Hauptman 7.A

Anja Irgl, 2.B

Moja najljub{a `ival
@elim si psa, ker je to moja najljub{a `ival. Imela bi ga zelo rada. Zato
mi je dedi obljubil, da mi bo kupil psa. Zato ga bova z bratcem imela
rada. Z njim se bova igrala, ga peljala vsak dan na sprehod in ga
kopala. Hi{ko bi mu naredil moj ati. V~asih bi bil v hi{i, druga~e pa
bi bil vedno zunaj v svoji pasji hi{i. Zato bi zelo, zelo rada imela psa.
Marina Fleten, 2.B

Pomivalni stroj
po ma~je
Pomivalni stroj ima dva velika zoba v vodoravnem polo`aju, eden je
zgoraj drugi je spodaj. V glavo mu da{ tableto in bel pra{ek. Ima tudi
rep. ^e je ta rep v luknji na zidu, nam stroj umije umazano posodo.
Spodaj ima luknjo, da gre umazana voda ven. Zgoraj ima oko, ki
zapre, drugo oko pa odpre velika usta, v katera zlo`imo umazano
posodo in v hipu nam jo umije.
Mitja Ro{kar, 4.r.

Pralni stroj po ma~je
Pralni stroj je nilski konj, ki zajame vodo. V polnih ustih melje perilo. Ko ga ho~e{ zaustaviti ali pri`gati, mu mora{ dati prst na nos.
Elvis Raj{p, 4.r

Ob~an - 21. december 2001

15

PREDSTAVLJAMO VAM

VIDEOSPOTA MLADEGA ANSAMBLA
[TAJERBAND
Le kdo jih ne pozna? Mladi fantje, polni energije. Kjerkoli se pojavijo,
se ple{e, poje, smeje njihovim {alam in neizmerno zabava.
Delovati so za~eli maja 2000. Po dobrem letu skupnega igranja so posneli svojo prvo pesem, do oktobra pa `e tri. Prva pesem Mati moja je
primerna za ~estitke, druga Ti si zame je zabavna in tretja Hrib polka je
narodna. Aran`ma za prvo pesem je delo Bojana Juga, za drugo Tomija
Valenka, besedili za obe pa je napisala Mili.
Potreba po promociji in la`ji uveljavitvi jim je narekovala naslednji
korak - posneti lasten videospot. Tako so se odlo~ili, da bodo 24. oktobra posneli prva spota. Videospot za pesem Mati moja je nastal ob
kru{ni pe~i na kmetiji @ampa v Levanjcih, za drugo pesem Ti si zame
pa so ga posneli v prostorih diskoteke Gosti{~a pri Antonu v
Cerkvenjaku. Videospota se bosta vrtela na programu TV3 in drugih
kabelskih programih.
Oba videospota so jim sponzorsko omogo~ili posneti Ob~ina
Markovci (generalni sponzor), Gosti{~e pri Antonu, ki je odstopilo prostore diskoteke in poskrbelo za jeda~o in pija~o, za nakup majic
Gintonik pa je poskrbel Anton Zelenik iz Svetinc.
Mladi ansambel si `eli ve~ sponzorjev, s pomo~jo katerih bi jim uspelo posneti {e ve~ pesmi in videospotov ter izdati kaseto in zgo{~enko.
Ob njihovem zanosu in energiji sem prepri~ana, da jim bo to tudi uspelo. Kaj je lahko lep{ega, kot delati tisto, kar te veseli in ob tem opazovati nasmejane obraze? Kontaktna oseba: 041/876-034 (Sandi).

JAVNI VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD DESTRNIK - TRNOVSKA VAS - VITOMARCI

OSNOVNA ŠOLA DESTRNIK - TRNOVSKA VAS - VITOMARCI

KAJ VAM @ELIMO?
Da bi se Va{a dru`ina spet zbrala,
vsi prepiri prenehali,
polno shrambo jedil,
trkanje na vrata,
prijateljske obraze,
na kupe daril,
vo{~ila od vseh, ki jih imate radi;
da ne bi ni~esar pozabili,
ni~esar prismodili.
Smeh, majhne neumnosti,
objeme, poljube,
prijetne spomine.
Iz vsega srca Vam `elimo
tak{en bo`i~ in novo leto 2002,
kakr{na naj bi bila –
toplina sredi mrzle zime,
`arek svetlobe v temi.
Ob bo`i~u in novem letu vsi pri~akujemo, da bo vse ~arobno:
veselo pri~akovanje, ve~erja, zabava…
Ampak – le ljubezen je tisto pravo.
Vse drugo je la`en bli{~.

Sabina @ampa
O[ Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci

JAVNO POVABILO
Spo{tovani!
V ob~ini smo uredili komunalno infrastrukturo, v
katero smo v minulih letih vlo`ili veliko skupnih sredstev.
Pred nami je ~as, da pristopimo k smelemu na~rtu
razvoja gospodarskih dejavnosti – obrtnih, trgovinskih
in poslovnih con, za to pa moramo pripraviti prostorske spremembe.
Te `elimo re{evati soglasno z Vami, ki ste lastniki
zemlji{~.
Zato Vas vljudno vabimo, da se v zvezi z navedenim projektom oglasite na ob~ini ali po{ljete svoje predloge za
prodajo kompleksa zemlji{~ od 5 – 10 ha povr{ine v
bli`ini regionalne ali ob~inske ceste. Za prodajo
zemlji{~a se lahko odlo~i ve~ lastnikov skupaj. Ob~ina
bo odkupila ali poiskala nadomestno zemlji{~e po va{i
izbiri.
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s. r.

16

Ob~an - 21. december 2001

Eno najlep{ih zado{~enj v `ivljenju je,
da nih~e ne more iskreno pomagati
so~loveku,
ne da bi s tem pomagal sebi.
(Anonim)

Vesele bo`i~ne praznike in sre~no ter zdravo novo
leto 2002 `elimo vsem va{~anom Gomile in ob~anom
ob~ine Destrnik
Va{ki odbor Gomila

Vesel bo`i~ in sre~no, predvsem
pa varno leto 2002 vam `eli
Vodja policijskega okoli{a
Sre~ko Herak

SRE^NO V LETU
2002
Leto 2001 je bilo za nas, va{~ane Jir{ovc zelo ustvarjalno in
pestro. Spomladi smo polagali kanalete, v poletnih mesecih smo
se pripravljali na kme~ki praznik, v jesenskem delu pa pri~eli z
veliko akcijo gradnje mostu. Pokazalo se je, da znamo med
seboj dobro sodelovati, biti slo`ni in uspe{ni. Hvala vsem, ki ste
pripomogli k uresni~itvi zastavljenih ciljev.
V novem letu `elimo vsem va{~anom Jir{ovc, `upanu g. Francu
Puk{i~u, ob~inskemu svetu, ob~inski upravi, odborom, komisijam, dru{tvom, uredni{tvu ~asopisa Ob~an in ostalim ob~anom
ob~ine Destrnik obilo zdravja, osebnega zadovoljstva, delovnih
uspehov in uresni~itev vseh skritih `elja. Hkrati pa vam `elimo
vesel bo`i~ in prijetne novoletne praznike.

DU Sv. Urban - Destrnik `eli svojim ~lanicam in
~lanom vesele bo`i~ne praznike, sre~no, zdravo,
zadovoljno in uspe{no novo leto 2002.
Ob bli`ajo~ih praznikih so na{a pri~akovanja {e bolj
osredoto~ena na prihodnost. Po svetu divjajo vojne,
zato smo lahko sre~ni, da `ivimo v miru. Bodimo
veseli in zadovoljni z majhnimi dejanji: toplo besedo,
prijaznim nasmehom ali stiskom roke. S tem lahko
osre~i{ osamljenega, zapu{~enega, bolnega.
Dru{tvo upokojencev
Sv. Urban - Destrnik

Ve~je sodelovanje, ve~ja varnost –
manj{a materialna {koda
Spo{tovane ob~anke in ob~ani. Leto 2001 se izteka, zato je prav,
da se vam v imenu Gasilske zveze Destrnik lepo zahvalim za vse,
kar ste prispevali za bolj{o po`arno varnost v ob~ini. Mislim, da
tudi vi menite, da je vse tisto, kar prepre~imo ali re{imo (da ne
pride do ve~jih materialnih {kod), velik prispevek in prihranek
posameznika in ob~ine kot celote, to je pa tudi najve~je mo`no
bo`i~no - novoletno darilo.
Vsem gasilcem, dru{tvom, ustanovam in ob~anom `elim vesele
bo`i~ne praznike ter sre~no, zdravo in uspe{no novo leto.

Va{ki odbor Jir{ovci
Predsednik GZ Destrnik
Janez Irgl

[portno dru{tvo Destrnik
`eli vsem ob~anom
vesele bo`i~ne praznike
in sre~no 2002
Prazen dom je in dvori{~e,
zaman oko te na{e i{~e,
ni ve~ tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih
pridnih rok ostaja.

ZAHVALA
Z bole~ino v srcu nas je zapustil dragi
o~e, dedek, brat, tast, boter in stric

JO@EF POLI^
iz Vintarovc 76
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in svete ma{e, nam pa izrekli pisna in ustna so`alja.
Posebna zahvala g. `upniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevkam za odpete `alostinke, govornikoma ge. Jul~ki ^ernezel
in g. Zvonku Zorcu, obema prapor{~akoma in pogrebnemu podjetju Jan~i~ iz Lenarta. Hvala vsem!
@alujo~i: otroci Alojz, Stanko, Marija z dru`ino, vnuki Silvo,
Andrej in Leon, sestri Marija, Alojzija in brat Franc z dru`inami

Ob~an - 21. december 2001

Vesele bo`i~ne praznike uspeha, zdravja in
sre~e v novem letu 2002 `eli vsem svojim ~lanicam in vsem ob~anom ob~ine Destrnik
Upravni odbor
Dru{tva kmetic Destrnik

Minile zate vse so bole~ine,
v srcu pustila si lepe nam spomine,
~eprav si morala veliko pretrpeti,
s teboj bilo lepo nam je `iveti.
Le kdo, le kdo, pozabil bi gomilo,
kjer spi zlato mamino srce,
ki nas neskon~no ljubilo
vse do zadnjega je dne.

V SPOMIN
24. decembra mineva 14 let `alosti,
odkar te ni ve~ med nami draga mama, babica in ta{~a

KATARINA ^RNKO
iz Jane`ovskega Vrha 47
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem preranem
grobu.
Tvoji: h~erka Darinka z dru`ino, sinova Miran z dru`ino
in Franci

17

ZLATOPORO^ENCA
ANA IN LUDVIK HERAK

V cerkvi sv. Urbana je bilo 24.
novembra zelo slovesno. Po 50.
letih zakona sta si ponovno
nadela zlata prstana Ana in
Ludvik Herak iz Zgornjega
Velovleka. Ni vsakomur dano,
da bi do~akal zlato poroko,
malo je takih, ki v zakonu
pre`ivijo dolgih 50 let. Kar pa je
bilo {e posebej veselo je to, da
sta bili pri~i isti kot pred 50 leti,
ko sta si prvi~ nadela zlata
prstana. Civilno zlato poroko sta

opravila v poro~ni dvorani
Ob~ine Destrnik, kjer sva ju
poro~ila `upan g. Franc Puk{i~
in Julijana ^ernezel. Dobila sta
spominsko listino in darilo: zlata
nevesta {opek rde~ih vrtnic,
zlati `enin pa kristalne kozarce,
iz katerih bosta nazdravila {e na
mnoga zdrava leta.
Bilo je res lepo in slovesno, saj
sta se zlatoporo~enca pripeljala
s ko~ijo, ki so jo vlekli beli konji.
Svatje so napolnili dvorano in

Zlatoporo~encema sta ob strani stali isti pri~i, kot pred 50-imi leti
zlatoporo~nega dne sije na vsak
nato cerkev. Ob ma{i je prepenjun skupni korak, da bi ju imeli
val cerkveni mladinski zbor.
otroci, Marjan, Sre~ko in Anica,
Slovesnosti smo se pridru`ili
pet vnukov, pravnuk in snahi
~lani upravnega odbora D.U.,
Slavica in Anica {e naprej radi in
jima ~estitali ob zlatem jubileju z
bi vra~ali njuno ljubezen z obisdarilom in ju spremljali z obema
ki v njunem toplem in urejenem
praporjema in slovensko zastadomu.
vo, saj sta slavljenca ~lana
na{ega dru{tva.
Julijana ^ernezel
Po obredu smo jima nazdravili z
dobrimi `eljami, da bi bila zdrava in da bi do~akala {e biserno
poroko. @elimo jima, naj sonce

100 LET TILIKE HOLC
Tilika Holc (Hedlova) je na{a
najstarej{a ~lanica dru{tva. 19.
novembra je praznovala 100.
rojstni dan.
V imenu dru{tva smo ji ~estitali s {opkom in torto, zapele
so ji Spomin~ice in Destrni{ki
oktet, ki ga vodi na{a ~lanica
ga. Marija Stöger, pod oknom
ji je zaigrala godba na pihala iz
Destrnika. Vsi nastopajo~i so ji
segli v roko in ji podarili rde~
nagelj. Sprejela je mnogo
vo{~il. Prisr~no sta ji ~estitala

18

tudi `upan g. Franc Puk{i~ s
{opkom rde~ih vrtnic in `upan
ob~ine Ptuj g. Miroslav Luci z
dragoceno kapljico.
Med ostalimi vo{~ilnicami je
sprejela tudi ~estitko predsednika dr`ave g. Milana Ku~ana,
ga. [tefka Ku~an pa je poslala
{e ~estitko v imenu cele
dru`ine.
Ga Tilika se je udele`ila tudi
svete ma{e. Spremljali so jo vsi
njeni: h~erka Erika s prijateljem Lojzem, vnuka Ton~ek in

Mateja, tudi mnogo njenih prijateljev je pri{lo iz Ptuja.
@e na vabilo je gospa Tilika
tako lepo napisala vsem prijateljem in znancem: Sre~en je
tisti, ki se je rodil in `ivel v lepi
Urbanski fari, {e sre~nej{i pa je
tisti, ki mu je bog naklonil 100
let. To sem jaz, Tilika.
Poznamo jo vsi Urban~ani.
Pridno
delavno
`eni~ko, ki je s svojo
skromnostjo {olala
h~erko Eriko, ki je
postala u~iteljica in
u~ila na{e otroke v
Destrniku. Tilika je
pri Urbanu `ivela do
80. leta. Ko so ji
za~ele pe{ati mo~i,
jo je vzela k sebi v
Ptuj h~erka Erika.
Zanjo lepo skrbijo
vsi, ki so ob njej. Ga.
Tilika ne `eli iti v
dom, pravi, da ji je
najlep{e ob svojih.
Tudi ko so jo
vpra{ali, ~e ima

kak{no posebno `eljo za darilo ob rojstnem dnevu, je rekla,
da si `eli praznovati doma,
kjer je njen sedanji dom.
Njenega 100. rojstnega dne se
je udele`ilo kar 126 sorodnikov in prijateljev. Tega lepega dogodka ne bomo pozabili
ne mi, {e manj pa njeni dragi.
Julijana ^erneze

Ob~an - 21. december 2001