330
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor StajarskL
Naši poslanci v Gradca pa tudi nemški konservativci — piše „Slov. Gosp." — so prav marljivi in delajo nemškim liberalcem precej zadreg. Gosp. Kukovec je tirjal, naj bi vlada pri slovenskih Stajarcih poskrbela za slovenske šolske knjige; g. Snideršič se je pritožil, zakaj se strogo dače iztirjavajo od posestnikov , ki so morali oditi na boj v Bosno, kar je deželnega namestnika barona Kubecka očividno iznemi-rilo; dr. Dominkuš je zahteval postavne pomoči zoper goljufno ravnanje pri izposoje vanju, potem zoper pokončavanje posestev po zadolženih posestnikih na škodo upnikom in naposled zoper posilno legaliziran] e; zoper legaliziranje je tudi konservativni poslanec Wohr stavil predlog; poslanec Knafel se je potegnil za železnico Sisek-Novi; Mariborski Pfriemer in knez Alojzi Liechtenstein   sta  tirjala postavo  zoper
331
oderuhe, g. Snidersič seje potegnil za nastavljenje žandarjev v Planini, knez Alfred Liechtenstein pa za pomnoženje poslancev tako, da bodo kmetje dobili toliko poslancev, kolikor jim po njihovem številu in znesku davkov po pravici gre. Gosp. Karlon je svoj nasvet, naj se cesarju v posebnem pismu razložijo želje in pritožbe Stajarcev, tako dobro zagovarjal, daje večina sklenila tako pismo sestaviti; izmed poslancev iz spodnjega Štajarja so pa nasproti bili: dr. Duhač, Ne-kerman, Pauer itd. Ti gospodje so toraj strašno zadovoljni s tem, kako se njihovim volilcem godi, in nimajo ali ne ved6; kaj bi cesarju povedali!? Gosp. Karlonov predlog o nedeljskih šolah so liberalci hipoma vrgli pod klop, tako jih je razjezil, tudi o znižanju 8letne ga obiskovanja malih šol bo težko dal kaj seboj govoriti nemški liberalec. V finančni odsek — najvažnejši odsek — ni nemška in nemškutarska večina nobenega slove nekega poslanca izvolila. To je, „glei« ches Recht fur Alle!u Ta odsek je zbrisal zdaj onih 1000 gold. podpore za slovenski kmetijski časnik „Staj. Gosp.*', ki je bil prestava nemškega „Landbota" in ga je izdajala kmetijska družba. Škode sicer ne bode prav nič, da prestane ta časnik, ki že v nemškem jeziku ni dosti prida, še manj pa v slovenski, strahovito slabi prestavi. Al tu gre za princip; če se nemškemu listu daje 2000 gold. podpore, ki se jemlje iz deželne blagajnice, v katero Slovenci dobro tretjino plačujejo, morala bi se tudi slovenskemu listu podpora dati ali pa nobenemu nič.
8. dan t. m. je poslanec Knaffel stavil predlog, po katerem se vlada opominja, naj z ozirom na gospodarske in trgovske razmere Avstrijske, pa tudi z ozirom na oskrb armade brž ko mogoče začne delati železnico iz Siska v Novi.
Deželni zbor Kranjski.
V 8. seji dne 7. t. m. sprejela se je postava gledč iztirjavanja dolgov od občin in skladnih združeb. O priliki poročila o deželno odbornem delovanji sklenile so se raznovrstne resolucije, namreč: Deželni odbor je dobil nalog, v prihodnje pri dovolitvah viših občinskih pri ki a d od občin zahtevati tudi izkaz o druzih morda obstoječih občinskih prikla-dah. Občinske priklade, katere se celim davčnim občinam nalagajo, naj se v prihodnje po določilu §. 84. občinskega reda pobirajo le po davčnih uradih. Deželna postava 2. januarija 1869. glede ustanovitve velikih občin naj se takoj izvrši ter prihodnjemu deželnemu odboru o tem poroča. Deželni inženir naj pretresava, kako bi se vravnala reka Krka, deželni odbor pa o tem poroča prihodnjemu deželnemu zboru. Potrjuje se sklep deželnega odbora, ki je 5000 gold. odločil za zavarovanje bregov ob Savi pri Klečah in Dolskem, ter na račun tega zneska 2000 gold. izplačal c kr. deželni vladi, z dostavkom, da se tudi ostalih 3000 gold. v ta namen izplačati sme vladi. Vlada naj se naprosi, naj zarad strogega izvrševanja gozdne postave nastavi gozdne komisa-riate na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem ter zadostno število gozdnih čuvajev; zlasti pa glede na to, ker se zdaj gozdna postava pre-narediti namerava, nastavi zadostno število gozdnih nadzornikov. — Deželna vlada je tudi naprositi, naj na to dela, da se okrajna zdravnika ali asistenta nastavita za Kamniški in Logaški okraj.
Potem je poslanec Klun v imenu dotičnega odseka stavil sledeče nasvete, ki so vsi obveljali.
1. Deželni odbor naj po razmerji poročila o vspehu zadnjega šolskega leta obrtnijske šole v Novem mestu potrebno vravna, da se ta šola ohrani in povzdigne.
2.   Deželnemu odboru se naroči preiskovati, bi li ne bilo mogoče, da se poduk v šoli na Slapu v nemščini razširi na dve v prvotnem učnem načrtu za ta poduk odločeni uri, katerega naj bi oskrbovali sedanji učitelji, in da naj eventuelno odbor to zaukaže.
3.   Deželnemu odboru se naroči skrbeti za to, da se poduk o vinoreji v šoli na Slapu tako vravnd, da se bode oziral tudi na posebne vinorejake razmere na Dolenjskem.
4.   Deželnemu odboru se naroči, visoko vlado prositi, da bi se stroški za okrajne in deželne učiteljske konferencije plačevali iz državne blagajnice.
5. Plača 3. učitelja v Trnovem in Višnji gori s 400 gld., kakor tudi povikšanje plače 2. učitelja v Dobrem polji za leto 1878. se odobri, ob enem pa izreče želja, da naj se v prihodnje učiteljske plače samo iz tega vzroka ane povikšujejo, ker se po večkratnem razpisu za-nje ni oglasil noben prosilec.
6.   O šoli v Harijah se deželnemu odboru prepusti, da naj reč v porazumljenji z deželnim šolskim svetom reši, ob enem pa učiteljsko plačo določi z manj kakor 500 gold.
7.   Deželni zbor ustanovitev paralelnega 4. razreda za deklice na ljudski šoli v Kranj i radostno jemlje na znanje, ter jo v posnemanje priporoča pri najvišem razredu po vsih večrazrednih šolah, zlasti kjer ne morejo vstanoviti posebne dekliške šole.
8.   Učitelju g. Jožefu Topolovšku v Zagorji se dovoli osebna priklada 50 gold. in sicer za leto 1877. iz pavšalnega, za 1. 1878. pa iz dodatnega kredita (Nach-tragskredit).
9.   Vse druge, tukaj ne posebno omenjene zadeve, katerih so bile nekatere rešene že v proračunu nor-malno-šolskega zaklada, nekatere pa slavnemu zboru v pretres izročene po posebnih predlogih, deželni zbor blagovoljno na znanje vzame.
Poslanec dr. Deu je poročal o prošnji Postojnskega trga za izločitev od okolice ter da postane samostojna občina; prošnja ta se je izročila deželnemu odboru v rešitev. — Dalje je dr. Deu v imenu občinskega odseka poročal o prošnji nekaterih Krških mest-janov, naj se mesto Krško loči od okolice ter postane samostojna občina, in nasvetoval, naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj se na-njo ozira. Poslanec Pfeifer dokazuje, da te prošnje ni sklenil občinski zastop, ampak le nekateri nezadovoljni mestjani; po kakih ovinkih pa se je ta prošnja skovala, tega neče govornik razkladati, pristavlja pa, da je precej, ko je glas počil o taki prošnji, 35 veljavnih mestjanov vložilo prošnjo zoper ločitev Krškega mesta od okolice. V dokaz, da bi ta ločitev nikakor ne bila koristna, prebere Pfeifer izvirno pismo ranjcega grofa Antona Au« ersperga, kateremu kot bližnjemu posestniku, so bile razmere prav dobro znane, in kateri se v tem pismu odločno izreka zoper ločitev. Ko se je ta stvar v občinskem odboru obravnavala, glasovali so le 3 odborniki za ločitev. Konečno poslanec Pfeifer predlaga, naj se o tej prošnji preide na dnevni red. Temu poslanec dr. Vošnjak še nekoliko dostavlja in povdarja, da je to protislovje, če se enkrat zahteva ustanovitev velikih občin, drugi pot pa veče občine razkosavajo. Pri glasovanji je odsekov nasvet obveljal. — Poslanec Deu je potem v imenu občinskega odseka nasvetoval, naj se prošnja vasi Rateževobrdo glede" razdelitve neke zemljiške in cestne odškodnine vsliši, kar je obveljalo. — Poslanec Potočnik je v imenu gospodarskega odseka poročal o prošnji občine Trzinske glede* povodenj ob potoku Pešata, ter nasvetoval, naj se prošnja z ozirom na to, da stvar spada v delokrožje vladnih organov,  izroči po deželnem odboru c. kr. deželni
332
vladi, kar je obveljalo« Poslanec Dežman je v imenu gospodarskega odseka nasvetoval, naj se prošnji občine Bloške in vaščanov iz Žigmaric zastran preložitve ceste čez Bonco izročite deželnemu odboru v rešitev, kar je obveljalo. — Vsled poročila finančnega odseka po poslancu baronu Apfaltrernu je deželni zbor na znanje vzel poročilo deželnega odbora o stavbi norišnice v Studencu. — Potem je dr. Deu utemeljeval svoj predlog zastran razdelitve skupnih pašnikov, ki se je izročil gospodarskemu odseku v pretres. Poslanec dr. Bleiweis je utemeljeval svoj predlog za adreso do Njega Veličanstva presvitlega cesarja, katera naj bi naše težnje izrazevala pred Najvišim prestolom. Govor dr. Bleiweisa je po stenografičnem zapisniku od besede do besede tako-le:
„Slavni zbor! Koliko neizmerno senzacijo so naredile volitve lanskega leta, pri katerih se je volilo nepo-stavno in neustavno (ugovori na desni; klici: res je! na levi), to je še v živem spominu naše stranke, kakor gotovo tudi Vaše.
Izprva sem mislil jaz in nekateri mojih prijateljev ne priti v ta ilegalni zbor (oho-klici na desni — klici: res je! na levi) in posnemati Vas, gospode na uni (desni) strani, ki ste leta 1871. hrbet obrnili deželnemu zboru, a iz prav ničevih razlogov. (Dobro! na levi.) Vendar premislili smo si. Mislili smo, idimo v zbor, pokažimo cepostavnost in neustavnost volitev; morebiti gospodje, ki se ustavoverne imenujejo, nam bodo vendar vsaj nekoliko pravice skazaii. Al žalibog! obravnave v 3. in zadnji seji so nas podučile, da v tej zbornici nima zavetja ne ustava, ne postava. (Pohvala na levi.) Dokumentirani naši dokazi, sklicevanje na paragrafe ustave in postave, vse ni nič pomagalo.
Kaj tedaj storiti v takih okoliščinah? Na uno (desno) stran apelirati, kakor sem rekel, se nam je kazalo brez-vspešno. Vsa fakta, izpričana fakta, ki smo jih navajali, odbili ste, gospodje z besedo: „to je traču. Tako ste s čudno trdovratnostjo odbili vse, za kar smo se potegovali, za pravico in resnico.
Pa vsaj je še druga instancija — se je reklo — namreč ta: ministerstvo naj stopi vmes in naj razpusti ilegalni zbor. (Oho! na desni.) Al kako se more to od sedanjega ministerstva pričakovati, ki se je samo in javno proklamiralo kot „Parteiregierung" (dobro na levi), od ministerstva tiste stranke, h kateri spadate vi, gospodje.
Po vsem tem tedaj ni ostalo druzega, kakor obrniti se do najviše instance, do presvitlega cesarja (dobro! na levi), ki stoji nad vsemi strankami (živio-klici na levi), ki je pravičen in mili oče vsem narodom, ki je one pre-blage besede izrekel, ki so globoko v naša srca zapisane: „Ich will Frieden haben unter meinen Volkern". (Pohvala na levi.) Dovolite tedaj, gospoda, da naše pritožbe gred6 do najvišega prestola; presvitli cesar naj sodi med nami in Vami (dobro na levi), njegovi razsodbi se bomo podvrgli pokorni. (Pohvala na levi.)
Kaj pa je obseg naše adrese? Prva in glavna prošnja meri na to, da se krivični volilni red odstrani. Ne bom se spuščal v obširno razpravo krivic, ki jih je minister Schmerling leta 1861. nakopičil v volilni red, in imenujem le nekatere.
Tako zvano „ veliko posestvo" nam stoji nasproti skoro s tretjino poslancev. Gospodje, pomislite, vi re-prezentujete davka le nekoliko čez 1000 gld. (čudenje), če kdo vas plačuje le sold čez 100 gold. davka, že lahko voli v Vaši kuriji. (Velika veselost na desni.) To mrvico davka reprezentujete Vi, in zakaj imate volilno pravico? Zato, ker so Vaša posestva, tako zvana velika posestva" v „landtafel" vpisana. Kaj pa je dandanes  ta  „landtafel"?    „Ein vergilbtes Pergament"  je
cela ta „landtafel", kateri se slovenski pravi: „knjiga gosposkih posestev". Gospoda moja, desetine in tlake ni več, kje tedaj je nekdanja gosposka? Nikjer! — le „landtafel" brez vsega pomena je še ostala. Vsaj je več naših kmetov, ki po 100, 200 gld. in še več davka plačujejo, ali ker niso v „landtafel" zapisani, ne smejo z „velikim posestvom" voliti. (Klici na levi: res je!) Proč toraj s tisto „landtafel", v katero ni nobene gosposke več   vpisati. (Poslanec Klun: vsi enaki pred postavo.)
Čemu dalje ima tako zvana trgovinska in obrtnij-ska zbornica pravico, voliti 2 poslanca? Gosp. Schmerling je bil zvita glava, mislil si je: tu se bo dalo kaj storiti narodnjakom nasproti, in stvaril je volilno postavo , ki veleva, trgovinska zbornica naj pošilja dva poslanca v deželni zbor. Mi poslanci vsi imamo dolžnost, korist domačega kupčijstva in obrtnijstva zagovarjati in ni potreba še posebnih poslancev.
Druga krivica je v volilnem redu za mesta in trge. Kako umetno je tu vse sestavljeno! Pomislite le, da je po 3 do 6 mest in trgov v en kup vrženih — da vsi volilci ne volijo doma in nekateri morajo dolga pota delati na volišča. Pomislite unikum, da volilci iz mesta Radoljice in mesta Kamnika morajo romati v gla-soviti Tržič gori pod Ljubeljem. (Dobro! na levi.) Zakaj pa je vitez Schmerling trg Tržič avanzirati dal mestoma Kamniku in Radoljici? Zato, ker sta takrat, ko je Schmerling volilni red delal, živela v Tržiču dva velika germanizatorja, ki sta slovenski Tržič prestvar-jala v nemški Neumarktl. Velika krivica godi se Kamničanom, oni zgube celi dan tudi 2 dni, in imajo mnogo stroškov. Vrh tega so še dnevi volitve, kakor Nemec pravi „von langer Hand so vorbereitet"; stavi se volitev rada na tak dan, ko več volilcev ne more od doma. Kamničani so enkrat protestirali in prosili, naj se prestavi dan volitve, ker so imeli veliki sejm doma, ali zastonj!    Volilci so doma ostali in Tržič je zmagal.
Kamor tedaj pogledamo v volilni red , povsod vidimo, da je bil napravljen le zato, da se kolikor-mogoče narodnih poslancev odtrga deželnemu zbora. Kaj pa je prav za prav ta volilni red, ki kmetske volivce deva cel6 na dvojno reščeto? Oktroa je in nič druzega kakor sam oktroa.
Naša prošnja gre tedaj na to, naj se predela volilni red, in zbornica Kranjske dežele imela bo ves drugi obraz,.
Ce se ozremo še dalje na volitve v državni zbor, kako neki so te zopet osnovane? Kar je po deželni ustavi imel deželni zbor, vzelo se mu je, in kaj r e p r e-zentira zdaj zbor? — na uni strani Lita ve madja-rijo, na tej strani pa germanijo. (Klici na levi: res je!) — Velika večina narodov pa v njem nima glasu.
Druga točka adrese je prošnja do presvitlega cesarja za zedinjenje Slovencev v eno administrativno celoto. Kakor se nam tukaj godi, tako se godi našim bratom na Koroškem, Štajarskem, v Istriji, na Goriškem in v Trstu. Razcepljeni v šest zborov ostajamo lahko v manjščini. Kako se s silo na to dela, da se potisnejo Slovenci na stran , nam je žalosten izgled letošnji deželni zbor Koroški. Vsaj gospoda, vendar veste, da je tudi nekaj Slovencev na Koroškem , ali oni ne enega poslanca nimajo v zboru. (Dobro! na levi.) To mi, gospoda moja, čutimo davno. Jaz sem 8. aprila 1861. leta — če pogledate stenografične zapisnike, se lahko prepričate — prvikrat na tem mestu povzdignil svoj glas po zedinjenji vseh Slovencev v eno celoto.
Takrat so me zasramovali možje na uni (desni) strani in po časnikih sem šel kot „der Mann mit dem blutenden Herzen" (veselost). Še danes, gospoda moja I nam krvavi srce, da se moje želje do danes še niso iz-
polnile. Isti glas je ponavljal deželni zbor enekrati, že ponavljal se je v mnogih ljudskih shodih, v taborih, ne le na Kranjskem, terauč tudi Primorskem, Stajarskem, Koroškem, povsod gre glas na to, le če bomo Slovenci zedinjeni, more nam pravica obveljati. Slovenci ne zahtevamo več nego ravnopravnost in ne zato, da bi Nemce ali Lahe zatirali, ampak da svoje pravice vži-vamo. (Dobro! na levi.)
Tretja glavna točka je ozir na materijalno blagostanje naroda, na rastoče državne deficite, na državni dolg brez konca in kraja. To so tiste črne bukve nadlog, v katerih stoji zapisano, kam nas tira tista sistema, ki se liberalno imenuje.   (Dobro! na levi.)
Vse to pa se more le takrat predrugačiti, ako pridejo — kakor je v adresi rečeno — na čelo državi možje, ki imajo resno voljo, vresničiti ono veliko načelo, ki se glasi: Justitia regnorum fundamentum. (Pohvala na levi.)
Modrost presvitlega cesarja je leta 1871. takim možem že izročila krmilo vlade. Ali tista stranka takraj Litave, ki se zove „ustavnou in „liberalno" prav tako, kakor „lucus a non lucendo", na tej strani, na uni strani pa Madžarska sila je naredila, da je Hohenwar-tovo ministerstvo moralo odstopiti in da so žarijo vesele prihodnosti zatemnili kmalu zopet črni oblaki.
To, gospoda, na3 je pripravilo na to, da smo sklenili preponižno prošnjo na presvitlega našega cesarja, da naj nas on reši, da reši cesarstvo svoje iz silnih zadreg, v katerih dan danes tičimo. Gospoda mpja, „da hilft keine Str&ussvogelpoiitik spielen"; pred vsem svetom leži odprto, kam smo prišli. (Dobro! na levi.)
Opravičeno je torej po vsem, da stopimo pred prestol presvitlega cesarja in v ta namen stavim predlog: Njega veličanstvu, presvitlemu cesarju se preponižno izroči nasvetovana adresa in voli se odsek sedmerih udov, ki naj to adreso pretresa in v eni prihodnjih sej o njej zboru poroča. (Pohvala na levi.)"
Nemškutarska stranka se je bala, da bi pritožbe narodnih poslancev ne prišle do Najvišjega mesta, zato je v svoji večini ovrgla dr. Bleiweisov predlog.
Poslanec Pakiž utemeljeval je svoj predlog zarad odpisa davkov v Kočevskem, Laškem in Ribniškem okraji; dokazal je v daljšem govoru, v kakih veliHh stiskah so prebivalci navedenih okrajev, kako jim po-vodenj skoraj sleherno leto uničuje vse pridelke, in da je pomoč državna gotovo tu na pravem mestu. Predlog ta se izroči gospodarskemu odseku v pretres.
333