Kako naj se v šoli ,,Drugo Berilo" obdeljuje. Govoril Fr. Govekar pri učiteljskem zboru 28. sept. preteč. 1. v Ljubljan!. (TDalje in konec.) Razdelki o ,,naravopisji in prirodoslo vji" ponujajo učitelju Iepo priliko, da zbuja svoje učence k pazljivosti v naravi, ter tako obrača njih oko, uho in vadi notranja čutila. Tii so vaje (34) ,,svet", (35) ,,zvezde«, (36 do 42, 43) letni časi«, (57) »svetloba in gorkota«, (62) wzrak«, (67) ,,dež«, ,,sneg" in ntoča", (68) ,,elektrika", ktere si tako rekoč roke podajajo. Dalje pride (88) ,,živalstvo", (116) »rastlinstvo«, (137) ,,rudstvo'i' in druge. Pri teh vajah naj učitelj učencem kaže, kaj je na zemlji in njene prikazni, in vse, kar jim je treba vediti o spremenjavi dneva in noči, letnih časov, kakor tudi one prikazni, ktere so v ožji zvezi z nebesom. Ravno tako naj učitelj razlaga svojim učencem oživljajočo in ohranjajočo svetlobo in gorkoto, zrak po električnih prikaznih, kakor tudi razpustljivo moč vode i. t. d. Posebno jasen in določen pa naj bode nauk o zvezdoznanstvu, da si učenci prisvoje, kar jim je potrebno vediti o tem, in da umejo koledar ali pratiko, pa tudi, da zatirajo pri prostem Ijudstvu predsodke in vraže, ki izvirajo naj več iz nevednosti. Učitelj naj ne pozabi, da izvzemši nekaj delov fizične in matematične geografije, spada veliki del Ijudski (šoli, da je nauk popolnoma; vender naj pa nikar s tem svojih učencov prevec ne terpinči in dragega časa ne zgublja. Tudi naj pri tem uditelj učencem pove, da je vse to le delo roke mojstrove, nikakor pa še njegova podoba. Pri živalstvu naj učitelj učencem kaže različna plemena domačih in tujih živali, kakor tudi plavajočih in letečih tic, njih redivna, premikalna in branilna orodja; tudi naj jim pove, kaj koristi ali škoduje ta ali una žival. Bolj popolnoma naj bode nauk pri domačih živalih in tudi tukaj zadostuje natančno in jasno popisovanjo le ene živali tistega plcniena. Pri tem razdelku naj učitelj (udi učenccm pove, kako se živali žlahtnijo, dobro kermijo itd. Tudi o boleznih in zdravilih pri domačih živalih naj kaj pove. Rastlinstvo se mora posebno previdno obravnavati. Učitelj naj učencem pred vsein kaže tiste rastline, ki so pri domačem gospodarstvu in pri kupčiji posebno imenitne, kakor tudi koristnc in škodljive, in ktere so glede umetnosti in obertnije posebno važne. Pri tej priliki naj učitelj (udi kaže uoencem kaj o zemljiščinih Iastnostih, da vedu, kako se more žilo s sadeži kolobariti ali verstiti, da zcmlja prinaša več dobička. Pove naj učitelj kaj o drcnaži, pa tudi kako se presuha zemIjišča gnoje ali močijo. Kaže naj, kako gnoj pospešuje rodovitnost in pomnožuje pridelke, in naj pripoveduje, kako naj se z gnojeni in gnojnico modro ravn«, da gnojne moči ne izhlape itd. Napeljuje naj jih (udi na to, da bodo poznali novc sadeže ali kupčijskc rastline. Pove naj, da se gospodarslvo boljša 7, mnngo klajo, ker potem se tudi laliko več živine redi, od te so pa zopet več gnoja prideljuje; kjer je pa dovolj dobrega gnoja, tam pa je gospodarstvo na terdnih in dobrih nogah. Tudi naj učitelj kaj pove od naj bolj navadnili strojev ali niašin, s kteritni se poljska dela veliko hitreje, bolje in ložeje opravIjajo, kjer se več z*ernja prilirani, in se živina manj terpinči itd., p.: oralo, rešilnik, scjalnico, mlatilnico, kosilnico, osipalnico, lušivnico, reporeznico, škoporeznico, pinjo itd. Tako učltelj spolnuje važno nalogo v narodni šoli in učencem na vse strani koristi. Pri razdelku ,,rudstvo" naj učitelj učencem kaže, kako pridni in delalni so Ijudje pri obertniji. Tii ima učitelj za splošni nauk obilno in mičnega gradiva, kajti ne le to, kar človeku narava daje za njegove potrebe, ampak tudi to, kaj more človek storiti, da pridobljene pridelke koristno rabi. Se ve, da more učitelj pri takih obravnavah ozirati so na krajnc razmere. Znano je, da je nauk v enem kraju od drugega različen, kakor ravno nancsd okoliščine, ktere naj so nikar ne prezirajo, bodi si glede reči, v kteri ste si dve enako podobni, ali kar je treba učitelju tukaj ali tam pridjati ali nadomestiti. Pri naravopisnih in prirodoslovnih vajah naj učitelj na to gleda, da se učenceni odpira spomin in prava zavednost, da vidijo znamenja božje mogočnosti, modrosti in Ijtibezni, in da potera v velikanskem stvarjenji po vrednosti male kakor velike stvari cenijo. Zemljepisni oddelek učitelj vadi učence že pri wAbecedniku" z kazavnim podukom; v ,,Pervem Berilu" se (a nauk nadaljuje v tej meri, kar je za učence na tej stopnji glede njih skušenj priraerno, ter se končava v nI>rugem Berilu" pri štev. 79, 80, 143, 144, 145, 14«, 148, 149, 150, 152, 158, 159, 160 in drugih. Za Ijudsko šolo zadostuje, da učitelj učence soznanja z okolico in domovino, dajira pove naj važniše čertice od zemljine podobe, njene velikosti, tek in njeno razmero k solncu in luni. Kaže naj jim naj imenitniše dežele, mesta, vode", gore in rekp, pridelke in prebivalce. Evropo naj jim kaže po njenib mejab, gorah, vodah, deželah, pridelkali, kakor tudi njena poglavitna, tergovska ali kupčijska mesta. ()d drugih delov sveta pa naj bode nauk manj obširen. Ua pa bodo nčenci vse to lahko in prav razumeli, naj jih podučujejo počasi od znanega do neznanega, od bližnjpga do daljnoga, po velikosti, podobi in lastnosti. Naj jih tedaj koj z začetka peljo pod prosto nebo, ter naj jitn kaže, da, ako se opoldno z obrazom proti solncu obcrnejo, imajo prcd seboj južni ali topli, za herbtom severni ali merzli, na levi pa vzhodni, na desni pa zahodni kraj; pove naj jim, da se tako lpga in rapja kake dežele ali kakpga kraja določi. Na zemljevitlu naj jim kaže naj pervo njih rojstni kraj, potem njih okolico itd., da se tako polagoma pa tudi prav natančno soznanjajo s svojo domačo deželo. Narisa naj potem učitelj na šolsko tablo njih rojstni kraj z okolico vred, tpr naj učence napeljuje, da poteni to na svojih tablicah ponarisajo. Večkrat se bode potem veselil, videti učence iz šole gredoce, kako pazao ua svoj načert gledajo, ter pomanjkljive ceste, hribe i. t. d. sami nadomestujejo. Ko tedaj učitelj tako učencpm razkaže bližnje kraje, lahko bode potem tudi o daljnih deželah, gorah, vodah itd. kaj govoril in učencpm v spotnin vtisnil. Za tem, ko učenci svoj rojstni kraj z okolico vred, njih domačo deželo, dobro poznajo, naj jim učitelj pove, da je domača dežela le en del velike der- žave Avstrije, h kteri se štejejo še druge dežele (148. —149. vaja); kaže naj dalje, da je pa Avslrija zopet en del Evrope, Evropa pa del znanili peterih delov sveta. Vse to naj jim pokaže na kakem globusu ali zemljekrogu, ali na plauokroglah, da tako njih duh gleda od domačega in bližnjega v daljavo. l)a pa ne bode ta nauk preveč suhoparen in dolgočasen, naj ga učitelj združuje z zgodovino, prirodoznanstvom, z naukom od obprtnije ali tehnologijo; tako je ta nauk jasen, mikaven in spodbuden in vedno bolj popolnoma. Pri zemljepisnem poduku naj učitelj učencem prav živo kaže moč, modrost in dobroto stvarnikovo, kteri je tako dobrotno naselil zeunljo z različnimi prebivalci. Opominja naj jih, da bodo pridni, ter naj jih spodbuja k ljubezni do svojega rojstnega kraja, domače dežele in splošne domovine, pa Uidi k ljubezni in vdanosli do vladarja in postave. Pri ^zgodo vini" naj učitelj na to gleda, da bode ves nauk segal bolj v scrco, zalo naj se nikar ne prizadcva, da bi učencem spomin preveč obkladal z mnogimi dpjanji, imenj ali števili. Taka enostranska množina nima zavoljo svoje pulilobe nikakoršnega obstanka, ter je brez vsega vpliva in koristi, ako bi si tudi učcnci od vspga simtertje kaj zapomnili. Zgodovina razodeva v vsem lc božje vladarstvo, in jo tudi prava učiteljica v življenji, oznanovalka resnobnih resnic, tcr šola Ijudoznarvstva in krpposti. 0 splošni zgodovini naj učitelj glede neizmernpga gradiva učence le nekoliko soznanjn s pregledom naj imenitnišili ljudstev, z njih slučaji in dogodbami, kteri se vsled mogočnega, imenitnega in stalnega vtisa in veljave vedno blišče. Obilnost in mnogoverstnost gradiva naj bo tukaj učitelju merodajavno kazalo, kaj in koliko naj o tem porabi za učence. 0 domači zgodovini naj pa bode poduk, kolikor mogoče, obširen, natančen in popolnoma. Učitelj naj si prizadeva, da bode vse prav živo, priserčno, priprosto in mikavno razkladal, da tako v nježnih otročjih sercih ljubezen do domovine in vladarja, k zadovoljnosti do obstoječih naprav in postav navdušuje, ter jih spodbuja k vzajemni delavnosti na srečo in blagor ožje in splošne domovine. Tako se njih nravna razsodnost vedno bolj in bolj izobražuje, njih občutki za pravo, žlahtno in v resnici imenitno ožive in žlahtne, ter se vterjuje misel na Boga in njpgovo vladarslvo. Napeljuje naj potem učitelj učence, da mu tudi na njegova vprašanja kaj več od- govarjajo, kakor samo v prostih stavkih, da se vadijo govoriti in razsodno misliti. Včasi naj učitelj tudi porabi kak zgodovinski odlomek za spisnc ali pravopisne naloge, da si učenci vse bolj pojasnijo in v sponiin vlisnejo. Povestnica kaže nam Boga, kteri po svoji modrosti in dobroti dela in dejanja posamesnih Ijudi kakor tudi skupnih narodov modro vlada in vodi, zmago pospeši in dji pa vselej le pravičnenm, dobremu in svetemu. l)a se pa bode tudi kcrščanski in pobožni čut z naukom zdru/.cval, naj pripušča dejanja in dela človeške po vzrokili in vspehih višjemu vodstvo, ter naj človeške slabosti kakor senco pri luči primerja. Zgodovino brez zemljevida podučevati, pa bi se le po lanu plavalo; da je nauk mičen, naj ga tedaj združuje z zemljepisjem. Zgodovinskega jedra je v ,,I)rugeni Berilu" več vaj. Pri zemljepisnem poduku učitelj učencem kaže družino kakor središče deržavljanskega življenja, tii pa naj jim kaže cerkev ko središče verskega življenja. Da pa bodemo učitelji mogli vse to obširno polje vspešno obdelovati, potrebno je, da imamo zato potrebne priporaočke. Zato je želeti, da bi možje, kteri imaja o tem določno besedo, že skoraj kaj več storili, nogo nas zmcraj s praznimi tolažili odpravljali. Mi nčitelji umcmo svojo nalogo, lor smo tudi pripravljcni svoje dolžnosli zvesto spolnovati; naj bi jili tudi drugi žc skoraj spolnili do nas učitcljev!