1 I Leto XV Ljubljana, peték 16. julija 1937 Cena t Din Upravniatvo, ujuDljana, ünafljeva tulca (k — Teletoo St 8122. 8123, 3124, 8125, 8126. lnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova oL • — TeL 3882, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL fit. 2 Telefon St. 190. B;ačunl pri poŠt. ček. zavodih; LJubljana St. 3X842, Praga «slo 78.180, Wien St 106.241. Uredništvo: Ljubljena, Knafljeva allea 8, teteton 3122, 3123, 812«, 8129, 8126. MarBwr, Gosposka ulica 11. telefon St SMO, Celje, Strossmayerjeva ulica Ste». 1, telefon St 6S. Rokopisi se ne vračajo. NEVARNOST VOJNE NA DALJNEM VZHODU Tako Japonci kakor Kitajci še nadalje zbirajo čete pri Peking« -Prava vojna atmosfera na Japonskem — Bojkot japonskega blaga na Kitajskem Peking, 15. julija, o. Položaj je na boji-ičn pred Pekingom v splošnem nespremenjen. Japonska vojska ne namerava izvrševati večjega pritiska na Peking, dokler poveljstvo ne zbere dovolj moštva in vojnih potrebščin pri Tiencinu ter pred Pekingom samim. Iste namene imajo tudi Kitajci. Včeraj ie prispelo iz raznih krajev šest kitajskih divizij dobro opremljenega vojaštva v okolico Pekinga. Prav tako je prispelo mnogo vojnih potrebščin in živil, sanitetnega materiala ter večje število zdravnikov in bolničark. Najvažnejši dogodek današnjega dne ie dejstvo, da je prišlo skoro 100.000 kitajskih komunistov iz svojih skrivališč v gozdovih in gorah pokrajine Siensj ter se jziavilo pripravljeno boriti se pod poveljstvom generala Čangkajška proti Japoncem. Pekinški župan je izjavil včeraj zastopnikom tiska, da bo storjeno vse, kar je v možnosti narodne častj jn državnega ugleda. da se niti košček kitajske zemlje ne bo prepustil Japoncem brez boja. Glavni kitajski stan je v Lojangu. Kitajska fronta se naslanja na utrjeno mesto Paoting-Fu» ki je oddaljeno 60 kilometrov ©d Pekinga. Bitka pri Tiencinu Šanghaj, 15. julija, o. Nekoliko pred polnočjo je prišlo v bližini Tiencina do novega hudega spopada med japonskimi in kitajskimi četami. Vse do jutra se je čulo streljanje strojnic in topov. Kako se je bitka končala, še ni znano. Kitajski listi pišejo, da Je prjšel čas obračuna z Japonci. Kitajska nacionalna vlada je mobilizirala tudi svoje letalstvo. Vojno navdušenje na Japonskem Tokio, 15. jul. g. Po vsej državi vlada veliko navdušenje za vojno, ki ga je mogoče primerjati samo z navdušenjem o priliki vstopa Japonske v svetovno vojno. Priprave za vojno se mrzlično nadaljujejo. Formacije rezervistov prevzemajo straže mostov, železnic, tvornic itd. Tudi ženska ndruženja so bila pozvana, naj bodo pripravljena za nego ranjencev. Vlada zbira srebrne in zlate predmete pri privatnikih. Pripravlja se tudi kontrola najvažnejših surovin in živil. Komunike vojnega ministra pravi, da je bilo zaradi resnosti položaja v severni Kitajski sklenjeno, da se odpošljejo čete iz Japonske na to ozemlje. Kitajske zahteve ganga j, 15. julija. AA. Po poročilu oči-vidno od oblasti inspiriranega lista »Ta-kungpau« zahteva Kitajska v bistvu: 1. Obnovitev statusa quo ante 8 julija, Z. umik novih japonskih čet, S. novo denarno odškodnino trgovcem in državljanom, 4. brezpogojna obnova mirovnega stanja. Upanje v mirno ureditev spora Tokio» 15. julija. AA. Na konferenci s pokrajinskimi guvernerji ie izjavil japonski vojni minister, da upanje v mirno ureditev spora, ki je izbruhnil na severnem Kitajskem, še ni popolnoma propadlo. Podobno je izjavil tudi mornariški minister. Obe- nem sta oba zahtevala, naj pristojni Sni-telji pojasnijo prebivalstvo, da se mora Ja; ponska na severnem Kitajskem poslužiti svojih voiaških sil. Zunanji minister Hi-rota ie s svoje strani naglašal. da bo scasala Japonska urediti ta spor po diplomatski poti. Bojkot japonskega blaga Šanghaj, 15. julija. Reuter: Bojkot japonskega blaga se silno gjri. Japonski diplomatski in konzularni zastopniki v notranjosti Kitajske s« odpotoval} y mesta ob obali. Vsi poučeni krogi trdijo, da ie sedanje sa-tišje prevara in menijo, da bodo vse vojne priprave prav kmalu končane. Koncentracija ruskih čet ob mandžurski meji Tokio, 15. julija, g. Po semkaj dospelih poročilih je Sovjetska _ unija dala razumeti, da ee v morebitni vojni med Japonsko m Kitajsko ne bo aktivno vmešavala v vojaške operacije, vendar pa bo izvedla gotovo koncentracijo svojih čet. na rusko^nandžur. siki meji, da bi na ta način vezala večje število japonskih čet. Amerika za politiko „odprtih vrat44 Washington, 15. julija. AA. Ameriška vlada je še vedno za politiko »odprtih vrat« na Kitajskem, vendar pa ne misli postopati po sporazumu devetih držav, ker se ne želi vmešavati v spore med Japonsko in Kitajsko. Ameriška vlada bo samo nadaljevala posvete s kitajskim in japonskim poslanikom v Washingtonu. Živahna seja senata Z večino glasov je bil sprejet zakon o zamenjavi kovanega denarja Beograd, 1<5. julija. p. Dopoldne je Mia seja senata pod predsedstvom dr. Mažura_ niča ter v pristnosti večjega števila ministrov in predsednika vlade dr. Stojadinovi-ča. Seja se je pričela ob 10.15. Po odobritvi zapisnika zadnje eeje je bilo objav-Ij<*no, da je narodna skupščina predložila zakon o sladkovodnem ribarstvu in štiri mednarodne konvencije. Dalje je bilo objavljeno, da je imunitetni odbor senata predložil poročilo o zahtevah ministra pravde odobritev podaljšanja kazenskega postopanja proti senatorjem dr. Dušanu Pevčiču, don Franu Ivaniševiču in Jeremiji Zivano-vjču, kakor tudi predstavka senatorja Jo-tvana Banjanina o kršitvi imunitete. Ta P°~ ročila bodo prišla na dnevni red kasneje. Končno je bil preči tan ukaz, da je dokr čen za vladnega poverjenika pri razpravah o zakonih iz resora notranjega ministrstva generalni inšpektor notranjega ministrstva Aleksander Kuzmanovič, za vladna poverjenika pri razpravi o zakonu o sladkovodnem ribarstvu pa univ. prof. dr. S L niša Stankovič in načelnik kmetijskega ministrstva Budislav Stojanovič. Interpelacije in Stenografske beležke Pred prehodom na dnevni red je govoril o poslovniku senator dr. Kramer, ki je ugotovil, da njegova interpelacija na predsednika vlade, ki je bila predložena 6. t. m. in naslednjega dne objavljena senatu, ni bila natisnjena v tiskanih stenografskih beležkah. Do sedaj so se vse interpelacije natisnile v stenografskem zapisniku in se je 1» pot pirvič opustila ta prakea. Dr. Kramer je zahteval, naj se ohrani dosedanji običaj. Predsednik dir. Mažuranič je izjavil, M «dgovoril na prihodnji seji. Dr. Kramer o zamenjavi kovanega denarja Senat je nato prešel na dnevni red in sačel razpravo o predlogu zakona o kovanja denarja. Poročijo večine je podal senator dr. Frangeš, otddivajeno mnenje manjšine pa senator dr. Kramer. ki je stališče manjšine utemeljil v obširnem govoru. Med drugim je izvajal, da je izdaja novega kovanega denarja pri nas nujno potrebna. Naš sistem v pogledu medsebojnega razmerja kovanega drobiža je nepravilen in so nekateri kovanci, ki so sedaj v prometu, tudi pretežki. Finančni minister je v finančnem odboru obljubil, da se bo s kovanjem novega drobiža to popravilo, tako da bo novi kovani drobiž po obsegu, obliki in težini manjši in primernejši. Sprejel je tudi sugestijo opozicije, da ee tudi umetniški strani izdelave novega drobiža posveti večja pozornost. Obljubil je, da bo razpisan natemi za osnutke. Poveem neprimerna in nekoliko nazadnjaška pa je namera, da se kovanci po 25 par prevrtajo, tako da bodo imeli v sredini luknjo in bòdo le neke vrste ploščati obročki. Te vrste denar je prišel v Evropo iz kolonij, kjeT nosijo denar na vrvici okrog vratu, in predstavlja napnmitivnejši sistem kovanega denarja. Vse države, ki eo feriale take viste kovance, ee jih sedaj sramujejo in so jih že po visH ukinile. Zato je docela nepotrebno, da sedaj pride še Jugoslavija in izda kovance, ki pač ne bodo reprezenfciraM jugoslovanske kulture pred zunanjim svetom. . Pogrešeno je tudi sedanje ra®meqe vrednosti posameznih kovancev, ki ga namerama vlada obdržati tudi pri kovanju novega kovanega denarja. S tem, da je najmanjša denarna edinica 25 par, se na umeten način vzdržujejo cene. Celo v državah, kjer je življenjski standard višji od našega, ima_ jo manjše donarne ©dinioe kakor mi. Nerazumljivo je, zakaj je vlada zahtevala za ta zakon nujnost. Narodno predstavništvo naj bi ga tako rekoč v 24 urah spra-vio pod streho. Finančni minister eam je povedal, da se kovnica, v ka-teri ee bo koval denar po tem zakonu, šele gradi in so potrebni et.ro.ji šele naročeni in še niti niso pri&peli. V ostalem je finančni minister priznal, da ee bo ta denar koval šele leta 1938 in 1939. Čemu potem taka naglica? Edini razlog, ki sem ga mogel ugotoviti, je ta, "da ee za tem zakonom skriva nekaj drugega. Če pregledamo poročila, ki nam jih je dajal g. finančni, minister, vidimo, da je proračunska situacija več kakor po~ voljina. Imamo več sto milijonov viSka. Finančni minister je mogel celo gotove izredne izdatke kriti iz rednih proračunskih dohodkov. Potem se moramo pač vprašati, ali je nastala sedaj naenkrat tako težka finančna situacija, da. so potrebni izredni dohodki, kakršne bo imela država od kovanja novega denarja. Ker pa finančni minister pravi, da temu ni tako, potem je docela neupravičeno, da sedanja vlada, računa na dobiček, ki ga bo lahko realizirala šele leta 1938 ali 1939. ker se bo šele čez dve leti izvajal ta zakon. Vlada si očividno hoče vzeti že eedaj predujem in potrošiti ta dobiček. S tem bo seveda bodoči vladi odvzeta možnost razpolaganja 6 sredstvi, ki jih bo dalo državni blagajni izvajanje tega zakona. Člen 12. predloženega zakona pravi, da bo vlada porabila dobiček od kovania novega denarja za izredne potrebe. Nimamo nič proti temu, zahtevamo pa, da se teh več sto milijonov potroši pod kontrolo finančnih odborov narodnega predstavništva. Vladna večina je 9icer v polni meri priznala upravičenost, našega stališča, vendar pa je v odboru glasovala proti njemu. Ker je zato ostal ves zakon, zlasti pa člen 12. «+i_ liziran tako, da se bo moglo več eto milijonov potrošiti brez vsake kontrole narodnega predstavništva, ne moremo glasovati za ta zakon. Izvajanja dr. Kramerja so že_ , la na levici viharno odobravanje in pritrjevanje. Senatorja dr. Krulj in dr. Frange: Minister financ g. Dušan Letica je nato podal ekspoze, sličen onemu v narodni skupščini, nakar je povzel besedo poročevalec večine senator dr. Oton Frangeš, ki je izjavil da ima zaupanje v sedanjo vlado in da je prepričan, da bo porabila ta denar v patriotske svrhe. Senator dr. Uroš Krulj: Vi imate sploh zaupanje v vsako vlado. Frangeš: Tako dolgo, dokler je patriotska. Krulj: Ne, samo tako dolgo, dokler je na oblasti. Frangeš: Tako dolgo, dokler je tega vredna. Krulj: To je kaj slabo spričevalo za vlado. Frangeš: Vem, da sedanja vlada pravilno postopa, Krulj: Vi se sedaj rogate äestojanuar-skemu režimu, Čeprav ste sami bill v njem. Frangeš: Bil sem član šestojanuarskega režima in sem na to ponosen. Bil 3em zato odlikovan s Karadjordjevo zvezdo. Banjanin: Sirota Karadjordjeva zvezda! Frangeš: Vi je nimate! Banjanin: Vi se lahko ponašate z njo, samo ne vem, če se more Karadjordjeva zvezda z vami. Frangeš: To je stvar ne pa vaša, Krulj : Vi izzivate vse nacionaliste. Frangeš je končal svoj govor s pozivom vladni večini,! naj sprejme zakon, kakor ga je vlada predložila. Pri glasovanju je bil nato zakon s 37 proti 20 v načelu in s 36 proti 23 glasovom v podrobnostih odobren. Z aklamacijo je bil nato izvoljen cdbor, ki bo proučil predlog zakona o skladkovod-nem ribarstvu. Jutri bodo na dnevnem redu poročila odbora za prošnje in pritožbe ter poročilo imunitetnega odbora o zahtevi ministra pravde po izročitvi nekaterih senatorjev sodišču. Patriarhovo stanje Beograd, 15. julija, p. V bolezni patrijar-ha Varnave ni nobenih novih momentov. Preteklo noč je prebil precej mirno. Davi in dopoldne ie bil relativno svež, objektivno stanje pa še ni zadovoljivo, ker je bolnik močno oslabel. V ostalem so bolečine, ki so se pojavljale v želodcu, ponehale ter patrijarh dobro sprejema dietno hrano. Splošen je vtis, da se je zdravje nekoliko zboljšalo, vendar pa nevarnost še ni minila. Francozi grade spominsko cerkev v Beogradu Pariz, 15. julija. AA. Pod pokroviteljstvom francoskega vojnega ministra se j« ustanovil odbor, ki bo zbiral prispevke za zgradibo cerkve v Beogradu v spomin na Francoske vojake, ki so padli na solunski fronti. Maršal Franchet d'Esperey je izdal poziv, v katerem opozarja, da je na Bolun-ski fronti pedla 45.000 Francozov, nato pa pravi: Da ovekovečimo spomin nanje, želimo po-. staviti v mestu, ki ga je njihova smrt osvobodila in poveličala, v večen spornim spominsko cerkev, kjer ee bodo pred Bogoan in pred ljudmi vsak dan spominjala njihovih imen. Maršal prosi za prispevke pri >vseh tistih. ki se zavedajo francoske veličine in vseh tistih, ki znajo ceniti francosko-jugo-slovensko prijateljstvo in kri, ki ga J> zapečatila. Turški ministri v Moskvi Pariz, 15. julija. AA. Po poročilu iz Moskve je Molotov snoči sprejel turška ministra Ruždi Arasa in Šukrikaja v navzočnosti turškega poslanika in Litvinova. . Po končanem sprejemu je Molotov priredil na čast turškima ministroma večerjo, ki so se je udeležili tudi maršal Vo nosilo v. _ Burljeni im Kaganovič, Patomkin, Stomonjakov m drugi. Po večerji je bil v Kremlju svečan «prejem. Rumunski kralj na pariški razstavi Pariz, 15. julija. AA. Kralj Karel H. si je dopoldne ogledal na pariški razstavi rumunski oddelek kmetskih hiš. švedska kupuje tanke v češkoslovaški Praga, 15. julija. AA. äkodove tovarne v Plznu so prejele naročilo švedske vlade za dobavo 46 lahkih tankov. Stali bodo 14 milijonov kron. Vprašanje prostovoljcev glavna ovira sporazuma Mešani odmevi angleškega kompromisnega — Francoski pomisleki, italijanska rezerviranost in ugodno tolmačenje v Berlinu London, 15. julija. w. Ldsti komentirajo obširno, toda s precejšnjo rezervo angleški kompromisni predlog glede Španije. V zadovoljstvo, da je Anglija tako hitro Izdelala kompromisni načrt, se meša pesimizem, ki očividno izvira iz spoznanja, da je njegova izvedba odvisna od rešitve vprašanja prostovoljcev. Ker odpoklic prostovoljcev iz Španije ni tako enostavna zadeva, se tudi ostale težkoče pri najboljši volji ne bodo dale premostiti. »Mor-ning post« piše, da je angleški načrt zelo pametno sestavljen kompromis. Čeprav ima gotove slabosti, j« treba upati, da bo vendarle uspelo ustvariti resnično sodelovanje. xDaily Telegraph« govori o »rešilnem načrtu«, čigar izdelavo je prevzela angleška vlada. Tudi »Times« označuje angleški načrt kot kompromis, ki je prevzel nekaj nemško-italijanskih in nekaj francoskih želja. Last pripisuje v ostalem največjo važnost vprašanju umaknitve prostovoljcev, ki bi bilo najučinkovitejše sredstvo, da se skrajša državljanska vojna v Španiji, Levičarski listi nasprotno zelo ostro kritizirajo načrt angleške Vlade, ki mu predvsem očitajo, da zapostavlja interese valencijske vlade, dočim hoče nacionalistični priznati položaj vojskujoče se stranke. Francoski pomisleki Pariz» 15. julija. w. Glede novih angleških predlogov se čujejo iz okolice francoskega zunanjega ministrstva precejšnji pomisleki. Kar 6e tiče tehnične strani angleških predlogov pripominjajo, da bo francoska vlada delala na to, da bo predlagana kontrola v resnici učinkovita in da bo veljala za vsa pota na kopnem, na morju jn v zraku- Kar pa se tiče njih pravne strani, torej problema priznanja pravic vojskujočih se strank, bo francoska vlada predvsem načela vprašanje, ali se s tem ne ustvarja neenakost, ker ima nacionalistična vlada v Salamanci večje možnosti izvesti s svojim brodovjem blokado kakor valencijska vlada, ki praktično nima nobenega bro-dovja. Zaradi tega je treba točno določiti, pod kakimi pogoji se to izvedla blokada. Pariz, 15. jul. g.. Vlada se je ob 17. se- stala pod predsedstvom predsednika republike Lebruna, da čuje ekspoze zunanjega ministra Del bosa o novih angleških predlogih. Francoski diplomatski krogi so pri presoji angleškega načrta za sedaj zelo rezervirani in ne verjamejo, da bi se z angleškimi predlogi vzpostavilo ravnotežje med Valencijo ki Salamanco. Po francoskem mnenju bi moral biti odhod Inozemskih prostovoljcev iz Španije končan, preden bi se izreklo priznanje pravic vojskn-" jočih se strank obema taboroma v Španiji. Poleg tega bi bil šele dejanski odpoklic vseh prostovoljcev pravi dokaz za iskrenost nemških in italijanskih namenov glede nevmešavanja. V ostalem ne pričakujejo, da bosta Rim in Berlin gladko odklonila angleške predloge, temveč menijo, da bosta izrazila samo svoje pomisleke. Italijansko stališče Rim, 15. julija, w. Italijanski listi ob-' javljajo, da je fašistična vlada takoj pro-' učila angleške predloge. Italijanska vlada iskreno želi sodelovati pri hitri in zadovoljivi rešitvi, v tem trenutku proučevanja Hi čakanja pa se še ne more izreči obvezne sodbe. Priznati je treba naglico, s katero je angleška vlada rešila poverjeno Ji nalogo, in njeno prizadevanje za dosego možnosti sporazuma. Ugoden odmev v Nemčiji Berlin, 15. julija. AA. V poRtičnrh krogih prevladuje sploSno vtis, da upošteva angleški kompromisni predlog deloma tudi nemške predloge m da bi zato mogel tvoriti podlago za razpravo. Končna odločitev pa bo odvisna predvsem od obeh strank v Španiji. V Berlinu pripominjajo, da bo kronološki red, v katerem se bodo izvajali pogoji, ki rh ima Vedika Britanija v vidiku, velikega pomena. Prav tako je treba vedeti, kako bosta obe španski stranki sprejeM njene predloge. Vprašanje prostovoljcev se zdi po nemški sodbi mnogo lažje rešljivo na strani generala Franca kakor na valen-cijski strani Na splošno pa upajo v Berlinu, da bo britanski kompromisni predlog omogočil rešitev krize nevmešavanja. Kongres manjšin Letošnji kongres je bil v Londonu — Dr. Wilfan opravičil z obolelostjo — Odhod Baskov se je London, 15. julija, AA. Včeraj popoMne je bil v Londonu otvorjen kongres evropskih manjšin. Na otvoritvi seje so pozdravili udeležence v imenu angleškega javnega mnenja polkovnik Malon in lord Dickinson, Polkovnih Malon je predlagal, naj bi velesile sklenile sporazum o ureditvi manjšinskega vprašanja. Nato sta govorila poročnk Routh in voditelj sudskih Nemcev Hemlein. Kongres je danes popoldne zasedal v spodnji zbornici, kjer so se delegati sestali z mnogimi člani parlamenta. Kongresu je predsedoval delegat madžarske manjšine v češkoslovaškem parlamentu namesto dr. Vilfana, zastopnika slovenske manjšine v Italiji, ki se je opravičil z obolelostjo. London, 15. julija. w. Kongres narodnih manjšin je na zaključni seji pozval Veliko Britanijo, nai bi pomagala narodnim raanj-šinam k dosegi njihovih pravic. Skupnio narodnih manjšin» pravi komunike kongresa» priznavajo v polnem obsegu velik poj men angleške politike kot faktorja, ki bi mogel določiti usodo raznih narodnih skupin v Evropa. Bolj energična intervencija v Ženevi bi mnogo pripomogla k ohranitvi miru v Evropi ter k povečanju pravičnosti in kulture. Na kongresu je nastal incident z baskovsko delegacijo- ki ga je zapustila ker je odklonil adreso, ki jo je predlagala m ki vstaje ootanja proti Nemčiji. Odklonitev te adrese se je utemeljevala • tem, da je bila vedno politika kongresa odklanjati konkretne očitke proti komurkoli. S španskih bojišč General Miaja o republikanski ofenzivi pri Madridu Madrid, 15. julija, o. General Miaia je bil snoči zelo dobro razpoložen ter je proti evo. jemu običaju sprejel zastopnike tujega tiska. V razgovoru ž njimi je o položaju na bojišču in republikanski ofenzivi izjavil, da je zelo zadovoljen s prvimi resnimi poizkusi republikanske armade proti iravežbanim italijanskim in nemškim četam, ki so mnogo bolj moderno oborožene. Hrup v spodnji zbornici London, 15. julija, b. Ko je včeraj mornariški minister Duff Cooper sporočil spodnji zbornici, da je nacionalistična kri-žarka »Almirante Cervera« ustavila angleški parnik »Molton« na njegovi poti v Santander, je prišlo do burnih scen. Poslanec Fletcher je vprašal mornariškega ministra, kako more angleška vlada dopustiti, da plenijo angleške parnike osebe, ld jim niso priznane pravice vojskujoče se stranke. General Franco po njegovem mnenju nima pravice, da ustavlja angleške parnike nikjer, niti izven španskih teritorialnih voda, niti v njih. Ker minister na te pripombe poslanca Fletcherja ni hotel odgovoriti, so začeli vsi poslanci vpiti: »Odgovorite! Odgovorite!« šele na to splošno j 7~htevo se je minister uklonil in izjavil, da po njegovem ne gre v teh primerih za pravice ene ali druge stranke, temveč samo za to, da mora angleška vlada smatrati morje tri milje od obale prav tako za špansko celino, kjer se ne sme vmešavati, kakor se ne sme vmešavati v španske zadeve na španski celini. Obstreljevanje Ovieda Ovoedo, 15. julija. AA. Republikansko topništvo je včeraj popoldne celih osetm ur bombardiralo mesto. Tristopetdeset granat raznega kalibra je zadelo zasebne baše. Bržkone so republikanske čete zbrale veliko topov okoli Ovieda, da bi mesto popolnoma razrušile, še preden se zaključi borba na severni fronti. Nemška trgovinska pogajanja s Francom Salamanca, 15. jtriija, AA. V Bur*»-su so se začela pogajanja med zastopniki nacionalistične Španije in nemäke vlade za sklenitev trgovinske pogodbe. Pogajanja potekajo zadovoljivo. Več prejšnjih določil so že izpremenili m dopolnili. Oba pogodbenika bosta našla takšno ureditev, da bo ustrezala njenim gospodarskim potrebam. Novi obrambni napori Češkoslovaške Praga, 15. julija, b. Pod predsedstvom presidente republike dr. Beneša in v navzočnosti vseh članov se je dne 9. t. m. sestal češkoslovaški vrhovni difiavni obrambni odbor. ki je svoja posvetovanja zaključil včeraj. Minister narodne obrambe Machnik, inšpektor generalnega Štaba general Syrovy in Šef generalnega štaba generai Krejči so podali na včerajSnji seji podrobne referate o izvedbi in o dosedanjem uspehu vseh vladnih in resornih ukrepov, kakor tudi zakonov, katerih namen je japopodnitenr in do. vnšena zgraditev češkoslovaške armade. Referati so bili sprejeti z zadovoljstvom na znanje. Na*o pa je prišel v razpravo program del v prihodnjih letih. Ugotovljene so bile dejanske potrebe češkoslovaške annade in njim primerno določena višina državnih kreditov, ki bodo potrebni sa izvedbo tehnične oborožitve annade ter za zgraditev novih utrdb. Ko bodo vsa ta deia »vodena, se bodo morala nadaljnja deia kriti Baino z rednimi proračunskimi krediti» Prva Interpelacija o Prihovi na dnevnem redu narodne skupščine — Minister pravde odgovarja na interpelacijo posL Milana Mravljeta . Beograd, 15. julija, p. Za današnjo,, inter-ipelacijsko debato r narodni skupščini je vladalo izredno zanimanje. Na dnevnem redu je bila namreč med drugimi interpelacija poslanca Milana Mravljeta o znanih dogodkih v Sloveniji v zvezi s smrtjo akademika Rudolfa Dolinarja. Razprava je bila relo zanimiva, mestoma pa tudi zelo burna. Po otvoritvi seje je takoj prišla v razpravo interpelacija posi. Milana Mravljeta na ministra pravde. V interpelaciji navaja, kako je prišlo do spopada pri Prihovi, pri katerem je sodelovalo 20 jugoslovenskih nacionalistov in okrog 60 akademikov JRZ, ki so se z dvema avtobusoma pripeljali iz Ljubljane. Pri tem spopadu je bilo na obeh straneh več ranjenih, eden pa je obležal mrtev, ker se je zadušil. Posi. Koče: Ni res, zaboden je bil t nojem! Posi. Mravlje: Sodna komisija je ugotovila, da ni umrl od rane z nožem, ki sploh ni bila smrtno nevarna, marveč se je za-duiä. Tega ne boste nikdar spravili s sveta! Poslanec Mravije navaja v interpelaciji dalje, da je policija v Ljubljani aretirala 17 nacionalistov, ki so sodelovali pri tem pretepu, dočim proti onim 60 akademikom ni bila uvedena nikaflca preiskava ki so bili nekateri zaslišana le kot priče. Zaradi tega vprašuje interpelanit ministra pravde, ali misli odrediti, da se proti vsem udeležencem tega spopada postopa enako v smi-•lu obstoječih zakonov. Odgovor ministra dr. Ob napeti pozornosti je povzel besedo minister pravde dr. Niko Subotič, ki je izvajal: Ta interpelacija tretira v glavnem dogodke kazenske prirode, ki so se dogodili na področju državnih tožilstev v Ljubljani, Olju in Mariboru. Po določbah 61. 14. zakona o državnem tožilstvu vrši višje državno tožilstvo neposredni nadzor nad državnimi tožilstvi pri .okrožnih sodiščih svojega področja. Minister pravde pa vrši nadzor nad vrhovnim in nad višjimi državnimi tožilstvi v vsej državi, istočasno pa vrhovni nadzor nad poslovanjem vseh državnih tožilstev. Interpelacija ne navaja nika-ke konkretne pritožbe zoper poslovanje višjega državnega tožilstva v Ljubljani, ki vrši nadzor nad državnimi tožilstvi v Celju, Mariboru in Ljubljani, vendar pa spada ta interpelacija v mojo kompetenco kot vrhovnega nadzornika. Zaradi tega hočem podati dokumentirano poročilo o delu in delovanju državnih tožilstev v Ljubljani, Ce-Jju in Mariboru. Naj prvo hočem navesti, kar spada pod področje državnega tožilstva pri okrožnem sodišču v Celju. To sodišče vodi pod Št. K 347 preiskavo zaradi izgredov, ki so se odigrali dne 8. junija 1937 v Prelogu pri Prihovi na področju s reškega sodišča v Konjicah, kjer je b:l ubit akademik Rudolf Declinar. Na dan 12. junija 1937 je državno tožilstvo pri okrožnem sodišču v Celju na osnovi prijave sreskega sodišča v Konjicah stavüo predlog, naj se pokrene preiskava proti Slavku Brajkoviču, oženjene-mu pekovskemu pomočniku iz Maribora, zaradi zločina proti javnemu redu in mi- J ru po čl. 134/3 kz., dalje zaradi ziločina proti varnosti javnega prometa za ljudi in imovino po čl. 205/1 kz Ln končno zaradi zločina proti varnosti življenja po 61. 178/2, ker je osumljen, da je v skupini z drugimi in skupno z njimi izvršil nasilje proti dru-gm osebam in poškodoval tuje stvari ter kot udeleženec v skupini izvršil še posebej nasilje popoldne dne 8. junija 1937 v Prelogu pri Prihovi s tem, da je napadel pni avtobus ljubljanskih akademikov, vrgel kamenje na avtobus in ga poškodovali in s tem spravil v nevarnost življenje tn zdravje več oseb v smislu čl. 204 kz. in končno, ker je sumljiv, da je z nožem v hrbet tako hudo ranil akademika Rudolfa Dolinarja, da je ta ed te poškodbe umrl. Proti njemu je bil odrejen preiskovalni zapor v smislu čl. 113/2 in čl. 119/1 k. p. Preiskovalni sodnik je dne 13. junija 1937 izdal rešenje v okviru gornjega predloga. Slavka Brajkoviča je orožništvo 8. junija 1937 izročilo v zapore sreskega sod;-šča v Konjicah. Dne 16. junija 1937 je preiskovalni sodnik v Celju telefonično sporočil, da se je Ivan Kramjc. mehanik, oženjen, doma pri Sv. Lenartu v Slov. goricah prostovoljno prijaviti kot osumljeni udeleženec, zarad; česar je državni tožilec telefonično predlagal, da se tudi nanj razširi preiskava zaradi suma zločina po čl. 154/2, 205/1 ine 20. junija 1937 je prejelo državno :?teneno sporočilo branitelja dr. Frana Lokarja iz Ljubljane, da j» prt ljubljanski policiji zaprt tudi Pran Ko-drič, privatni uradnik rz Radvanja pri Mariboru. Zaradi tega je državno tožilstvo razširilo sodno preiskavo tudi proti njemu in zahtevalo njegovo izročitev. S pismeno prijavo z dne 18. junija je uprava policije v Ljubljani obvestila upravo zaporov okrožnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Celju, da se izro-če v sodne zapore v Ljubljani tudi Slavko Reja, upravnik »Mariborskega Večernika Jutra«, Ivan Silič, sluga uprave »Jutra« v Mariboru, Fran Kodrič, zasebni uradnik iz Radvanja pri Marihoni, Josip Bunc, krojač v Mariboru, Milan Gorišek, odvetniški ^pripravnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Ivan Beigott, pekovski pomočnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Mirko Primec, posestniški sin iz Hoč pri Mariboru, Mirko Korošec, odvetniški uradnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Feliks Neuwirth, šofer pai Sv. Lemartu v Slov. goricah, Vinko Markež, šofer pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, in Milan Orožen, ahsolvšrani jurist v Celju. Ljubljansko državno tožilstvo je ob enem prejelo od ljubljanske policije vse Spise, ki se nanašajo na te osumljence, ter je za vse odredilo pritvor po čl. 113 in 116 kp. ter odstopilo vse spise državroemu tožilstvu v Celju. Istočasno je sporočila uprava policije v Ljubljani sodišču, da so bili osumljeni Blaž škerbinek, Srečko Kranjc, Alojzij Pezdičak, Fran Avguštin in Stanko Stespančič že od policijske uprave v Ljubljani izpuščeni na sv0bodo, ker se je ugotovilo, da niso zagrešili nikakega kazmive-ga dejanja Na dan 21. junija 1937. je prispela na okrožno sodišče v Celju dodatna prijava ljubljanske policije, glasom katere so bili 17. in 18. junija aretirani še nadaljni udeleženci spopada pri Prihovi in sicer Ivan Mlinar iz Maribora, Viktor Dugina. delavec železniških delavnic v Mariboru, Anton Paravan, ključavničarski pomočnik iz Maribora, Ljudevit Urbančič, ključavničarski pomočnik iz Maribora, Filip Primec, ključavničarski pomočnik iz Hoč, Viktor Dugina je že pri policiji v Ljubljani priznal, da je z nožem udaril v hrbet akademika Rudolfa Dolinarja. Državno tožilstvo je dne 22. junija 1937 predlagalo iaz-širenje preiskave in preiskovalni zapor tudi proti tem šestim osumljencem zaradi dejanj po čl. 154, 205 in 178 kz. Preiskovalni sodnik je temu predlogu ugodil in brzojavno zaprosil okrožno sodišče v Ljubljani, naj tudi vse te osumljence premeste v zapore okrožnega sodišča v Celju. Državno tožilstvo v Ljubljani je prejelo od ljubljanske policije tudi vse spise, ki se nanašajo na te osumljence ter jih je 21. junija odstopilo državnemu tožilstvu v Celju. Dne 23. junija so bili vsi osumljenci prepeljani v zapore okrožnega sodišča v "Celju. Dne 23. junija 1937 je prijavila uprava policije v Ljubljani okeožnemu sodišču v Celju, da sta bila 21. junija 1937 aretirana M: ros I» Renar, knjigovez državnih železnic, in Leopold Sušteršič, ključavničar državnih železnic v Mariboru. Tudi za ta dva je bil odrejen pritvor in sta bila oba prepeljana v zapore okrožnega sodišča v Celju. Na brzojavni poziv preiskovalnega sodnika je bil 1. julija 1937 aretiran še Fran Klančnik rz Maribora in odveden v preiskovalni zapor. Pri okrožnem sodišču v Celju se vodi sedaj preiskava proti 22 osumljencem, od katerih jih je 19 v preiskovalnem zaporu, trije pa so že izpuščeni, in sicer sta bila Milan Gorišek in Mirko Orožen izpuščena z odlok on sodišča proti kavciji po 10.000 Din. dočim je bil Leopold Sušteršič izpuščen na svobodo, ker je dokazal svoj al:-bi in je sum proti njemu reduciran na minimum. Iz vsega tega se vidi. da je za kaizerwko postopanje glede dogodkov, kisodovedli do uboja Rudolfa Dolinarja. pristojno okrožno sodišče v Celju. Zaradi tega je tudi za kazenski progom pristojno državno tožilstvo v Celju, a ne ono v Ljubljani. V kolikor je ljubljansko državno tožilstvo sodelovalo, je vedno še istega dne, ko je prejelo spise od ljubljanske policije, takoj odredilo pritvor v smislu kazenskega postopka in dostavilo spise državnemu tožilstvu v Celju. Postopalo je torej strogo po zakonu in brez vsakega zavlačevanja. Iz tega poročila se najbolje vidi, da je tudi državno tožilstvo v Celju brez odlašanja reagiralo na vse prijave oblasti, sodišča in policije kakor tudi na prijave privatnih oseb in bra-mitcljev. Da so aretirani šele po desetih dneh prišli v zapore okrožnega sodišča v Celju, odnosno v Ljubljani, ni kra\'da ne sodišča v Ljubljani. ne onega v Celju. Proti dijakom iz Ljubljane, v čijih družbi jc bil pokojni Rudolf Dolinar, ni bila vložena nikaka prijava pri državnem tožilstvu. Za izgrede v Mariboru pa bi bilo pri-stojmo državno tožilstvo v Mariboru. Na po Seon 8. zakon» » iava. V smislu predpisov ČL SI zakona » zaščiti države je državno tožilstvo dne 10. julija 1937 odredilo preiskovalnemu sodnika ▼ Ljubljani. da v smislu čl. 30 omenjenega zakona odstopi zadevo državnemu tožilstvu sodišča za zaščito države v Beograda. To je vse, kar morem povedati na to interpelacijo. Govor posi. Mravljeta Interpeiant Milan Mravlje je na ta odgovor ministra izjavil, da se ne more zadovoljiti, ker je minister odgovarjal na to, česar ga ni vprašal, ni pa se dotaknil jedra interpelacije, ki se nanaša na postopanje državnega tožilstva, in se ni izjavil, ali je pripravljen odrediti, da se proti vsem izvajajo zakonski predpisi in da se odredi preiskava proti vsem udeležencem pretepa pri Prihovi, torej tudi proti akademikom JRZ, ki so še vedno na svobodi in služijo zgolj kot priče. Poslanec Mravlje je nato podrobno ori;al ves potek dogodkov o priliki bivanja predsednika JNS Petra živkoviča v Sloveniji. Podrobno je razpravljal tudi o dogodkih v Mariboru in izrazil začudenje, da mariborska policija vse do danes ni našla krivcev, ko ve v vsej Sloveniji vsako dete, da je bil glavni vodja mariborski podžupan Fra-njo žebot. Med silnim kričanjem nekaterih slovenskih poslancev je prečital tudi obduk-cijski izvid, o vzrokih smrti akademika Dolinarja. Citiral je določbe zakonov in opozoril ministra pravde zlasti na določila čL 154. k. z., ki pravi, da se mora uvesti preiskava proti vsem soudeležencem pretepa Še dva govornika Nato je govoril še poslanec Mirko Dosen, ki je v temperamentnem govoru podprl izvajanja narodnega poslanca Mravljeta. Jasno je, da je mogoč pretep samo med dvema nasprotnima si skupiaama. Tu pa je v preiskavi samo ena skupina. V obrambo ljubljanskih akademikov je nastopil nato poslanec čr. Andrej Veble, ki je skušal zavračati ugotovitve posi. Mravljeta. Vladna večina je sprejela prost prehod na dnevni red. Nato je sledila še razprava o interpelaciji gkde graditve kaznilnice za malolet-nike v Sarajevu, dočim je bila tretja in-teipelacija o gradnji carinskih skladišč v Zagrebu odstavljena'z dnevnega reda, ker interpeiant ni bil navzoč. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu je zakon o gospodarskih zadrugah. JRZ ostro zavrača zemljoradniški predlog 16. jaMJa. p. Nooojfaja »Samouprava<, glavno glasilo JRZ objavlja zanimiv uvodnik, posvečen znanemu predlogu zemljo rudnikov. Uvodnik ima naslov »Samo taktiziranje« hi pravi o zemljoradni" škem predlogu, da je očividno samo taktična poteza. Zemljoradniški predlog zahteva stvari, ki danes niso neoportnne, ampak tudi nemogoče. Kakor se «dTasel človek ne more več vrniti v otroško dobo, prav tako se ne moreta črtati dve desetletji iz ustvarjanja celega naroda. Tak predlog morejo predložiti samo politični diletanti ali pa ljudje, ki jim ni resno za to, da bi se njihov predlog sprejel. Zato ta predlog ne predstavlja notoemga resnega prispevka k razčiščenju odnešajev, zaradi Česar mu tudi ni treba posvečati ni-kake posebne pozmrnosti. Zomljoradniški predlog, pravi dalje »Samouprava«, more zbuditi le začudenje, kako se še danes nekateri ljudje neresno in nedosledno bore za oblast. Neverjetno jc, koliko koncesij morejo napraviti nekateri svoji vesti tn kako zelo morejo pozabiti na svoje osnovne narodne in državljanske dolžnosti, ko imajo pred seboj sama» ,en cilj: da bi prišli do oblasti. Na» tenrarij-ski zemljoradniki hočejo, da bd pognan državo, nc da bi jih količkaj pekla veatit. v kaos in vrtince, iz katerih bd se ne mo-. gel naijti izhod in ki bi onesposobili davi žavo za vse notranje in mednarodne fnnk-. dje. òuditi se je trefha, da zemljoradniki; sami ne uvidijo neresnosti svojega predlo" ga. Ali ne čutijo, kaiko so smešni, ko brez pooblastila naroda incelo brez pooblastila svojega »glavnega odhora«, ki pa. je tudi sam brez politične legitimacije, predlaga,, jo neka j, kar spada v pristojnost vsega, naroda in velike narodne sku/piščine. Na koncu pravi članek, da mora vsakdo spoznati, komur so znane vse okoliščine, da me stremi predlog dr. Gavriloviča ia tovarišev za ničemer dragim, kakor za tem, da bi pridobili na času, in da je sa-mo taktična poteza, za podaljšanje pogajanj zir. Mačkom. Potrebno jim je še nekaj časa. da bi igrali vlogo političnih po, srednikov, zaradi česar so tudi izdelovati svoj predlog. Ilirija : Jadran 64:45 Sinodi Je Ilirija v tekmah za „Jadranski pokal" spravila že drugo zmago v domačem kopališča področju okrožnega sodišča v Celju ljubljanski akademiki niso zagrešili nikakega kaznivega dejanja. V kolikor so pri Prihovi. na področju sreskega sodišča v Konjicah, sodelovali pri pretepu, so bili gotovo ■v upravičeni nujni obrambi. Državno tožilstvo v Mariboru je prejelo dne 15. junija f od predetojmištva mestne policije v Mariboru prijavo proti naznanim storilcem zajadi napada na Narodni dom, odnosno zaradi poškodovanja tuje lastnine Se istega dne je državno tožilstvo v Mariboru odstopilo predstojništvu mariborske policije prijavo, da na osnovi te prijave izsledi krivce, a še do danes ni državno tožilstvo prejelo nikakega poročila. Zaradi napada na hotel »Orel«, kjer je bila konferenca JNS, in zaradi napadov na druge zgradbe državno tožilstvo v Mariboru ni prejelo nobene prijave, ne s strani predistoj-ništva policije v Mariboru, ne s strani zasebnikov. čim pa bo prejelo kako prijavo, bo postopalo po zakonu. Kar se tiče področja državnega tožilstva v Ljubljani, je senator dr. Albert Krämer po svojem prav. nem zastopniku dr. Marjanu Zajou, odvetniku v Ljubljani, dne 9. julija 1937 dostavil državnemu tožilstvu v Ljubljani prijavo o izgredih, ki so se dogodili o priliki bivanja predsednika JNS Petra 2rvkoviča v Ljubljani dne 6. junija 1937. Pri tej priliki je bila glasom te prijave razitigana tndi državna razstava. To bi v zvezi r ostalimi dogodki, ki so ee odigrali v Liubliani. tvo- Novi j ugo slo venski poslanik v Varšavi Beograd. 15. julija. AA. V imenu Nj Vel-kralja Petra II. z ukazom kraljevskega na-mestništva in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra, je imenovan g. Vladislav Martinac, pomočnik zunanjega nii nistra v 2/2, za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v 2/2 na kraljevskem poslaništvu v Varšavi. Afera nadškofa Šapiehe likvidirana Varšava, 15. julija. AA. Po včerajšnji av-dienci znnanjega ministra Bocka pri predsedniku republike so objavili naslednje poročilo; Krakovski nadškof Sapieha je poelal po apostolskem nunciju prelsedniku republike pismo, v katerem poudarja, da ni s prenosom posmrtnih ostankov maršala Pilsudske-ga nameraval niti naòmanj žaliti dostojanstva predsednika republike. Kfr so ta prenos tolmačili kot žalitev avtoriteto g. predsednika, ga obžalujem, izjavlja dalje nadškof Sapieha, in zagotavljam g. predsedniku republike svojo neomajno zvestobo. Predsednik republike je sprejel pismo nadškofa Sapieho na znanje. Vlada pniatra, da je na ta način spor končno poravnan. Pat. poroča s pristojnega mesta, da je nadškof Sapieha že prej Ì7 javil, da so kraljeve grobnice v vavelski katedrali ne samo cerkveno svetišče, temveč, tudi nacionalni Panteon in ria sc v bodoče nihče ne bo smel dotakniti krst, ki lože tamkaj brez prejšnjega dogovora s predsednikom republike. Poljski tisk pozdravlja rešitev tega spora, ki je spravil nadškofa Sapieho v "nasprotje talko t javnim mnenjem kakor 8 poljsko vlado. Varšava, 15. julija b. Zunanji minister Beck je sprejel papeškega nuncija v Varšavi Cortesija, s katerim je ostal dalje časa v razgovoru. V poučenih krogih zatrjujejo, da sta se državnika razgovarjala predvsem o rešitvi znanega incidenta, ki je nastal med krakovskim nadškofom Sapieho in poljsko vlado zaradi prenosa trupla maršala Pilsudskega. Kako je potekel polet čez Severni tečaj San Francisco, 15. julija. AA. V poletu letalca Gromova in njegovih tovarišev poročajo naslednje podrobnosti: Ko je letalo zapustilo Moskvo, je letelo v ugodnih vremenskih razmerah do Zagorskega- kjer jc zašlo v meglo- ki ie ovirala vsak pregled. Nad Karskjm morjem ie letalo našlo boljše vreme. Pri Zemlji Franca Jožefa je vnovič zašlo v meglo, na prehodu med 85, in 86. vzporednikom se jc moralo prebiti skozi ciklon in leteti skozi goste oblake. Šele v bližini Severnega tečaja je zapustilo ciklon. Do Severnega teča i a je vel nasproten veter, tako da je moglo leteti le s hitrostjo 30 do 40 km na uro. Onstran Severnega tečaja pa so imeli lctalci lepo vreme do južne Kanade. Tudi veter je bil dober. Med poletom čez visoko gorovje Rocky Mountains so vnovič zašli v meglo in hude plohe. Na letalu se je zopet začel delati' led. Nato je letalo letelo v goßti megli do los Ange-lesa. Iz državne službe Beograd, 15. julija, p. Na drž. srednje-tehniški šoli v Ljubljani »o napredovali za profesorja 4. skupine 1. stopnje inž. Rudolf Škof .in inž. Leon Novak, za profesorja 4. skupine 2. stopnje inž. Rudolf Skočir in za predmetnega učitelja v 8. skupini Anton Bencina. — Premeščena sta za gozdarska svetnika inž. Ivo Kraut iz Kranja v Novo mesto in inž. Dominik Cerjak iz Novega mesta v Ljubljano. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ljubljana, 15. julija. Na turnej za »Jadranskim pokalom« je ta teden splitski Jadran, ki je, kakor smo že poročali, v torek zvečer nastopil v Trstu proti Triestini in izgubil s 5 točkami razlike. Danes zvečer je imel med potjo do Sušaka, kjer bo nastopil v soboto, srečanje z ljubljansko Ilirijo. Zanimanje za nastop splitskih plavačev in plavačic je bilo še večje kakor za tržaške, deloma morda zato, ker je naše občinstvo šele sedaj spoznalo velik propagandni pomen tega tekmovanja, deloma pa tudi zato, ker je vreme kakor palašč za nočne plavalne prireditve. Organizacija prireditve, ki jo je vodil kot vrhovni sodnik dr. Bradač, starter pa je bil g. Prezelj, je bila to pot nekoliko bolj počasna kot zadnjič, za kar so krivi menda najbolj sodniki, ki kljub svoji »poklicni« organizaciji in zavesti, da bi morali biti plavačem za vzgled, ne kažejo prave discipline ob takšnih prilikah. V ostalem pa je majhna zamuda v naših razmerah dobrodošla vsem onim, ki jo smatrajo že za neizogibno. Po kratkem pozdravu načelnika plavalne sekcije g. žel. načelnika ing. Finca in po gromkem odzravu obeh moštev se je začel naglo razvijati spored. Kratek potek s tehničnimi rezultati je bil naslednji: 400 m prosto, moški: 1. Mihalek (Ilirija) 5:35.9, 2. Pestevšek (I) 5:39.8, 3. Petrošič (Jadran) 5:44.4, 4. Bonačič (J) 6:08.7. «W Mihalek in Petrošič gresta do 250 m ves čas skupaj, potem se Ilirijan polagoma oddaljuje in zmaga z najmanj 5 m naskoka. Odlično se drži Pestevšek, ki se v zadnjih 100 m vrine pred Petrošiča ih zasede dragoceno drugo mesto. Bonačič je že od starta določen za zadnjega. Točke: Ilirija 8, Jadran 3. 100 m prosto, ženske: 1. Beara (T) 1:15.6 (nov jugoslovenski rekord), 2. Grošelj (I) 1:21.2, 3. Sidar (J) 1:23.4, 4. Kržan (I) 1:23.5. Bearova gre v vodo kot velik favorit ln obrne s krasnim časom 35 sekund. Gro-šljeva se je do obrata skoraj drži, potem pa jI ni več pomoči in zdaj mora v borbo še za drugo mesto s precej dobro Sldarje-vo, ki nazadnje le ostane. Bearova je zbolj-šala v tej točki dosedanji jugoslovenski rekord Lampretove za 0.6 sekunde. Točke: Ilirija 12, Jadran 10. 100 m hrbtno moSki: 1. Wilfan (I) 1:15.4, 2. Gazzari (J) 1:16.9. 3. Schell (I) 1:22.9,4. Mihovilovič (J) 1:39.8. Gazzari prevzame takoj vodstvo, toda do obrata ga Wilfan ujame v krasnem času 34 sekund. Wilfan vleče zdaj dalje in v krasnem spurtu nepremagljivo zasede prvo mesto. Tudi Schell se drži odlično, medtem ko Mihovilovič samo izpolni mesto. ToSte: Ilirija 19, Jadran 14, 100 m hrbtno ženske: 1. Beara, (J)1 1:35.5, 2. Bradač (I) 1:37.4, 3. Fine (I) 1:40.4, 4. Ožegovič (J) 1:45. Izven konkurence: Zverina 1:31.8. Na progo gre pet plavačic. med njimi izven konkurence češkoslovaška juntonska prvakinja Zvefinova. Beara in Bradačeva se držita dolgo skupaj, toda v drugi polovici je Bearova odločno močnejša. Finče-va in Ožegovičeva prideta na mesti brez velikega boja. Zvefinova vodi ves čas od starta do cilja pred vsemi in z doseženim časom neoficielno prekosi jugoslovenski rekord. ! Točke: Ilirija 24, Jadran 20. 100 m prosto, moSkt; L Fritsch (IV 1:03.3, 2. Ziherl, (I) 1:07,2, 3. Frainovid (J) 1:07.3, 4. Petrošič (J) 1:07.6. Fritsch in Ziherl vodita do 50 m sigurno, v končnem »spurtu« pa Jadranaša skoraj dohitita Ziherla, tako da morajo vrstni red določiti šele sodniki na cOju, Točke: Ilirija 82, Jadran 23. 100 m prsno, ženske: 1. Fine (T) 1:41.^ 2. Binder (I) 1:42, 3. Stipanovič (J) 1:50.2, 4. Roje (J) 2.08. Sigurna zmaga obeh Mrijank. Točke: Hirija 40, Jadran 26. 200 m prsno, moški: 1. Cerer (T) 2^57.2, 2. Hribar (I) 3:07.4, 3. Matošič (J) 3:09.3, 4. Nonkovič (J) 4:09.3. Cerer je plaval prvih 100 m 1:21 ih zmagal popolnoma sigurno. Hribar je v finishu prav tako sigurno odstavil Matošiča. Nonkovič je bil za število. Točke: Ilirija 48, Jadran 29. Izven sporeda so nato plavali jonJorf! na 100 m prosto, ki so dosegli naslednje rezultate • 1. Hudnik 1:15.1. 2. Verlič 1:15.2, 3. Ho-dalič 1:22, 4. Bohinc (sami IUrijanf). Za njimi so trije skakači izvedli po tri propagandne skoke, nakar se je z obema štafetama zaključil plavalni spored za konkurenco. 4X50 m prosto, ženske: 1. Jadran (Roje, Sidar, Petrošič, Beara) 2:20.4, 2. Ilirija (Bradač, Kržan, Lamprest. Grošelj) 2:27.8. Sigurna zmaga Ja.dranašic ki so plavale zelo dober čas, povprečno po 35.1. Točke: Ilirija 54, Jadran 39. 4X2C0 m prosto, moški: 1. Ilirija (ScheTl, Mihalek. Wilfan. Fritsch) 10:01, 2. Jadran (Senjanovič, Gazzari, Petrošič, Marovič) 10:21. Schell uide Senjanoviču za 3 metre, toda Gazzari izravna razliko ln pusti Miha-leka spet 3 metre za seboj. Nato pride Wilfan, ki izravna razliko in pridobi Se 10 m naskoka, tega pa zadnji plavač Fritsch poveča na 30 m. Zaključno stanje točk: Diri ja 64, Jadran 45. Nato je sledila še tekma v waterpolu. Beležke Konkordat v skupščinskem odboru sprejet »Slovenec« poroča, da je bila v sredo od 5. do 9. zvečer seja skupščinskega odbora za konkordat. Seja je bila zaključena z načelnim glasovanjem o odobritvi konkordata. Za je glasovalo 11, proti pa 10 članov odbora. Od slovenskih poslancev je glasoval za odobritev Karel Gajšek, proti pa Ivan Prekoršek in dr. Ivan Jančič. Proti ratifikaciji je po informaciji »Slovenca« glasoval tudi predsednik odbora dr. Voja Janjič, ugleden član vodstva JRZ, po poklicu pa pravoslavni duhovnik. Skupščinski odbor za konkordat je imel sejo tudi včeraj. Prisotni so bili vsi člani odbora ter večina članov viade z ministrskim predsednikom dr. Stojadinoviče.m na čelu. Odbor je razpravljal o konkordatu v podrobnostih. Prvi je govoril dr. Kosta Kumainudi proti odobritvi. Za njim je dr. MJle Miškulin predložil poročilo večine, ki sc izreka za odobritev konkordata. V imenu opozicije je govoril še poslanec Vaša Jova-novič, ki je predlagal, naj se konkordat odloži. Po pojasnilih, ki jih je da! ministHki predsednik dr. Stojadriovič, ki je priporočal, naj se sprejme poročilo, kakor ga je predložil dr. Miškulin, se je vršilo zaključno glasovanje iV prepričanju, da predloženi konkordat v nekaterih svojih važnih določbah močno tangira zelo tehtne državne in nacionalne interese, je khib sklenil, da ne more glasovati za konkordat v obliki, v kakršni je predložen.« Listi dalje poročajo, da so si neikatert člani kluba izgovorili pravico kljub tema sklepu glasovati za odobritev konkordata in to iz važnih osebnih ali lokalnih razlogov. Zlasti bo glasoval za konkordat poslanec in bivši minister Pavle Matica, ki je, kakor znano, po svojem poklicu katoliški duhovnik. Obsojena občina KravarSko Pod tem naslovom priobčujejo zagrebžki listi naslednji komunike, ki ga je izdala Agencija Avala: »V noči od 28. na 29. junija bo neznanci posekali in unióili vinograde treh posestnikov v občini Kravarsko v srezu Velika Gorica. Oblasti so uvedle preiskavo, vendar krivci niso bili najdeni, škoda se ceni na 16.000 Din. Razlog za dejanje je politična mržnja, ker so oškodovanci pri zadnjih volitvah glasovali za vladno listo in so tudi sedaj pristaši vlade. Ker krivcev ni bilo mogoče najti, so oblasti odredile, da je občina dolžna oškodovancem povrniti škodo, ki jim je bila povzročena zaradi njihovega političnega delovanja. Iskanje krivcev se še nadaljuje.« Vremenska napoved Zeimmeko vremensko poročilo: Val hladnega zraka, ki je zadnje dni prispel nad srednjo Evropo, 6e čim dalje bolj izgublja. V zvezj s tem valom je v srednji in južni Evropi jasno vreme. Z A t lanskega oceana se približuje sedaj topel val, kj povzroča v zapadni Evropi oblačno in deževno vreme. V Jugoslaviji prevladuje jasno in lepo vreme. Toplota se jc nekolikò dvignila. Najnižja toplota Tuzla 5, najvišja Mostar 51 slopenj. . Zemnnska vremenska napoved: Lepo vrer me, povečini jasno- Toplota se bo preeej dvignila. Na skrajnem zapadu se pričakuje postopno pooblačenje. Zagrebška: Vreme bo postalo bržkone nekoliko etalnejše, vedrejže, in toplejše. Dunajska: Prihod deževnega pasu> osvežujoči vetrovi z zapada in morda že danes ponoči nevihte. Nato menjajoče se oblačno vreme 6 kratkim dežjem, ne več tako toplo, »JUTRÖ* IT. Tfó tefclc. 18. VII. 1937. Naši krall In lfadje V 80. leto «topa dane« v Ljubljani vzornik velike požrtvovalnosti za narod veletrgovec g. Viktor Rohrmann. Vse njegovo življenje je posvečeno idealom nesebične domovinske ljubezni. Ko je po dovršenih študijah in večletni praksi v Gradcu, na Dunaju in v Monakovem prevzel posestvo in trgovino isvoje matere v Novem mestu, se je že v zanosu narodnega navdušenja udejstvoval v Narodni čitalnici, pri gasilskem društvu, dopisoval pa je tudi »Slovenskemu narodu«. Požrtvovalno je sodeloval pri pokretu uvedbe slovenskega jezika v gasilskih organizacijah in za svoje nacionalno udej-stvovanje si je nakopal seveda hudo sovraštvo jiemškutarjev, kar mu je danes v radost in ponos. Od mladih let je bil vzor značajnega nacionalista in naprednjaka. Tudi v Ljubljani je bil najpožrtvovalnejši delavec in v mnogih primerih tudi pionir mnogih nacionalnih organizacij. Bil je soustanovitelj CMD in SPD, ravnotako pa mu tudi Sokol dolguje zahvalo ne samo za neomajno zvestobo, temveč tudi za velike gmotne podpore. Odprtega srca za vsako dobro narodno stvar in skromen po svojem plemenitem značaju ni nikdar iskal in tudi še danes ne išče nikakega priznanja. Geslo »zvestoba za zvestobo« je v njegovem plemenitem srcu ukoreninjeno in zato mu zdaj, ko stopa v 80. leto svojega vzornega in delavnega življenja, želimo samo to, da bi še dolgo veder in čil ostal med nami in da bi njegovi svetli zgledi našli čim več posnemovalcev. Stanovanjska akcija KID Ljubljana, 15. julija. Vodstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je nedavno prišlo na uvaževanja vreden domislek, da nudi svojemu delavstvu poseben »Tovarniški vestnik«, ki izhaja pod uredništvom g. A. Kuharja po dvakrat na mesec in prinaša aktualne članke iz obratnega in vobče delavskega življenja doma in drugod. V posebno zaslugo lahko »Vestniku« štejemo, da je mnogo zanimivih drobtinic iz preteklosti gorenjske železarske industrije otel pozabi in zbral doslej že mnogo gradiva, ki bo lahko o priliki s pridom služilo sestavi iz-črpnejše monografije te naše pomembne pridobitne panoge. V svoji najnovejši številki pa objavlja »Tovarniški vestnik« tudi kratek pregled uspehov dosedanje akcije, ki jo je KID podvzela za zgradbo stanovanjskih hiš svojim uslužbencem. Podatki so vredni, da jih ponatisnemo v »Jutru« in jih stavimo tudi vodstvom drugih velikih industrijskih podjetij za vzgled, kako je treba praktično reševati najbolj pereča socialna vprašanja. Mimo svojega programa, da stalno preureja svoja obratovališča po zahtevah nove tehnike in novega časa, si je KID nadela kot eno svojih prvih socialnih nalog, nuditi svojim uslužbencem lastne domove. V ta namen je samo v zadnjih petih mesecih odobrila nad 1 milijon din gradbenega posojila proti skromni obrestni meri 1Tako se danes na Jesenicah in v nji- hovi najbližji okolici dovrfiuje okrog 50 delavskih hišic, Id bodo postale laat delavcev samih. S tem se je podjetje tudi načelno izjavilo proti reševanju delavskega stanovanjskega vprašanja s kasarnami, ki mašijo v eno samo poslopje mase ljudstva in zato nikdar ne morejo pomeniti človeku pravega doma. Mnogi jeseniški delavci so si že vsak zase prizadevali, da si zgradijo dom. Podjetje samo bi pač ne moglo ustreči potrebam vsega svojega uslužbenstva v tem pogledu, vsekakor pa Je hvalevredna njegova pripravljenost, da vsaj vsako tako akcijo podpre. Že lani in predlanskim j« KID razdelila za več ko 350.000 din gradbenih posojil, hkratu pa je svojim delavcem odstopila na Javorniku 15, na Jesenicah pa 16 stav-bišč proti razmeroma nizki odškodnini. S parcelacijo lastnih zemljišč ln z dokupom nekaj večjih parcel pa razpolaga KID še z okrog 150 stavbiščl. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v gradbene svrhe za delavska stanovanja odobrenih 1,400.000 din. S tem je bilo ustreženo 92 prošnjam, 40 je bilo zaradi pomanjkanja pogojev odklonjenih, v evidenci pa jih ima vodstvo KID še okrog 50. Posojila Izplačuje podjetje, ko je zgradba dovršena v surovem stanju. Akcija pa je na žalost naletela na nekatere ovire, ki zgovorno pričajo o tem, kako malo je pri nas razumevanja za vsako dobro novo pobudo. Tako je vodstvo podjetja že lani predložilo oblasti načrt za parcelacijo terena Konjičevih njiv na Javorniku, pa je bil načrt zavrnjen, čeS da Je treba počakati na generalni regulacijski načrt za Javornik in za KoroSko Belo. Do tega generalnega načrta pa najbrž Se dolgo ne bo prišlo, ker ga sploh še v delo niso vzeli, ln tako bo morala gradbena akcija na Javorniku še dalje časa počivati. Akcija KID je vredna toliko večje pohvale, ker je stanovanjsko vprašanje v jeseniškem revirju še zmerom pereče. Sokolski praznik v šmarski dolini Šmartno pri Litiji, 15. julija. Zadnja nedelja, ki smo si jo izbrali za javni letni nastop Sokola, nam bo ostala še dolgo v spominu, saj smo doživeli manifestacijo, kakor je sploh nismo pričakovali in take doslej naša mala slovenska vas še ni doživela. Zastopniki našega Sokola so pričakali na litijskem koftodvoru številne goste, ki so prišli iz raznih krajev Zasavja, pa tudi iz ljubljanske smeri. Najbolj so bili zastopani bratje in sestre iz Polšnika, Ponovič, Save, Zagorja, Trbovelj in drugih krajev. Sprevod je krenil pred litiiski Sokolski dom, koder so se priklopili še naš' najbližji sosedje. Z zagorsko godbo in tremi prapori: dvema litijskima in zagorskim članskim, smo krenili preko Dobrave v Šmartno. Vsa naša dolina je bila v zastavah in v slavolokih. Takoj po prihodu gostov smo preizkusili proste vaje, nato pa se je začel formirati »prevod. Otvorila ga je sokolska konjenica, ki so jo tvorili člani domačega, litijskega in drugih društev. Zanimanje za konjeniški odsek je zdaj tolkšno, da bomo v zasavskem sokolskem okrožju ustanovili posebno jezdno edinico, ki ima vse pogoje za zadovoljiv razvoj. Okrog 500 sokolskih pripadnikov je korakalo v sprevodu, narodno občinstvo jim je ves čas navdušeno vzklikalo in iz vseh oken so metali na Tyršovo armado cvetja in zelenja. Med gosti je bilo obilo Sokolov iz Dolenjske (Št. Vida in Stične). V dno duše segajoč prizor se je nudil občinstvu na telovadišču, ko se je tjakaj vrnil sprevod. Ob sviranju državne himne smo dvignili na drog državno zastavo, simbol narodnega in državnega edinstva. Zatem so se naglo vrstile telovadne točke. Nastopili so vsi oddelki: člani in članice, moški in ženski naraščaj ter deca. Tolikega števila nastopajočih kakor leto« na našem telovadišču še nismo videli. Večino v vseh oddelih so tvorili naši Šmar-čani. Telovadni program je zelo poživila orodna telovadba, ki je dokazala, da ima naše društvo dober material tudi za orodno telovadbo. Višek prireditve pa je bil nastop odlične ljubljanske vrste. Nastopili so bratje, ki so si nedavno priborili v Beogradu meč kralja Aleksandra. Vrsto, ki je bila deležna prekipevajočih ovacij. je vodM simpatični brat dr. Ivko Pustišek. Podeželsko Sokolstvo ima le redko priliko, da lahko prisostvuje vrhunskim vajam, zato smo vrlim ljubljanskim bratom iz srca hvaležni, da »o nam pokazali dovršeno telovadbo na drogu in bradlji Veličastna sokofeka prireditev Je bila zaključena s skupnim nastopom vseh domačih telovadcev in telovadk. Nato »o prikorakali na telovadišče prav vsi sodelujoči, ob sviranju himen in prepevanju slovanske himne smo spustili zastavo in veličastna sokolska prireditev je bila zaključena. Ljudstvo pa se seveda ni razšlo. Veselični dal, kjer »o se obnavljala prijateljstva med Za-savci, Dolenjci in Ljubljančani, ter skle-iala nova poznanstva, je bila dostojni za-ljuček krasne sokolske manifestacije. £ praznik v Kamniku Kamnik, 15. Julija. V nedeljo 18. t. m. bo v Kamniku velik gasilski praznik. Aglina kamniška gasilska četa obhaja 55-letnlco ustanovitve. Ker bo o(b tej slavnosti tudi zlet Gasilske z&jednice dravske banovine, bo to v letoÄ-njem letu največja gasilska prireditev v dravski banovini. Za to veliko slavje, ki bo pod pokroviteljstvom Nj. Vis. princa Tomlslava, se vrše velike priprave. Ste- čeH takoj živahno delovati bi društvo si Je že L 1886. nabavilo še eno novo ročno brizgatao, ob «voji 25 letnici pa M je že Zgradilo krasen gasilski dom. Kamniški gasilci so imeU v teku 56 let več ko dovolj prilike, da so pokazali svoje znanje in požrtvovalnost, kadar je bilo treba prihiteli bližnjemu na pomoč. Saj so vnnni veliki požari v kamniški amod-nišnici, kakor tudi v mestu samem, kjer so požrtvovalni nemški gasilci rešili mesto in prebivalstvo velike nesreče. Preobširna bi bila kronika, ako hi hoteli našteti vse številne požare, prt katerih «o naši gasilci uspešno vršili svojo požrtvovalno nalogo, saj ni minulo leto, da bi Kamnik ali pa okolico ne zadela kaka požarna nesreča. Od ustanovnih čaa*yv nI danes nobenega več med živimi, pač pa žive še člani, ki že 50 let uspešno deluje pri društvu in Ü so: g. Glavač, Iskra in Lampič. V nedeljo ho kamniška gasilska četa razvila svoj novi prapor, kateremu bosta kumovali gospa Fani Knafličeva in gospa Just®, Kramarjeva. Spored se prične že v soboto s podoknicama obema kurni-cama in baklado. Po baklacB bo tovariški večer na verandi restavracije Cerer. V nedeljo bo ob 6. budnica, ob 8.55 sprejem gostov na glavnem kolodvoru. Ob 10.15 bo slavnostna sv. maša na Trgu kralja Aleksandra, blagoslovitev in razvitje pra- vilni oddelki so pridno na delu in pripravljajo vse potrebno, da bo vsak gost odnesel prijetne spomine z velike slavnosti. Kamniški gasilci lahko z zadoščenjem gledajo na 55-letno delovanje čete. Pred njeno ustanovitvijo je v Kamniku skrbela za varnost pred požarom mestna občina, ki je imela dobro ročno brizgalno in nekaj gasilskega orodja. Leta 1882. pa so ugledni kamniški meščani dr. Maks Samec, Franc Fišer, Josip Močnik, Franc Hrastnik, Alojzij Stadler, Julij Stare, Alojzij Vremšak in Makso Veršič ustanovili gasilsko društvo, h katerem je takoj pristopilo veliko število članov, ki so pri- pora, zabijanje spominskih žebljev, pripenjanje trakov, slavnostni govori in obhod po mestu. Ob 14.30 pa bo v mestnem parku velika ljudska veselica s pestrim sporedom. Člani z legitimacijami imajo na železnici 50% popust. Plodonosno delovanje čete v 55 letih in velika požrtvovalnost, s katero so gasilci vedno vršili svojo težko nalogo, sta nam zadostno zagotovilo, da bo četa ostala z isto vnemo še naprej zvest čuvar imetja in premoženja meščanov. K nedeljskemu jubilejnemu slavju našim vrlim kamniškim gasilcem iskrene čestitke. Mož z leseno nogo, polno zlata Premeten tatinski sistem Slavonca in Slovenke Beograd, 15. julija Beograjska policija je končala preiskavo o predrznih tatvinah Jovana Luki^a. moža, ki je imel v svoji leseni nogi ukradeno zlatnino. Luk^a so, kakor znano, zajeli detektivi ljubljanske policije. Po mestu je prodajal kanarčke in neko noč je postal zelo sumljiv, ko ie napajal neke ženske in jih potem gostji v ljubljanski okolici. Kako ne bi bil sumljiv siabo oblečen človek, invalid z leseno nogo- prodajalec kanarčkov, ki razsipa denar. V njegovi lesenj nogi so našli raznovrstno zlatnino v vrednosti kakih 50 tisočakov. Ko so moža z leseno nogo pripeljali v Beograd, se ie beograjski policiji razvozlja-la velika uganka predrznih tatvin- ki so bile izvršene v zadnjih dveh letih in zaradi katerih je bilo izvedenih mnogo preiskav brez vsakega uspeha. V stanovanju Jovana Lukiča in njegove prijateljice Neže Mlinar ieve so našli vsa razkritja prebrisanega latinskega sistema. Luki6 in njegova prijateljica Neža sta po dolgotrajnem žtudira* nju iznašla tatinski sistem, ki je premožnim Beograjčanom napravil veliko škodo, beograjski policiji pa hude preglavice. Pred dvema letoma so mnogi bogatini v Beogradu obupali nad svojimi patentnimi ključavnicami. V naj razkošnejših in najbolj skrbno zaprtih stanovanjih eo bile izvršene tatvine, za tatovi pa ni bilo nobenega sledu. Pred tatovj 60 se odpirale vse patentirane ključavnice. Tatinski si^em je bil takle: Premožnim družinam se je ponujala za deklo mlada, dobro oblečena Neža Mlinar-jeva. V nobeni službi pa ni ostala več kakor nekaj dni. Ali je zbolela, ali je bilo preveč dela, ali vse prefino, nekakšen vzrok je vedno našla, da je službo zapustila fn se je zgubila v velikem mestu. Nihče nj slutil- da je v dveh, treh dneh svojega službovanja vse pripravila za tatinski obisk. V službi je ostala le tako dolgo, da je našla priložnost za izročitev patentiranih ključev od stanovanja svojemu pajdašu Lukiču, ki je ključe odtisnil in ponaredil. Neža je šla na trg. vzela s seboj ključ, ga na dogovorjenem mestu izročila Lukiču in ko se je mudila na trgu, je Lukič že pripravil pona-redbo ključa. Neža ie zbolela, zapustila službo jn, da se ne bi nihče na njo spomnil, je Lukič tatinski obisk s pomočjo ponarejenega ključa odlagal nekaj mesecev. Ko ie bila Neža v hiš; že pozabljena, je kako nedeljo popoldne- ko ljud: navadno ni doma, na vratih stanovanja pozvoni! »invalid«. prodajalec kanarčkov. Ko se ni nihče odzval in ko ie bilo v hiši vse mirno, je s ponarejenim ključem stanovanje odprl in si v miru zbral, kar se mu je zdelo vredno. Stanovanje je lepo za setoj zaprl jn ko so se stanovalci vrnili, je bilo velikansko presenečenje zaradi tatvine, izvršene v tako skrbno zaprtem stanovanju- Zaradi previdnosti ie navadno takrat kadar je Lukič zvonil prj vratih stanovanja, na ulici pred hišo oprezala Neža. Moderne hiše imajo za vsako stanovanje pri hišnih vratih zvonec in če je Neža opazila, da se kdo približuje, je imela dovolj časa- da je z zvoncem opozorila Lukiča v stanovanju, naj hitro izgine. S pomočjo Neže je Lukič samo v Beogradu nakradel za kakih 194.000 din zlatnine in drugih dragocenosti. Mnogo plena je razpe-čal, precej pa ga je imel še skritega v s vo jem stanovanju. Lukič je star tat, v vojni ni bil. ker je nogo izgubil po neki nesreči že v mladosti. Doma ie iz Slavonije, Mlinarjeva pa iz Slovenije. Zr y Nova biološka raziskovanja so dognala, da razni glivicam s lični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanje las. To dejstvo se Je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, KER TRTLISIN VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO. Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in -popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstranja prhljaj ln preprečuje izpadanje las. Najstarejši Jugosloven je umrl Tetovo, 15. julija. V okoliški vasi Tetova je umrl Jovan Stankovlč, ki Je bil gotovo najstarejši Jugosloven, saj je 7. t. m. na "pravoslavni Ivandan še zdrav in čil slavil svoj 131. rojstni dan. Do svojega 60. leta je bil Jovan Stankovlč najmočnejši mož v vsej Južni Srbiji. V rokoborbi mu ni bil nihče kos. Ko je tetovski paša Abduraman priredil v svojem konaku veliko svečanost ob obisku paše iz Skoplja, so nastopili vsi rokoborci iz Južne Srbije. Preko 30 jih je bilo ln prvak je bil neki Rasim iz Skoplja, kl je vse potolkel. Abduraman paša je bil zaradi tega srdit ln jezno je vzkliknil: — Ali ni v mojem okolišu, v Pologu človeka, ki bi branil našo čast? Javil se je neki stari musliman, rekoč: Imamo, svetli paša, človeka, ki bi bil vsakemu kos, a to je nevernik. — Naj bo, kar je, takoj naj pride sem, Je zapovedal paša. Turški policisti so kmalu privedli pred sultana Jovana Stankoviča. — AH lahko potolčeš tegale tu ? je vprašal paša. — Ne, svetli paša, on je Turčin, jaz pa nisem. — Pa če ne bi bil Turek, ali bi ga? — Zakaj pa ne! — Pa ga daj! Jovan je še vprašal, kaj bo, če se Turku kaj zgodi, In ko mu je sultan rekel, da ga lahko brez skrbi tudi ubije, se je z njim spoprijel. Prej pa je ljubeznivi paša Jo-vanu še dejal, da ga bo dal iz kože, če podleže. Ta okrutnost ni bila potrebna, zakaj krepki Jovan je svojega turškega pro-tivnika kmalu položil na tla. Paša je bil zelo zadovoljen, ker je bila rešena čast njegovega okoliša in zmagovalcu je zakli-cal, naj premaganega protivnika dvigne in vrže, kakor daleč ga more. Jovan ie previdno vprašal, še ga sme vreči preko visokega dvoriščnega zida. Paša je z veseljem pritrdil in tudi to se je zgodilo. Po zmagi je dobil Jovan Stankovič od paše ferman, s katerim je bil proglašen za varovanca turške oblasti. Nekaj z Vrhnike Z Vrhnike nam pišejo: Sobotni »Slovenec« je prinesel poročilo q maši zadušnici za pokojnega nadškofa dr. Jegliča na Vrhniki. Pravi, da nekateri uradi dosledno prezirajo vabila farnega predstojništva k cerkvenim prireditvam, kar smatrajo verniki za netaktnost, če že ne za omalovaževanje verskega življenja.« K tej denunciaciji je treba omeniti, da je skoz in skoz neresnična in zato tem bolj grda. Clankar sam navaja, da so bili zastopani orožniki in poštni urad. Samo da bi lahko dal duška svoji denunciantski žilici, pa je zamolčal, da so bile zastopane tudi davčna uprava, sodnija in finančna kontrola, prva po g. Knechtlu, druga po g. Gerjolu in tretja po g. Fabiču. Vsi trije so sedeli skupaj v Isti vrsti z zastopnikom žandarmerijske stanice. Morda jih član-kar zato ne uvažuje, ker so sedeli šele za slavnim občinskim odborom, ki je bil seveda v klopi najbližje oltarju. Čudimo se temu omalovaževanju tem bolj, ker je do-tični gospod, ki je dal »Slovencu« informacije, ves čas cerkvenega opravila, tudi med mašo samo, oprezoval po cerkvi nazaj in kontroliral, kdo je pri maši in kdo ne. V nedeljo 4. t. m. Je imel naš športni klub prireditev, o kateri je vaš list že poročal. Na prireditvi je bilo tudi precej Srbov in Hrvatov, ki se mude pri nas. Njim na ljubo je godba okrog polnoči zaigrala priljubljeno kolo. To je bilo hudo nevšeč enemu od onih ljudi, ki zdaj nekaj tednov sem začasno nosijo svoje znake skrite na spodnji strani suknjičevega reverja. Razburjeno je vzkliknil: »Mi smo Slovenci! Volcer! Volcer!« Oni, ki so se že pripravili, da zaplešejo kolo, so se seveda taktno umaknili in naredili prostor za slovenski »volcer«. In domovina je bila rešena. (D polj «# prigiba se alata pšenica ••• Vesela žetev rumenih ploshev se ho zdaj selila v hribe Ljubljana, 15. julija. Jeseni, ko se vedno bolj krajšajo dnevi, leže v plodno zemljo novo upanje našega kmeta. Preko zime spe drobne kali pod zemljo in čakajo vstajenja v toplem pomladnem soncu. Ko zginejo s površja zadnje snežno-bele plahte, se dan za dnem ozira kmet s skrbjo na zelene mlade poganjke ozimine. In ko poženo drobne zelene biljke prve nastavke kla»-ja, doseže kmetovo pričakovanje svoj višek. Saj je v vročih dneh pozne pomladi, ko se spenja sonce vedno viSje na obzorju, skritega pod nebom toliko gorja v nevarnosti toče, ki se ne-utegoma spusti na plodne rumene njive in v trenutku je ves kmetov trud jokončan. Letošnjo pomlad je zito marsikje lepo prezi-milo, drugod spet utrpelo dokaj Škode zaradi blage zime. Glodalci so izpodjedali mlado korenin je in ko je redko bilje. nastavilo plodno. ZC- no, je utrpelo tudi ponekod v Sloveniji mnogo Škode po katastrofalnih nevihtah. Vendar je pa sredi poletja odprlo nebo toliko sonca, da so pšenične njive sirom naše zemlje dokaj zgodaj dozorele. Ze pred 14 dnevi so Sirne planjave našega Banata, Sre-ma in Slavonije bile prepolne veselih ža-njic in mlatičev, ki so pospravljali bogato letino v tej žitnict države. Od tod se je selila žetev v višje ležeče pokrajine, v Slovenijo, kjer so zdaj malone že povsod pospravili pSenico in ječmen. Jugoslavija je v pogledu pšenice in koruze država, ki po dobrih letinah lahko izvaža svoj previšek. Vendar pa je površje naie domovine tako mnogolično oblago-darjeno z oranico, da leže tik prostranih rodovitnih ravnin puste kraške pokrajine, kjer je komaj nekaj skupaj znešene zemlje za pičli donos koruzne žetve. Tako se dogaja, da istočasno, ko izvažamo previ-Sek Uta, trpe pokrajine po hercegovskem Krasu in Liki pomanjkanje kruha. Se več je v Jugoslaviji plodne potopljene zemlje, ki bi jo lahko z umnim gospodarjenjem pridobili za setev tolika j potrebnega žita. Ne le v Sloveniji, Se več po savski banovini, ponekod v primorski banovini tn vardarski banovini so veliki kompleksi zemlje, ki bi jih z racionalnim iz-tuSevanjem lahko pridobili za koristen donos naSega narodnega gospodarstva. Slovenija, kjer so male kmetije kajžarjev, kočarjev in ielarjev navezane na košček donosne zemlje, je v» pogledu prehrane revnejših slojev odvisna od dovoza iz sosednjih, z žitom srečnejie založenih pokrajin. Se več je revSčine in potrebe po kruhu v notranjem kraSkem predelu države, kjer se izletniku vsepovsod nudijo dokazi velike ljubezni našega človeka, ko vao svojo veli- ko skrb za prehrano mnogoštevilne družine naveže na košček skupaj znešene, pa s kamenjem ograjene njivice. Vsem tem revnejšim prebivalcem je čas od jeseni pa do žetve v poletju odločilen trenutek za velik del njihovega obstanka. Žetev je zlasti čas našega kmeta. Ko padajo dozoreli klasi pod srpom in koso, ko se povežejo rumene biljke. v kruhonosne snope, se odpira kmetu srce radosti in že tehta na oko, kako izdaten bo pridelek, koliko kruha bo prinesla v dom letošnja žetev. Težki snopi se selijo v kozolce, da pod toplim soncem dodobra dozore. In nekega dne se oglasi brneča pesem motorne mlačve, ki je že skoraj povsod po dolinah prodrla v naše vasi. Drobna žitna zrna se očistijo, odmerijo v mernike in selijo v kašče, da tih o pravem času poneso v mlin. In ko na praznični dan zadiši prvi hleb kruha nove žetve na mizi, tedaj ie pozabljen trud, ki ga je bilo treba vsaditi v zemljo. Spet je potem jesen naokrog, v zemljo ležejo novi posevki, da preko zime, prebujeni v pomladi poženo zelene biljke k novemu cvetenju in zorenju v rumeno klasje. Prazna strnišča v ravninah bodo zdaj preorana in pripravljena za posevke. Zlate rumene ploskve pšeničnih, pa ovsenih polj, se bodo zdaj selile v planine, kjer bo nekega dne po sončni pripeki tudi prišel dan praznične, vesele žetve, ki je doslej odmevala v dolino. Se lepše kakor v dolinah, in morda tudi prijetnejše bo tedaj po preprostih skednjih gorskih vasi, kjer bo razigrana družba mlatičev zbrana na delu ob zlatem klasju. Izletniki v planinah bodo poslej marsikje srečavali radosten odmev zrelega utripa plodne zemlje — pika, poka, pika pok... v» * Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Kino Ptul predvaja v soboto in nedeljo film »Božanstvene žene«. BLED. Zvočni kino predvaja od petka do nedelje »Poslednji akord«. Orkester berlinske opere igra Beethovnovo IX. sinfonico. Dodatek: črtana gala, tednik, »JUTRO« št. 163 Petek", 16. VII. 1937, Domače vesti * Nekdanje in sedanje dijaško časopisje bo na razstavi slovenskega novinarstva posebej obdelano in zato pripravljalni odbor nujno potrebuje razne pisane, litografirane ali kakorkoli razmnožene, torej tudi tiskane liste, kj so jih pisali slovenski slušatelji visokih šol, predvsem pa gojenci raznih srednjih in tudi meščanskih ter višjih razredov osnovnih šol, pravtako pa tudi take časopise- ki jih dijaštvo še izdaja pod nadzorstvom šolske oblastj ali brez njega. Posebno zanimivi so srednješolski listi, zato pa vljudno prosimo vse bivše in sedanje dijake ter šolska vodstva, a tudi knjižnice in druge lastnike teh z večino prav redko ohranjenih pojavov slovenskega novinarstva- da poiščejo zlasti starejše dijaške časopise, ter nam jih blagovolijo posoditi za razstavo ln tudi za kompletiranje »Biblja grafije slovenskega novinarstva«, ki izide ob razstavi. Zato je skrajni čas, da vse naše staro tn 6edanje dijaško časopisje pošljete ali prinesete pripravljalnemu odboru, ki za vse posojene predmete prevzema popolno jamstvo in jih po razstavi nepoškodovane vrne lastnikom, hkrati se pa najtopleje zahvaljuje vsem ki e posojilom razstavnega gradiva sodelujejo pri tej veliki manifestaciji slovenske kulture. Pripravljalni odbor razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana, Velesejem. ♦ Turneja Slovenske scene. Pisec članka pod tem naslovom, kj mu je v včerajšnjem »Jutru« vodstvo SS odgovorilo in navajalo drugačna dejstva» kakor eo bila navedena v omenienem članku, nas obvešča, da je po lastni izjavi vodstva SS- oziroma po rokopisu g. M. Skrbinška. ki mu je na razpolago, razvidno, da bo v Lendavi letos jeseni SS zaključila svoje delo začasno ali trajno, kar je pač v rokah same SS jn o čemur v članku ni bilo niti govora. O nadaljnjem programu SS ni mogoče govoriti za čas glavne sezone Narodnih gledališč, ker sta gg. Borko in Skrbinšek nanja vezana-gdč. Skrbi nškova pa bo po izjavi njenega očeta najbrž odšla na študij na Dunaj. Ce bo potem tako amputirana SS še enakovredna sedanii, je drugo vprašanje- Glede prvih, še skromnejših uspehov na štirih podeželskih odrih pa ni potrebno zanikati, da so res še skromnejši, saj niti igralci sami ne morejo trditi, da so bili sijajni ali udiični, niti to more trditi kritik, na katerega se SS sklicuje, 6aj njenega odrskega nastopa ni r-:ti videl. Ó odličnem uspehi bo uiogoče uovorjtj šele tedaj- kadar 6e bo SS predstavila tudi Ljubljani in Mariboru, kier so pač najmerodajnejš-; kritiki- ki bodo o skromnih ali sijajnih uskehih šele tedaj lahko govorili. ♦ Znižanje vizumskih pristojbin za inozemske obiskovalce letošnjega Mariborskega tedna. Ministrstvo zunanjih del je priznalo vsem inozemskim obiskovalcem letošnjega Mariborskega tedna znižan vizum za 20 din, v kolikor seveda obstojajo še vizumi za dolične države. Ne glede na to imajo seveda inozemci, ki prihajajo na Mariborski teden in bivajo v Mariboru ali v Jugoslaviji sploh najmanj trj dni pravico na kopališki vizum. Tudi za avtobusne izlete plačajo ne glede na število potnikov za vsak avtobus pristojbino 20 din. Spričo velikega interesa, ki vlada za letošnji Mariborski teden, posebno v Avstriji, je pričakovati še večje število obiskovalcev kot lani. ♦ Ljubljanski Sokol je v smislu članskega sestanka z dne 16. junija izdal razglednice pogorelega godbenega paviljona na letnem telovadišču v Tivoliju. Bratje in sestre! Posegajte pridno po teh razglednicah. Dobijo se v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami za 5 din, katerih čisti donos je namenjen gradbenemu skladu. ♦ Akvaristična razstava na VI. Maribor skem tednu. Uspehi kluba mariborskih akvaristov 60 znani javnosti že po dosedanjih razstavah na Mariborskih tednih. Člani tega kluba imajo mnogo vzorno ureje. nih akvarijev in terarijev, kj jih bodo razstavili. Tako bo v velikj sobi dekliške meščanske šole na razstavišču razstavljenih 50 akvarijev z živobarvnimi ribicami in 10 terarijev s strupenimi in nestrupenimi ka je preizkušena koncentrirana krepčilna brana, ki povečava življenjske moči ter prispeva k ukrepitvi mišic in živcev ter k večji odpornosti organizma. Iz Ljubljane u— Gradbena akcija v najprOmetnej-Sem središču. Za letošnje poletje se nam obeta vsekakor nad običajno mero živahna gradbena delavnost, katere uspehi bo-do dali središču mesta prav na najpromet-nejših točkah precej prenovljen obraz. Na kraju, kjer je stala nekoč stara Mayerje-va hiša na vogalu Wolfove ulice in Mari jinega trga, rase iz temeljev nova trgovska palača, prav zadnje dni pa so se oglasili krampi že pred glavno pošto, da po časi izpodkopljejo stare ostre vogale, ki so doslej Utesnjevali najvažnejši prometni vozel Ljubljane in pripravijo teren za nove moderne zgradbe. že prej so po malem začeli podirati dvoriščna poslopja stare hiše v fronti nebotičnika ob Tyrševi cesti, kjer bo banka Slavija zgradila svojo novo palačo. Nato so se delavci lotili dvoriščnih traktov v Batovi hiši pred pošto, da porušijo nekdanji »Hotel Stadt Wien«. V sredo so delavci električne cestne železnice v Prešernovi ulici in na Tyr-ševi cesti pred hotelom »Slonom« postavili nove močne drogove iz litega železa, na katere bodo pripeli tramvajske vode, ki so blii doslej pritrjeni na hotelsko poslopje. Hotel bodo v kratkem pričeli podirati, pa je bilo treba tramvajskim vodom preskrbeti novih oporišč, dokler ne bo bodoča zgradba zrasla iz tal. Dokler bosta zidala Bata in »Slon«, bo prehod mimo glavne pošte še bolj utesnjen, zato Pri neredni stolicl, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Ogl reg. 8. br. I5.48V35. * Kongres zdravnikov Roekefellerjeve fundacije. V Dubrovniku bo 27. in 28. t. m. zasedal kongres vseh zdravnikov Roekefellerjeve fundacije v Evropi. Kongresu lo predsedoval dr. Hackert, predsednik Roekefellerjeve fundacije za Balkan, ki živi stalno v Rimu. Za kongres je v zdravniških krogih veliko zanimanje in bodo kot gosti prisostvovali kongresu tudi mnogi zdravniki iz raznih držav. Poziv. Gg. tovariši, ablturijentl Maribor, ske gimnazije, letnik 1897, so naprošeni, da radi proslave 40 letnice mature takoj javijo svoje naslove na naslov: Mohorko Josip, Maribor, Koserjeva ul. 35. + Nova pridobitev varaždinskeg* muzeja. Letos pomladi je umrl veleposestnik Gustav pl. Koriti^Mrazovečki, ki je zapustil mnogo starinskega pohištva, slik in knjig. V?e to je bilo namenjeno zagrebškemu muzeju, ker pa njegova uprava ni hotela izpolnitii nekih pogojev, navedenih v oporoki, je zdaj vsa zapuščina pripadla varaždjnskemu muzeju- Starinsko pohištvo in ostali predmeti predstavljajo vrednost 100.000 Din. Vse je bilo že pripeljano iz Zagreba v Varaždin-kjer zdaj zapuščino sortirajo. Od banovine je varaždjnski muzej dobjl za letos 10.000 din podpore, prej nekdaj pa so letne subvencije znašale 17.000 din. + Imenovanje novega direktorja pomorskega prometa v Splitu pričakujejo naši mornariški !krogi z velikim zanimanjem. To mesto je bilo izpraznjeno s prerano smrtjo zaslužnega strokovnjaka Stipanoviča. Vršilec dolžnosti direktorja je zdaj načelnik splošnega oddelka pomorske direkcije Rihard Vižin, ki bi bil po mnenju naših strokovnih pomorskih In gospodarskih krogov najboljši naslednik pok. ' Stipanoviča-Njegovo imenovanje je bilo že toplo prir poročeno in bo menda v prihodnjih dneh izvršeno. Kandidat za direktorja pomorskega prometa pa je bil tudi šef pristaniške kapetanije na Sušaku, znani strokovnjak Albin Celigoj, ki pa je sam predlagal imenovanje Riharda Vižina. ♦ Ljubljanska opera v Rogaški Slatini. Kakor smo poročali že v včerajšnjem »Ju-tru«, bo v soboto 17. t m. in v nedeljo 18. t. m. v veliki dvorani zdraviliškega zvočnega kjna v Rogaški Slatini nastooila ljubljanska opera z operama »Seviljski brivec« in »Madame Butterfly«. ki ju bo obe dirigiral dirigent g. A. Neffat. Poleg pomnoženega zdraviliškega orkestra in opernega zbora bodo nastopile solistinje gg. Zlata Giungjenac, Zvonimira Zupevc, Mila Kogej in Špelca Ramšak in solist} gg. Jože Gostič, Vekoslav Janko, Drago Zupan, Marjan Rus, M. Lupša- M. Škrabar, Lojze Sekula in Jože Ros. Obe predstavi bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Glede rezerviranja sedežev in avtozvez dobite vse potrebne informacije pri biletarnicah Putni-ka v Rogaški Slatini, Celju in Mariboru. ♦ Gasilska proslava Jn razstava v Zemunu. Gasilska župa Beograd, Zemun in Pan-čevo priredi ob obletnici zakona o gasilstvu v nedeljo 18. t. m. v Zemunu veliko proslavo, združeno z gasilsko razstavo, ki bo prikazala v prvem oddelku razvoj gasilske čete-matice v Zemunu in na vsem področju današnjega velikega Beograda- v drugem oddelku pa razvoj gasilstva v vsej državi. ♦ Tujfm turistom Je prepovedan vstop v staro travniško džamijo. Vakufsko pover jeništvo je sklenilo tujim biristom prepovedati vstop v znamenito Osmanpašino džamijo v Travniku. Prepoved ne velja samo za džamijo, temveč tudi za njeno dvorišče. Do tega sklepa je prišlo zaradi tega, ker hodijo tujci obuti v džamijo in se mnogo krat tako vedejo, da se islamski verniki zgraža ja Eno srce — ena RADENSKA, rastlin. Sodelovali bodo .tudi akvaristi iz Gradca. * Anketa aa novj voznj red 193839. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je sklicala za sredo, 4. avgusta v Ljubljani an. keto za novi vozni red 1938/39. Z ozirom na to prosi Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru vse občinske urade, tujskoprometna društva, podružnice SPD in ostale tujskoprometne ustanove na območju bivše Mariborske oblasti, da pošljejo najkasneje do 25. t. m. na Zvezin naslov utemeljene predloge 'm želje za spremembo voznega reda, posebno z ozirom na potrebe tujskega prometa. * Graditev Planinskega doma na Platka Podružnica planinskega društva »Velebit« na Sušaku gradi 6voj dom na Platku, ki bo slovesno otvorjen 15. avgusta. Otvoritve se bodo udeležili predstavniki vseh planinskih društev in tudi mnogi športniki. Stroški graditve bodo znašali okrog 700-000 din. Novo planinsko zavetišče bo igralo važno vlogo tudi v zimskem športu. Od Sušaka vodi do doma lepa cesta in bo trajala vožnja z avtomobilom samo 50 minut- Platak je že od nekdaj priljubljeno zavetišče zagrebških planincev. * Na progi Varaždjn-Koprivnica polagajo tračnice. V prisotnosti ravnatelja državnih železnic v Zagrebu, zastopnikov oblasti in številnega občinstva so položili na novj že lezniški progi Varaždjn-Koprivnica prve tračnice na razdaljo kakih 40 m. Železniški direktor in načelnik železniškega gradbe nega oddelka sta si ogledala vso progo od Varaždina do Koprivnice. * Smrt zaslužnega srbskega rodoljuba. V Beogradu je umrl odvetnik Dragič Pav-lovič, ki je bil eden izmed onih požrtvovalnih srbskih idealistov, ki so organizirali četniškj pokret za osvoboditev bratov pod tujim jarmom. Pavlovič se je rodil 1. 1871 v šabcu, gimnazijo in pravne študije pa je dovršil v Beogradu ter nastopil prvo službo pri sodišču v Šabcu, pozneje pa je služ boval pri sodiščih v Lozrnici in v Smedere-vu. Iz Smedereva je prišel kot okrožni načelnik v Vranje. Pod njegovim vodstvom je bil tam organiziran glavni stan četniške organizacije, Pavlovič je četnike pošiljal preko meje, jih oskrboval z vsem potrebnim, a tudi osebno se je udeležil mnogih nevarnih pohodov. Kralj Peter je visoko cenil njegove zasluge in večkrat ga je obiskal. Leta 1905 je postal Pavlovič šef policije v Beogradu in s svojim taktom si je pridobil zaupanje vsega prebivalstva. Cez nekaj let je zapustil državno službo ter se posvetil odvetniškemu poklicu. * Izšla je julijska Številka mednarodne tujsko-prometne revije (v esperantu) »Ni-aj vizagoj«, ki jo urejuje književnik Damjan Vahen in je posvečena Trbovljam; vsebuje zapiske iz verzov Kožarja »Trbovlje«, članek Fran ja žibreta »Trbovlje — dolina črnega dijamanta, nadaljevanje članka Dorè žvanove o Vintgarju, Medvedovo pesem v prevodu Petra Golobiča »Jutranji pozdrav«, o »Jugoslo venski reviji« nadaljevanje ln konec Asterjeve razprave o Slovenskih znamkah, poročilo o Jug. kat. E-ligi, poročila o esperantskem pokretu v Novi Zelandiji in Madžarski, na prvi strani ovitka pa prinaša sliko mladinskega pevskega zbora »Trboveljski slavček«. Prihodnja številka, ki izide 4. avgusta pa bo posvečena SPD in bo obsegala 20 strani. * Nočna idila v Cerknici Pišejo nam: V začetku tega tedna je bilo v cerkniški kotlini zelo vroče in soparno. Ljudje so se bali neviht, vendar nam je nebo prizaneslo. Niso pa nam prizanesli nekateri gospodje, ki ne vedo, kaj bi počeli, odkar nimajo več korajže se zaletavati v Sokole in nacionaliste. V svoji nestrpnosti sta se dva njih voditelja spoprijela med seboj. V torek kasno ponoči sta v cerkniški »veliki gasi« obsula àrug drugega s psovkami in naposled še s pestmi, tako da sta spravila iz spanja vso ulico. Cerkničanom se je posebno zamalo zdelo, da je eden teh gospodov tako hudo zabavljal čez Cerknico in na tiste, ki so ga zvabili sem. To medsebojno obračunavanje z besedami in pestmi je trajalo okrog 2. ponoči cele pol ure. No, zjutraj pa sta se gospoda zavedla, kaj jima narekuje njuna krščanska dolžnost, in sta se na veselje in srečo vse Cerknice zopet lepo pobotala. * Beg dveh nevarnih razbojnikov. Iz kaznilnice v Podgoricj sta utekla razbojnika Božo Kičovič in Meh m ed D ri je vi č, ki sta bila obsojena na po 20 let robiie. Zaprta sta bila ola že več let in se je Kičovič izučil čevljarske, Drljevič pa mizarske obrti-Oba sta bila zelo dobra delavca in srta uživala zaradj tega tudi nekaj več svobode. To sta zdaj izkoristila in utekla. Domneva se, da sta pobegnila v Albanijo, ker ie Kičovič nekdaj prebival v severnih albanskih krajih in se tudi dobro naučil albanskega jezika. * Ne smete pozabitt. da je treba med dopustom ne samo nadomestiti porabljene sile organizma, temveč da je treba ustvariti tudi rezervne sile za prihodnje leto dela. To dosežete z rednim zavživanjem dveh do treh žličk Ovomaltine za malico. Poleti je hladna Ovomaltine idealna okrep-čilna hrana, ki izredno prija. Ovomaltina J čami, želvami, kuščarji in drugimi plazilci, j pa bomo po dovršenih zgradbah gotovo Zanimiva bo tudi razstava kaktej jn vodnih dobili pregledno, smotrno urejeno križišče, kakršno zahteva sodobni cestni promet. T80HAHBA FII se ▼ vedi neopere ln nčlnek ne ia-gino, ker ga koža že v najkrajšem *aen popije, •rogerlja Gregoriè d.a o.a. Ljubljana, Prešernova 5. u— Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje II. ponudbeno licitacijo za napravo lesene brvi čez Ljubljanico v Mostah. Licitacija to 27. t m. ob 11. dopoldne v mestnem gradbenem uradu- kier se dobe razpisni obrazci, pripomočki in pogoji. u— Da so Cehi In Slovaki sijajinl godbeniki, to vsi dobro vemo, s kako vnemo pa goji mladina naših bratov simfonično glasbo v daljni Ameriki to nam bo pokazal ameriški simfonični orkester, ki kon-certira v sredo 21. t. m, v veliki filhar-monični dvorani v Ljubljani. So to sinovi slovaških delavceosodil aparat za proi«skuševanje strelovodov in kolo. češ da bi se peljal k svojim znancem in tam preizkusil strelovod. Kleparski mojster mu je posodil aparat in kolo. Oboje je vredno okrog 3000 din. Potnik je dejal, da mu bo aparat in kolo vrnil še istega dne. Ker se potnik ni več vrniti, je kleparski mojster prijavil zadevo policiji, ki je j>otnika v sredo aretirala v Celju. Pri njem eo našli iziposo-jeni aparat, kolesa pa ni imel več. Izjavil, je, da je kolo zastavil. Josipa K. so izročili okrožnemu sodišču. e— Zavarovanje občinskih poslopij. Mestna občina celjska je 21. junija kupÙa hišo ge. Winklerjeve v Gosposki ulici štev. 20. Hiša je bila zavarovana proti požaru za 250.000 din, zavarovalnina pa je bila plačana do 28. januarja 1938. Zavarovalnica, pri kateri je bila hiša zavarovana, je to javila mestni občini in jo prosila, da bi obdržala zavarovanje. Čeprav pa je bila zavarovalnina plačana do 28. januarja 1938., je občina takoj po nakupu hiše odpovedala za_ varovanje in zavarovala hišo pri Vzajemni zavarovalnici, pri kateri je zavarovanih že več drugih občinskih poslopij. Kakor znano, je celjski župan g. Mihelčič ravnatelj podružnice Vzajemne zavarovalnice v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilui »Ciganska rapsodija» s Char-Iesom Boveriem in tednik. KINO ' METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »RAZCVETELI BRST«. Iz Maribora k in a tei. 22-21 UNION Iz Celja e— Šahovski match Celje : Gaherje. Celjski šahovski klub ho igral v soboto 17. t. m. ob 21. v restavraciji hotela\»Evrope« na 10 deskah proti šahovskemu klubu Gaberje. e— Za zaščito ptic pevk se zavzema razglas mestnega poglavarstva, ki je nabit na občinskih unadnih deskah. s— Umrl je včeraj zjutraj v Liscah štev. 28 zadet od kapi v starosti 58 let znani posestnik in pol oficir v p. g. Tomaž Blanc. Pogreb bo jutri ob 16. od kapucinskega mostu na mestno pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen trajen sipomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! a— Podružnica Clr'1-Metodove družbe pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergoim Je v nedeljo 4. t. m. z lepo narodno veselico proslavila god slovanskih apostolov arv. Cirila in Metoda. Dopoldne je bila službaj božja na prostem pred šolo popoldne pa lepo uspela veselica, pri kateri je zapel mladinski pevski zbor iz Marenberga pod vodstvom požrtvovalnega ipevovodje šol. upravitelja Tomažiča iz Marenberga nekaj ljubkih pesmi. Vodstvo in glavno delo prireditve je bilo v rokah vrlega obmejnega delavca Vilka Kolarja pri Svetih Treh Kraljih, pri čem sta mu pridno pomagala njegov oče in učitelj Terčak iz Marenberga ter gospe v šotoru. Prireditev sta se udeležila prof. v. p. dr. Dolar iz Maribora kot zastopnik Narodne obrane ter šolski nadzornik v p. Ivan Tomažič kot zastopnik Družbe sv. Cirila in Metoda. Razen omenjenih je bilo poleg domačinov le majhno število udeležencev iz Maribora in večje število iz Marenberga. Obisk prireditev na tako važnih obmejnih postojankah bi že moral biti zlasti iz Maribora nekoliko boljši. Ob priliki občnih zborov naših nacionalnh organizacij slišimo vedno toliko lepih nasvetov za obmejno delo, ko pa se je treba le malo žrtvovati, pa nas ni nikjer.. Ne navdušujmo se samo doma za našo mejo, ampak porabimo primerne prilike ter idimo na mejo med naše brate ,da jih podkrepimo v njih težavnem delu! a— Sprejem v vojne šole. Razpisani so natečaji za sprejem gojencev v vojno akademijo ter v sledeče podoficinske šole: ar-til. podoficirska šola v Cupriji, inženjerska v Mariboru ter strojna v Kumboru. Mariborčanom so pogoji za sprejem razvidni pri mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11. a— Smrt tržaškega narodnjaka. Na Padričah pri Trstu je preminil v častitljivi starosti 93 let Martin Grgič, bivši posestnik, gostilničar in sodni cenilec. Bil je vse svoje življenje vzoren in zaveden narodnjak ter naprednjak. žalujočim preostalim naše iskreno sočutje. a— Načrt regulacije Glavnega trga. Včeraj dopoldne se je mudila v Mariboru komisija banske uprave, ki je s predstavniki mestnega gradbenega urada proučila načrt za regulacijo Glavnega trga. Predsednik komisije je bil dr. Likovič, člani inž. arh. Cernivec, dr. Stele in inž. Juvan. Interese mariborske mestne občine so zastopali pri komisijskem ogledu mariborskega Glavnega trga predsednik občine dr. Juvan, dr. Senkovič, inž. Baran, inž. Vončina, inž. Maister. V komisiji so bili nadalje šef sreskega tehničnega razdelka inž. Vanek, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak ter predsednik Društva hišnih posestnikov v Mariboru O. Meglič. Dopoldne je bil najprej komisijski ogled Glavnega trga, nato pa so bili povabljeni zainteresirani hišni posestniki h konferenci v posvetovalnici mestne občine. V smislu regulacijskega načrta bo Glavni trg razdeljen v tri dele in se bodo oblikovali trije otoki. Najmanjši, ki bo okrogel in ki bo meril v preseku 22 m, bo v sredi med Gosposko ulico in Državnim mostom, dočim bosta ostala dva podolgovata, in sicer drugi v smeri proti Tattenbachovi, tretji pa v smeri proti Koroški cesti. Načrt predvideva tudi mesto za parkiranje avtomobilov, ki bi bilo od Bergove hiše do Židovske ulice. Glede prestavitve spomenika na Glavnem trgu so mnenja različna in bo spomenik najbrže ostal na mestu, kjer je sedaj. Končni regulacijski načrt se bo šele izdelal in pride na dnevni red seje mestnega občinskega sveta. Proti načrtu so se že sedaj izjavili hišni posestniki, ki so mnenja, da se mora najprej rešiti vprašanje mestne tržnice in šele potem regulacijo Glavnega trga. Po načrtu bodo morali z Glavnega trga tudi mesarji in drugi prodajalci, ki pa doslej še nimajo določenega mesta. a— Izropana Sol®. V noči na četrtek so se še neugotovljeni storilci splazili v šolo v Slivnici pri Mariboru, pretaknili vse kote, odnesli iz pisalne mize šolskega upravitelja okoli 300 din gotovine ter nato izginili. a— Dobrota Je «j«ta. K Adolfu Vudler. ju na Meljski cesti 58 je prišel v sredo pioti večeru mlajši moški in ga prosil za prenočišče. Vudler mu je odstopil posteljo v svoji spalnici. Ko se je pa zjutraj prebudil, ni bilo o neznancu nobenega sledu in tudi ne o denarnici, v kateri je bilo 250 din in ki je z neznancem vred izginila. a— Pastorska usoda. Tukajšnjemu državnemu tožilstvu je prijavljen 53 letni Jožef H. iz Velike Nedelje, ker je v smislu prijave butal 7 letnega pastorka Jožefa Lasiča v zid in z njim brezsrčno ravnal. Zadeva se bo obravnala pred Sodiščem. a— Kriminalni spl«v. Tukajšnje državno tožilstvo je odredilo obdukcijo v zvezi s smrtjo poisestnice Marije Cafutove, ki so jo bili prepeljali v tukajšnjo porodnišnico, kjer so pa ugotovili sepso kot posledico kriminalnega splava, izvršenega po neki babici. Na željo njenega moža so jo Renata, Müller in Georg Aleksander v napetem in zabavnem filmu ESKAPADE (Njegova oficielna žena) Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri Poslednja počastitev prof* F. Jerovska Maribor, 15. julija Častno slovo so jr-ipravili danes dopoldne Mariborčani častitljevem-u n er-to r ju mariborskih profesorjev in zaslužnemu duhovnemu oblikovalcu sestili generacij na mariborski klasični gimnaziji, šolskemu svetniku in profesorju g. Franu Jerovgku. Na poslednji ipoti so ga spremili mnogoštevilni častilci, prijatelji in nekdanji dijai.i. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, da ni v Mariboru ekoro vidnejšega predstavnika javnega življenja ali poklica v vrstah izo. braženstva, ki bi ne šel skoz j vzgojiteljske roke pok. profesorja Frana .Terovška. V pogrebnem sprevodu »o bili polno&tewilni profesorji obeh tukajšnjih gimnazij z ravnate-Ijima na čelu. Poleg drugih so stopali mnogoštevilni mariborski odličniki, med njimi I. državni tožilec dr. Zorjan. šef m.»rihort.ke policije dr. Tnstenjak, predsednik Narodne odbrane in Zveze Majstrovih borcev dr. Dolar. bivši minister dr. Kukovec in d migi. Turobno je pred mrtvašnico na mestaem pokopališču na P obrez ju odmevala žalost ink a »Spomladi vse se veseli«, ki so jo- odpeli pevci vseh mariborskih pevskih društev pod vodstvom prof. Vrabca. Tcrple so bile poslovilne besede stolnega prošta, ki je slavil pokojnikovo dobrotiljivost in plemenito srce. Izčrpno in podrobno pa je razčlenil pokojnikovo življenje in značaj upokojeni gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek. Sledila je žalostinka »Človek glej«-, nakar so pričele padat-i na knsto prve grude. Zemlja pod Pohorjem je zagrnila, velikega moža m učenjaka, čegar življenje je Kilo eno samo nepretrgano stremljenje po znanju, ki ni poznalo nobenih mej in kl es je ifikoTO do zadnjega žT-vlienjskega utripa oplajalo od knjige do knjige. Njegcw spomin bo trajno živel v srcih vseh. ki M bili njegovi dijaki, pa tudi v zgodovini mariborske klasične gimnazije, g katero je bil pol stoletja v stiku in v kateri je jxwedsl našemu narodu v naroč;e več generacij, odlično vzgojenega nacionalno-zavedijega izo-bražništva.. ki je imeilo v pokojniku velikega vzornika in vodnika. v sredo zvečer odprem!li domov k »v. Marjeti na Dravskem polju, kjer je v noči na četrtek umrla. Obdukcijska komisija bo skušala, točno dognati vzrok njene nenadne smrti. Dotično babico iščejo orožniki. a— Za prodajalce perutnine. Mestno poglavarstvo opozarja prodajalce pe ratinine na naredbo o odvračanju in trpinčenju živali z dne 9. X. 1909. po kateri je po določbah §§ 7, 9 in 14 prepovedano perutnini zvezati noge ali jo nositi z navzdol visečo glavo. Na trgu mora biti perutnina v prosto-rnih kletkah ali košarah z mrežo, ki morajo biti zadostno nastlane. Skrbeti se mora tudi, da živina ne trpi žeje ter jo je treba od časa do časa napajati zlasti v ipoletnem času. Proti kršilcem tega razglasa se bo postopalo po § 66 zakona o notranji upravi. a— 50.000 din. škode trpi posestnik Anton Damjan radi požara, ki mu je v noči na četrtek upepelil gospodarsko poslopje, okoli 19.000 kg sena, več vozov in razne pridelke. Radi suma požiga so orožniki aretirali A. D., ki so ga včeraj dopoldne odpremili v zapore tuk. okrožnega sodišča. a— Tragična smrt otroka. Pri Sv. Ani se je pripetila usodna nesreča, kj je zahtevala življenje 10,letnega poseslnikovega sina Ivana Weissa. Deček je gledal v gozdu, kako so podirali drevesa. Ko je neko drevo pričelo padati, se ni pravaSasno izognil, ter je treščilo drevo z vso silo nanj. Cft>le-žal je mrtev z razbito lobanjo in strto hrbtenico. Vremenska poročila Dozdevno vreme v Julija po stoletnem koledarju Dan Je dolg 16 ur, 2 minuti in se do koče» meseca skrajša za 56 minut. P. 16. Marija K. S. 17. Aleš N. 18. Miroslav P. 19. Vlncenc T. 20. Elija S. 21. Danijel C. 22. Magdalena P. 23. Apolinarij ščip ob 13.45 S. 24. Kristina N. 25. Jakob P. 26. Ana T. 27 Rudolf S. 28. Viktor C. 29. Marta od 11. do 27. zelo vroča in lepo, suša, le redkokje malo dežja močno deževje oblačno, deževno deževno P. 30. Julita Z. krajec ob 19.47 Poročilo Meteorološkega zavoda na universi 15. julija Ljubljana 7. 762.3. 19.0, 81. SEI, 6, —, — ; Maribor 7. 762.1, 16.0. 90- O, 0, —, —; Zagreb 7. 762-8, 18.0, 80. El. 0, —, — ; Beograd 7. 762.8- 18.0, 80, 0, 3, —. — ; Sarajevo 7. 764.1, 15.0, 95, O, 0, —, —; Skoplje 7. 762.6. 19.0, 70, O, 4, —, —; Kumbor 7. 760.1. 24.0, 30. NE3- 0, —, — ; Split 7. 761.8- 23.0, 50. S2. 6, —, — ; Rab 7. 762-1. 20.0, 70. S2, 5. —, —. Temperature: Ljubljana 24.8. 17.6; Maribor 27.0. 14.0; Zagreb 24.0 15.0; Beograd 26.0. 14.0; Sarajevo 25.0. 10.0; Skoplie 26.0, 14.0; Kumbor —, 22.0; Split 30.0, 21.0; Rab —, 20.0. t »JUTRO« St. 163 Petefc 16. VII. 1937. G os pod ar s t to V načrt« so nove davščine za pobijanje živinskih kužnih bolezni V ministrstvu za kmetijstvo so te dni tempiali naórt novega veterinarskega zakona, ki bo po vesti iz Beograda že te dni predložen ministrskemu svetu v končno reda kcijo- Zakonski načrt določa novo in popolno preosnovo veterinarske službe in izenačenje dosedanjih pokrajinskih veterinarskih zakonov. Po tem načrtu bi se postavljali samoupravni veterinarji po vseh ofočdnab, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev. Dalje določa načrt ustanavljanje ambulant in živinskih bolnišnic, zavodov za izdelovanje veterinarskih cepiv in zdravil, državnih podkovskih šol, veterinarskih zavodov pri banskih upravah in podobnega. Najvažnejše pa je, da ta načrt določa ustanovitev državnega sklada za pobijanje živalskih kužnih bolezni. Dohodke bi t ta sklad dobival v davščinah, ki bi znašale en odstotek pri prodaji živine tako na domačem trgu kakor za izvoz. Da bi ta sklad mogel v redu funkcionirati, bi bilo po mišljenju strokovnjakov potrebno okoli 100 milijonov dinarjev. Po cenitvi bi enoodstotne davščine pri prodaji živine vrgle letno 50 do 60.000 milijonov dinar, jev, a morda bi v ta sklad prispevala tudi država izvesten znesek, saj je pobijanje živinskih kužnih bolezni, ki nam vsako leto napravijo ogromno škodo, važno gospodarsko delo. Kako je pobijanje živinskih kužnth bolezni zamišljeno, nam krat-ki podatki o novem načrtu, ki smo jih prejeli, ne povedo. Misel je gotovo dobra, le strokovno izvajati se bo morala, če bo zakonski načrt uveljavljen, da ne bi bile žrtve v obliki novih davščin zaman. Za izvoz v Italijo dovoljeni kontingenti Med vprašanji, ki so o njih razpravljali na prvem zasedanju italijanskojugosloven-skega gospodarskega odtora v Rimu je bilo tudi govora, kakor smo že poročali, o povečanju izvoza naših najvažnejših izvoznih predmetov v Italijo. Jugoslaviji so dovoljenj spodaj navedeni kontingenti, ki 1« jih bo moda Jugoslavija izrabiti 6amo tedaj, če tK> z ust reza joči m uvozom iz Italije dosegla ravnotežje v izmenjavi blaga. Pomembnejši kontingenti za jzvoz v Italijo so (številke pomenijo vrednost v milijonih Lr>: Za konje 4.50, govedo 39.00, svinie 4.oo, živo perutnino 10.38, zaklano perutnino 3.90, sveže nepredelano goveje meso 2.00-predelano meso 0.40, jagnječjo in jarčjo ker žo 3.00. jajca 12 00, sveže ribe 2.00, solje-ne ribe 1.00- pšenico 18.75, koruzo 18,00. suhe šampinjone 10.00, svinjsko mast in slanino 1.65, rude (svinec, magneziio in krom) 14.00, železno rudo 8.00. apnenec 5 00, kalcijev pirolignit 0.60. iglasti les 2.00, črni premog 3.00- cinkov oksid 1.00, aceton 0.50. tesan iglasti les 12.00, žagan iglasti les 39-60, žagan bukov le« 21.50, vse ostale vrste lesa listnatega drevja 24.00, drva 3.25, dalje les. namenjen italijanskim kolonijam in posestim: žagan iglast les 16.50, ostale vrste lesa listnatega 8.00, drva 0.65, lir, lesno oglje 3.00, za vse ostale gozdne in lovske proizvode 1.00- Gospodarske vesti = Povečana likvidnost Mestne hranilnice ljubljanske. Od včeraj 15- t. m. dalje izplačuje Mestna hranilnica ljubljanska vse stare vloge, ki 31. decembra leta 1936. niso presegale zneska 20.000 Din v gotovini- odnosno i;h prenaša za nove vloc;e, ki so zmerom izplačljive brez vsake menice. = V Beogradu ustanovljena podružnica angleške banke bo začela v kratkem poslovati. Kakor smo žc poročali, je dovoljena ustanovitev beograjske podružn:'ce londonske banke:. The Allicd Banking Corporation of Creat Btitain Ltd. Njeno območje se ne bo raztezalo samo na Jugoslavijo, temveč morda tudi na ves Balkan. To je po vojni drugi poizkus take angleške ustanove v Begradu. Prvi je bil ustanovitev angleške trgovinske korporacije Brit;sh Trade Corporation, ki se je ustanovila taikoj po vojni in poslovala kot prva in edina angleška banka- Ta se je bavila tudi s sprejemanjem hranilnih vlog, katerih poslov nova banka ne bo opravljala. V Beogradu imamo zdaj tako rekoč tri bančne podruž-n*'ce tujega kapitala za finansiranje. Tako sta v Beogradu poleg omenjene angleške bančne podružnice Dresdner Banike in generalno zastopstvo italijanskega denarnega zavoda Bane« Commerciale Italiana. Nova angleška bančna podružnica bo opravljala vse bančne posle razen eskontiranja menic in sprejemanja hranilnih vlog. Fi-nansirala bo uvoz in izvoz med obema državama, pribavljala rudniške pravice, posredovala udeležbo angleškega kapitala v trgovini in industriji, posredovala javnopravna posojila in podobno. Odgovorni agent angleške podružnice v Beogradu je g. Sidney List. a dotacija podružnice od londonske centrale, ki se je ustanovMa 10. maja letos, znaša 10.000 angleških funtov. = Uredba o trgovinskem in o klirinškem dogovoru med Jugoslavijo in Svioo je objavljen v »Službenih novinah« z dne 14. 1.1, m. Oba dogovora sta stopila včeraj 15. t. m, v velja.vo in bosta veljala do 30. novembra letos. Oba dogovora se ahko podaljšata za 4 mesece. Po novem dogovoru nam je Švica dovolila nekaj novih kontingentov in nam nekaj dosedanjih povečala. Novi kontingenti so za marelice, breskve, presne in suhe češplje, čebulo, česen, suhe šampinjone (gobe) in žeblje (ročno delo). Povečani so kontingenti za fižol, jajca, zaklano živino in svileni kre-pasti .papir enobarven. Kontingent za sadje (jabolka in drugo) je neizpremenjen. = Zaradi napačnega razlaganja člena 2. uredbe o banovinskih trošarinah glede plačevanja trošarine na kokosovo olje je finančni minister izdal pojasnilo, po katerem se za kokosovo olje. ki se rabi za druge namene in ne za začimbo pri jedeh, ne plača banovinska trošarina, nai bo že olje v trdejn, mehkem ali tekočem stanju. Mora se pa denaturizirati na način, kakor ga določa pojasnilo z dne 27. maja letos. = Dobave za vojaštvo- Kakor prejšnja leta bo tudi letos vojaštvo nabavljalo potrebne količine ovsa. sena in slame po komisijskem nakupu direktno od producen-ta. Komisije že poslujejo. Vsi pogoji glede prodaje so razvidni na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. Borze 15. julija Na ljubljanski borzi so avstrijski šilingi dalje malce popustili, in sicer na 8.58. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šjbngi trgovali po 8 56, angleški funti po 238 in grški boni po 30.50. Nemški klirinški čeki so se ponujali v Ljubljani po 12 58, a v Beogradu so stali 12.5632 in v Zagrebu 12.-56 (za konec julija 12.50, za konec avgusta 12.58, za sredo septembra 12.56 in za konec septemlra 12.60). Na zagrebškem efektnem tržišču je noti-raIa Vojna škoda neizpremenjeno 408 — 4-09 brez zaključka. Zaključki so bili v Trbovljah po 235 in v Jadranski plovidbi po 340. c Devize Ljubljana. Amsterdam 2394.91 — 2409.51, Berlin 1746.53 — 1760.41, Bruselj 731.94 — 737.01. Curih 996.45 — 100352. London 21558 — 217.64. New York 4314.76 — 4351.07, Pariz 168.56 — 170- Praga 151.54 — 152.64, Trst 228.20 — 231-28. Curih. Beosrad 10, Pariz 16.9250, London 21.6625, New York 436.1250, Bruselj 73.4250, Milan 22.9750, Amsterdam 240.25. Berlin 175 35, Dunaj 82.75 (82), Stockholm 111.70, Oslo 108.55, Köbenhavn 96.70. Praga 15.21, Varšava 82.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 408 — 409 4% agrarne 52 — 52.50, 0°'® begluške 72 — 72.50 (drobni kosi) , 7% in-vest. 89 — 90. 7% Blair S5 50 — 86. 8°/® Blair 96 — 96.50; delnice: PAB 196., Narodna banka 7150. Gutmann 50 — 60, Še-čerana Osijek 185 — 190, Osiiečka ljevaoni-ca 185 — 200, Dubrovačka 365 den., Trbovlje 230 — 240, Oceania 280 — 300. Jadranska plovidba 340 — 380. Beograd. Vojna škoda 409 — 409.50 (409). za sept. 408 — 408.50, 4% severne agrarne 52 den., 4% agrarne 52.25 — 52.75. 6% begluške 76.75 — 77, 7°/i> posojilo DHB 1Ö0 den. (100), 7% Blair 85.75 — 86 (86), Blair 95 — 96- PAB 198 den., Narodna banka 7170 den-, 7% stabiliz. S7 den., 6% dalm. agrarne 74.75 — 75. Blagovna tržišča SITO r-f Chicago (15. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za jul. 124.3750, za sept 125.6250, za dee. 128.25; turščica: za. sept. 111.75, za dee. 80.50. , 4- W inni peg (15. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za juL 149, za okt 141.50, za dee. 137-50. -f Noresadska blagovna bona (15. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšeniea, nova: 165 — 170. sremska in slavonska 162.50 — 167.50. banatska 162.50 — 170. baška, ladja Tisa in ladja Begej 178 — 180. Stara pšenica ni notirala. Oves: baški, sremski in slavonski 100 — 102.50, Jermen: baški in sremski novi, 65 kg, 117.50 — 122.50. Rž. baška 144 — 146. Tnrščica: Uška in sremska 93 — 94. banatska 90 — 92. Moka: baška in banatska >0g< jn >0gs»< 260 — 270 >2« 240 — 250, >5c 220 — 230- >6< 190* — 200, >7< 160 — 170. ;8< 117.50 — 120. Otrobi: baški in banateki 86 — 93. + Budimpeštanska terminska borza (15. t- m.) Tendenca nedoločna promet živahen. Rž za okt. 19.67 — 19.69- Turščica: za avg. 11.29 — 11.30' za sept. 11.65 — 11-66. BOMBA2 '+" Liverpool 14. t. m. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 6.81 prejšnji dan (6.86), za okt. 6.79 (6.84), za dee. 6.76 (6.81). + Newyork 14. t m. Tendenca stalna- Zaključni tečaji: za jul. 12.47 (12.39), za sept. 12.47 (12.42), za dee. 12.38 (12.36). VestnUTZKD Prireditveni odbori V raznih krajih jih nazivajo tudi drugače: prireditveni odseki, veselični odbori, ali kakor že. Skozi vse leto niti ne obstojajo, društvo jih prikliče v življenje, kadar je najavljena prireditev. Prav zato, ker je povečini ravno od njih odvisna lepo organizirana prireditev, so prireditveni odbori zelo važni. Predsednika prireditvenega odbora, ki ga poznamo kot najbolj spretnega organizatorja, volimo navadno že na rednih letnih občnih zborih, ali pa ga imenuje društveni odbor. Le-ta pa si mobilizira svoj kader sodelavcev in sodelavk, kakor hitro je večja društvena prireditev na vidiku. Vsakdo ve, da je sodelovanje v prireditvenem odboru najbolj zatajevanja potreben posel. Medtem, ko se drugi zabavajo in vesele, morajo biti člani in članice v paviljonih in streči gostom. Ideali za društvene cilje, in namen, da omogočimo našemu društvu čim več sredstev, pa potisne želje do lastne zabave v stran in vrli društveniki se radi stavijo na razpolago za dodeljeno delo. Po obsegu napovedane prireditve je potrebno razdeliti delo prireditvenega odbora v razne odseke. Vabila na bližnje edinice in lepake jc naročil že upravni odbor. Prireditveni odbor prevzame v oskrbo jedila, pijače, slaščice, kavarno, trafiko in seveda še vse ostalo, kar bodo rabili gostje za svoj telesni blagor. Po navadi prinade tudi prireditvenemu odboru naloga, da oskrbi rediteljstvo, da naroči godbo, da dnevu ln prireditvi primerno okrasi vhode, in da postavijo slavoloke ter ozaljšajo paviljon«».. Ce je prireditev svečanega značaja, je treba misliti tudi na sm-ejem. gostov, kar bo prevzel poseben odsek." Ne pozabite tudi na pogostitev sodelujočih. če organizirajo prireditev pevci, bodo dali morda sodelujočim pevcem majhen prigrizek; da pa sokolska jn druga društva, ikjer sodeluje mladina, nagrade za sodelovanje svoje najmlajše z majhno zakusko, pa je že skoro star običaj. Zadostuje malenkost: skodelica kave s kruhom, aH pa hrenovka s kosom kruha, ln podobno. Predsednik prireditvenega odbora naj skliče DORvetovalno seio še v času. ko je do prireditve še dovolj časa in si vsak odsek lahko nemoteno uredi svoje zadeve. Na posvetovalnem večeru, kamor naj povabi predvsem stare nreizkušene nomaerače v prireditvenem odboru, učvrstijo potrebno število od rekov, ki ima običajno vsak tudi svoj paviljon. Vsak odsek, odnosno paviljon, naj ima svojega načelnika (načelnico) in namestnika. Njim dodelite — najboljše po želji posameznih načelnikov — primerno število sotrudnikov. Vpoštevajte princip razdelitve dela. Kdor je zaposlen pri petju, ga ne postavite k blagajni, kdor je zaposlen 7. vodstvom telovadbe, ga ne postavite na kako drugo važno mesto. Saj ljudje radi delujejo in pomagajo, če jih pridobimo z lepo besedo. Vsak odsek naj nato utrdi, kaj bo rabil v svojem paviljonu. Mnoga društva shranjujejo vse sejne zapisnike in naročilne li- ste, ter poročila O prindttrndh ubiaCunfh. Tem je naslednje leto lahko. Is arhiva potegnejo fascikel s spisi in delajo na stari, preizkušeni podlagi. Zelo je priporočljivo, da vse sklepe zabeležite. Potem ni kasneje oddvojenih mišljenj, in predsednik prireditvenega odbora ima vedno točen pregled, kako priprave napredujejo. Topla jedila je na veselicah na prostem težko pripravljati. Gostje se zadovolje tudi z mrzlimi prigrizki. Pijačo naj gredo izbirat le dobri poznavalci dobre kapljice. Prijateljice domačega društva oskrbe ponekod vso slaščičarno zastonj. Vsaka gospa speče torto, kolač, drobno pecivo, ali karkoli. Zato pa prinesejo slaščičarne največ čistega dohodka. V kavarno bomo postavili tudi nekaj stolčkov in mizic, da nudimo našim gostom prijetnejše ugodie, če žele spiti časico kave ali pa šilce sladice, likerja ali druge poživljajoče pijače. Včasih se dogodi, da zmanjka sredi prireditve te ali one stvari (piva, kruha i dr.). Potem se prične beganje, ko bo šel iskat, že pred prireditvijo naj bo določen poseben sel, ki bo donašal potrebne predmete. Uvodoma smo že poudarjali o potrebi okrasitve veseličnega prostora. Slavoloki, jarboli z zastavami in okrašeni paviljoni sila dvifmeio razpoloženje. In že prvi vtis sam naj pokaže domačnost in vedrost celotne slike. Tudi sodelujoči, zlasti naše narodne dame, ki strežejo v paviljonih, naj riviPTiejo s svojo zunanjostjo prijeten vtis. Kako domačnosten je pogled na šotore, kjer strežejo gospe ln gospodične v narodnih nošah, če pa teh nimajo, pa vsaj v de-čvah. Tudi beseda o napisih na slavolokih ne bo odveč. Izberite krepka, udarna gesla in prireditev bo zadobila svečan zunanji vtis. V paviljonih ne zadržujejo radi izkupička. Zato je glavnemu blagajniku zaupana sila velika naloga. Ta nai ne bo oreveük prijatelj spanja in slabih živcev, saj mora na- vadno nitrititi do konca prireditve. Od fissa do Casa naj obišče posamezne paviljone jn kasira denar. Za vsak znesek bo oddal paviljonu posebdo potrdilo, da se končni izkupički lahko točno ugotove. Tudi vhodno blagajno kjer ee steka vstopnina, bo od časa do časa rešil preskrbne pazljivosti na inkaso. Razni duhoviti domisi eki ln zabavišča dvignejo razpoloženje na prireditvah, prinesejo pa čeden dohodek tudi društveni blagajni. O tem, kaj £e lahko napravi, bomo spregovorili ob drugi priliki, danes se naj dotaknemo le ribolova. To je neke vrste srečolov. Nabrana darila zaznamujemo s številkami. Srečko so malo dražje, kar pa ni nič hudega, zato pa nosi prav vsaka srečonosno številko. V?o pozornost je treba posvetiti godbi. Zato je priporočljivo, da določimo enega izmed članov za reditelja godbi (program, prehrana, za povorko itd.). Reditelji naj imajo na rokavih posebne, dobre vidne značke z napisi. Naj bodo na razpolago vsem, ki žele informacij ali pa naj s svojim umirjenim, kavalirskim nastopom posredujejo, če je kje potreba. Ravno naša društva si lahko štejejo v dobro, da je minula doba, ko je prišlo na prireditvah zaradi vročekrvnosti do raznih ne-zaželjenih incidentov. Dandanes pa se sicer spet čuje o neprijetnostih. Te pa ne gredo na račun naših fantov, vmes imajo prste nasprotniki, ki pošiljajo na naše priredi ce plačance, da motijo razpoloženje in ustvarjajo mučne prizore. Zatorej: pozor in pomislite, kako se boste ubranili dogodkov, ki motijo društvom ugled. O pripravah in poslih na prireditvi sami bi se dalo povedati še marsikaj. Pa naj bo dovolj! Za zaključek naj priporočimo, da načelniki v paviljonih urede račune in vnovčijo preostalo blago takoj po veselici, predsednik prireditvenega odbora pa naj hiti 7. zaključno sejo, kjer položi celoten obračun, iz katerega je razviden kontni denarni efekt društvene prireditve. J. G. Spanje pomlaja Nezadostno spanje ubija organizem Neki časopis je nekoč zastarvü vprašanje, kako so si znane, lepe ženske ohranjevale lepoto in mladost do poznih let. Neka vodilna igralka je odgovorila: »Ostajam mlada, ker mnogo spim.« In to je v resnici jeiro vsega pomlajevanja Pameten način življenja skrbi pred vsem na zaiiostno spanje. Vssk človek potrebuje različno množino spanja. Odrasli ga potrebujejo povprečno osem tir. Schopenhauer je moral spati dvanajst ur na dan, Virchow le štiri ure. Važno je to, da je spanje trdno tn nemoteno. Toda kratko, trdno spanje za trajno ne more nadomestiti zadosti dolgega spanja. Najbolj trdno spanje dosežemo približno poldrugo uro potem, ko smo zaspali. Ta prva perioda najglobljega spanja je nad vse važna za življenje. Naslednje periode prinašajo telesu le rezerve moči. Poznamo pa še drugo vrsto spanja, ki se poglablja počasneje in je še proti jutru zelo trdno. - t ženska, ki več noči m spala dovolj, spozna že pred zrcalom, da je videti utrujena in starejša. Noč, ki jo spet v redu prespi, prinaša odpomoč. Pogosto nezadostno spanje pa ostavi ja tudi trajna, neugodna znamenja. Telo izgitfbi svojo prožnost in se stara hitreje, če nima zadostnega spanja. Pravijo, da se v bdečem stanju po življenjskih procesih nabirajo v telesu strupen« snovi, ki jih organizem v spanju spet izloča. Monda tega ne smemo jemati preveč dobesedno, vsekako pa se telo, ki se je čez dan obrabilo, ▼ spanju spet razstrupi in poživi. Mišice si v spanju hitreje in izdatneje opomorejo nego s samim počivanjem. Vozači po velikih krožnih dirkah so videti še dolgo ostareli. Napor jim je manj Škodoval nego to, da so v dirkalnih dneh premalo spali. Zadostno spanje je na vssk način eden izmed pogojev uspelih športnih tekem. Spočit obraz je videti lepši in 'mlajši nego zaspani. To je tudi v zvezi z mišicami, ki izgube v preutrujenem stanju svojo prožnost in povzročajo potem v obrazu male gube. Tudi duševna okrepitev je posledica zadostnega spanja. Po nezadostnem spanju popusti spomin za celih 50 odstotkov. Ce prebijemo utrujenost in zaspanost, ki se pojavlja ob običajni uri, se ta pogo®toma popolnoma izgubi. Potem je težko pozneje zaspati. Mnog*» spanja nas ohranja mlade — a obenem nam podaljšuje tudi življenje. Pre utrujeno telo se posebno obrabi. To je videti že iz tega, kako se utrujenim ljudem tresejo rdke in kako so živčno razdraženi. Desetkrat je treba spodbuditi duh. da si nekaj zapomni, kar bi si zapomnil v spočitem stanju takoj. Misel, da ni vredno toliko spati, ker je življenje itak kratko, je napačna, življenje postane po zadostnem spanju daljše in v budnem stanju se tudi veliko boljše izikoristi. Človeško življenje je postalo daljše. Korist od tega imamo le tedaj, če ostanemo tudi dalj časa. mladi — in k temu nam pripomore zadostno spanje. Higiena na počitnicah Počitnice 90 v p^vi vrsti odmor po delu vsega leta. Imajo pa, še druge naloge. Danes se zbira večji del človeštva po mestih, meščanski otroci prihajajo med šolskim letom le malo v dot.jko « naravo in tako jim nedostaje neposrednega vpliva sonca, kakršen j* mogoč, le na kmetih in skoraj nemogoč med zidovi mest. Zato bi morali mestni otrobi na počitnice v gozdove in prosto naravo, in sicer ne samo bolni otroci, da ozdravijo, temveč tudi zdravi, da so okrepijo. Baš za zdrave mestne otroke pa je v tem pogledu le malo poskrbljeno. Zato j« poz, i ravvi t i akcijo, da se snujejo v večjih krajih društva in usrfanove, ki hočojo šol.s-ke otroke za počitnice povesti v prostost, da jih seznanijo spet z lepim božjim 6vetom. Prav tako primerno bi bik», če bi mestne uprave snovale za svojo šolsko d eco počitniške domove, v katerih bi bolehni otroci, lq jim starši ne morejo poskrbeti za od poči te k na deželi, prebivali vsaj po štirina Rt dni. Tu in sploh na počitnicah bi bilo treba skrbeti za to, da bi si mogli otroci v po_ deželsikem okolju razgibati telo po mili volji. daleč od vsakega napornega duševnega dela in v mladostni razposajenosti. Takšne počitnice skrbe potem za to, da mladi organizem lažje prenaša bivanje m&i ozkimi zidovi meist v ostalih mesee.ih in utrjujejo tndj voljo do dela ter značaj. Točno plačo] »Jutru« naročnino Vortrf svojcem zavarovalnino M. Welddn: Skrivnostni tekmec Detektivska zgodba iz ameriškega podzemlja »Društva kresnic« ne boste našli zapisanega v nobenem adresarju ali telefonskem imeniku Združenih držav. Ko bi ga pa hoteli natisniti v ad ree ar. bi morali to stordii takole; »Društvo kresnic: skupina ljudi, ki se preživlja iz tujih žepov in ki se boji dnevne svetlobe. Društvo šteje po zadr njih zapiskih 20 .kresnic' (članov), fcj so po večini specialisti t-ri-kov raznih taksijev in ki samo ponoči opravljajo sv.vje posle. Odtod njih ime. (Primerjaj znač-nico.) Sedež društva je neznan.« Opomba na robu; »NewyoTška polictjja je razpisala nagTado v znesku 5000 dolarjev tistemu, kj razkrinka društvo kresnic.« Big Ben Holoway je bjl eden izmed redkih lj^di. ki so poizna'lj skrivališče »kresnic«. Pravkar je pritisnil na zvonec nizke predmestne hiše. ?Well?« je vprašal globok glas i%z& vrat. »Dvakrat dve je pet. Bog živ; pravičnost!« Vrata so se takoj tjho odprla, kakor da bi bile Benovc besede šifra za fiksirno ključavnico. D«h po dimu. česnu, potnih ljudeh in umazaniji je buhniJ Benu nasproti. Pritisnil si je parfnmrran robec k nos« in s h'f.rimi koraki odhitel po temnem hodniku. Ko je minil že pet rat, ki so se tiho odpirala. v tečajih, jc obstal pred dvigalom. Ko Ta je dvigalo potegnilo v drugo nadstropje, ni bilo čutiti več duha po česnu, dimu in umazaniji. Sluga z zlatimi našiv; mu r odprl,vrata dvjgala, jn zdaj je stal Ben Big v najeiegantnejši klubski sobi New Yorka. . . , Ko je vstopil, ie govorjenje utihnilo ga-mo gramofon je še naprej vrtel sentimentalni argentinski tango. »Dober dan. dečki!« Je rekel BiTa je lepa«, je pripomnil Jim. črni vran. »Kje si zvedel vse to o Simonu Ashlcyju?« »Zvedel sem. To naj bo dovolj.* Molk. Jim, črni vran. kf ni še nfkol; prišel iz ravnovesja, se je prvi zbral. »Nesmisel! Medtem ko se Ben. ta me-hkužnež, specializira za Hjobove vesti, opravljajo drugj ljudje pametnejše posle. Tako sem na primer »bral tele informacije. — Poslušajte, dečki kai pravi ta brzojavka; .Vrečo moke oddal Littletown 5.40 stop dospe v New York 11.30 ponoči-. Kaj pra-•vjte na to?« »Vrečo moke?« je vprašal B*ff Ben raztresen. »Kaj mi vreča moke mar?« »To pomeni, da pride nocof ob 11.30 ve-letržec z moko jn žjtom milijonar Queenly v New York. Pazitj moramo, da ga bomo mj oskubli jn da ne pade tistemu chicaške-nm gangsterju v roke. Poča«i bo našega skrivnostnega tekmeca žo minilo veselje, da nam hodi v zelje. Ben. nocoj sj ti na vrsti. Dobro opravj svoj posel!« »V redu!« Hyppolite Queenly, veletrgovec z ži-tom in moko, je točno ob 11.30 stopil iz vlaka Pred kolodvorom j« pristopi! k njemu šofer. »Kam vas smem peljati, sir?« »Oarlton - hotel!« Hyppolite Q"eenly je stopil v elegantni taksi. Komaj je zaprl vrata za seboj, se je voz s tako naglico pognal v tek, da je padel z obrazom naprej, a takoj nato ga js vrglo spefc nazaj na sedež. Ko je dvignil giayo, je zastrmel v odprtino samokresa. »Usedite se pošteno.« je rekel Big Ben TTollow-ay, »poj^led na vgš W a vrni obraz vpliva izzivalno na poštene ljudi.« Hyppolite Queenlv, velet-rgovsc z žitom in moko. jo ves presenečen strmel v nepričakovanega sopotnjka. Njegov pogled ga je hit.ro preletel in se spet vrnil k odprtini samokresa. Za trenutek je tud,- tekal vrata. a Videti je bilo, d« se je domislil nečesa pametnejšega. »Kaj željte?« je vprašal z «mftrjenim glasom. »Predvsem želim, da st» popolnoma mirni. Če boste ubogali, boste še nocoj v hotelu Carl tonu. 0e pa ne boste ubogali, vam nisem porok za to. Upam. da ste m© razumeli?« »Razumem. In kaj želite še razen tega?« »Uh, kako ste poslovni!« ie z očitajočim glasom rekel Big Ben. ki je rad vljudno jn ljudomilo govoril z ljudmi. »Nedavna tega sem izgubjl dcetj denarja prj delnicah Copper Mina, saj razumete... strašni časi 60 na.poči'lj... to izgubo bi rad nadomestil... gotovo imate debelo letnico pri sebi?... Morda tudj kakšno zlato uro. zlato tobač-n'eo ali kaj podobnega... Čekovnih knii-žic pa ne maram, prenevarno je zame. da bj hodil t» bankah vnovčevat čeke. Hvppoljte Qucenly je segel v žep svojega plašča in oddal Ben" listnico. ™ro m tobačni co. »Ali je zdaj vSe opravljeno?« »Še trenutek, sir!« HoHoway je odpri listnico, prijazen smehljaj mu je zaigral okoij ust, ko je zagledal toliko lepih tisočakov. »Ste zdaj zadovoljni?« je vpraàal Queen- ly. »Popolnoma! Dovolite, da rešim še majhno formalnost?« Prsti Biga Bena bo hitro pretipali Qoecn-lyjcve žepe. »Hvala!« je rekel potem. »AH mi hočete še kaj časa delat« dmžbo. ali bi Sij rajši v hotel?« »Hotel mi je ljubši-« Bfer Ben je potrkal na okno. Voz je obstat. »Pokrajina je tokaj precej samotna, tod» tretja cesta tod vas pripelje k stražnici m tam vam radi pokažejo, kje je hotel Carl ton. Lahko noč!« Pol ure pozneje j« obetal toi pred km-bom. »Kresnice« so bile še zbrane, gramofon je igral in dva natakarja sta stregla s šampanjcem. . .__, „ »Kresnice« so se tskoj riwde oko« B%g Bena. Ben je s smehljajočim »e ofcrazoro segel v prsni žep. A zdajci s« je ndval smehljati. Pretipal in preiskal je vs« žepe, nazadnje jjh je oeVo obrnil. Njkjer ni bilo listnice, m risto «rs, ne tobačnšce. Samo v Beoovf Igstnf, popolimi fnpra®- njeni listnici je ležala poeetnica z načečka-njroi besedami: t »Drago mi je. da sem va« spoznal! Simon Ashlev. P. D. P.« »I am so happy...« je vreUfel gramofon. »I am soooo ha-appy!« Pet^anski odbor »kresnic« je sedel za-vft v g-osf oblak dima v svojih mehkih naslanjačih. Vsj so molčali jn v tem molfcn m zdajci zaslišal-' brenčanje dvigala. »Mr. SimAn Ashley!« je najavfl slug» x zlatimi našjvj. V sobi je vladala tišina. da bi bffo moči slišati šivnnko, ko bi padla na tla. Simon Ashlev je sedel v naslanjač in far dovedno motril petčlanski odbor društva »kresnjc«. »Ge se ne motim, imam pred seboj najodličnejšo gospodo newvorékega podzemlja?« Petorica je pofómala in kazala hladne, nedostopne obraze. »Well, gospodje, vaš sluga me je našel. Hoteli ste govoriti z menoj. Tukaj sem Kaj želite od mene?« »Zadnjič ste nam pokaaali kaj znat«...« je rekel Jim, črni vran. in se odkašljal. »Upam, da bomo odslej skupaj delali«, ga je prekinil Simon Ashley jn mu odkritosrčno pogledal v oči- Petorica se je oddahnila. »Da, takšen predlog smo va-m hoteli staviti . . .C »Velja! kaj bomo torej sborSj drugj teden. Simon Ashlev se je izkaza] kot iniciativen mož. Bjl je bogat novj.h idej. čez pol ®r« je že sestavil načrt za dru^ teden. »Kresnice« so žarele od navdušenja, »In jutri gotovo pridete«, so prosil; As-hlevja pri sloves11. »Sklical; bomo generalno zborovanje. Vse ,kresnice' vas morajo spoznati.« »Mirno se lahko zamesete name!« * SFoga je nesel vrhovnem« inšpektorju newvoréke policije posetnico. »•Simon Ashlev, P. D. P.«, je bral inšpektor. »Privedite moža v mojo sobo!« Ashley je govoril z inšpektorjem cefo uro. »Torej )®tri pri generalnem zborovanju«, je zaključil svoj govor. »Ujeli boste v»© na On mah... kolikor je meni znano, ste razpisali nagrado petih tjsočev dolarjev za tistega. kj razkrinka društvo .kresnic', mislim. da ni dvoma, da prjtiče naerada meni.« »Vsekakor, dragi gospod Ashlev. Ali bi mi ne hotel,- zdaj povedati, kaj pomenijo te tri črke za vašim imenom P. D. P.?« »Privatna detektivska pisarna... Je hočem bitj odkrit, nimam doslej razen teh posetnic še ničesar. Za opremo pisarne m za začetek bj potreboval teh pet. tisoč dolarjev Mislim, da sem si jih pošteno prislužil« Brez radia ne bi büo ruskih zmag v zraku! Brezžična služba v službi polarne aviatike Po zmagovitem poleta letalca čkaljova iz Moskve čez Severni tečaj proti San Francisco, Je prišla druga zmaga ruskih kril, takisto na progi Iz Evrope v Ameriko. Letalec Gromov, bivši pilot ruskega propagandnega letala »Makslm Gorkl« je pristal z dvema tovarišema po 62 urah in 17 minutah vožnje v zraku nedaleč od mehiške meje. Busi so s tem prekosili dosedanji svetovni rekord v nepretrganem poletu in so zasenčili uspeh francoskih letalcev Codosa in Rossi ja. Tip ruskega letala za polete Iz £vrope v Ameriko Uspeh prvega velikega poleta ruskih letalcev iz Moskve preko Severnega tečaja v Severno Ameriko je imel svojo podlago pred vsem v tem, da so izkoristili vse polarne brezžične postaje Sovjetske Rusije za zveze z letalom. Radijska služba za ta polet se je začela takoj po startu letala »Ant-25«. čkaljov, Bajdukonr ln Beljakov, drzni letalci, so bili v stalni zvezi z brezžičnimi centralami glavne uprave Severne pomorske poti v Mostovi, Jakutsku, na otoku Dicksonu, v Anandirju, Amdsrmi im Arh-argelsku, kakor tudi s štirinajstimi polarnimi postajami, med katerimi je bila tudi Krenklova na Severnem tečaju. Vsi trije piloti so bili že pred letom dni opravili z istim letalom 9374 lom dolgo pot brez pristanka, s čimer so prekosili rekord francoskih letalcev Rossi ja in Codosa. Aparat je delo aerodinamičnega osrednjega zavoda v Moskvi in inž. Suhega. To je enokrovnik z nizko ležečimi krili, ki so pa za 30 odstotkov daljša nego pri drugih letalih podobnega tipa. Zavoljo tega podaljšanja je poraba goriva manjša, tako da je mogoče izvesti dolge polete brez pristanka. Kolesa je mogoče poteg-nitiv trup in vse tri posode za ibencin so v peruitih, kar te še bolj okrepi. Motor je zgradil Mifculin. Izpušni plin rabijo za ogrevanje pilotske kabine. Temperatura je morala biti za polarni polet stalno precej visoka. Seveda je bilo letalo oboroženo z vsemi pripomočki za slepo letanje. Aparat je prav za prav kopno letalo, ki pa se more po potrebi držati tudi na vodi. Dvojina kimil na naprava ustreza vsem zahtevam moderne aeronavtike. Za prisilne pristanke na kopnem in ledu so imeli na razpolago zasilno odldajino postajo, gumast čoln, ki se je dal napihniti, in rezervno zalogo živeža. Posebna radijska postaja ima v zgornjem delu letala dva sprejemnika, glavnega in rezervnega. Oba imata velik valovni obseg in delujeta taJko z dolgimi, kakor s kratkimi valovi. Sprejemnika spre-jemata tudi telefonske znake, dočim oddaja oddajnik samo Morsejeve znake. Letalo Je sposobno biti v zvezi s postajami, ki so do 6000 kan oddaljene od njega. Spor za španske rude Španija je največji producent železa na svetu V borbi, ki se suče okrog španske državljanske vojne, se v zadnjem času vedno bolj jasno kaže interes nekaterih evropskih držav na zakladih, ki jih hranijo tla španske zemlje. Odgovorni državnik neke evropske sile je nedavno sam izjavil, da gre njegovi državi pri Španskem problemu samo za to, da mu ne izpodTežejo vseh potov do španskih rud. Španske rude, iki igrajo ogromno viogo v sedanjem oboroževanju Evrope, so poglavitno piriti, t. j. železne rude z močno primesjo žvepla, španske rude pa vsebujejo še druge sestavine, n. pr. baker. Španija je danes največji producent želeja na svetu. Od 1. 1932 in 1933 je ta proizvodnja daleko presegala produkcijo na Norveškem, ki stoji v pogledu bogastva na rudah na drugem mestu eveta. Najbolj izdatni rudniki železa ležijo pri Orooneri, na baskovskem ozemlju. Lansko leto so izkopali v teh rudnikih približno eno milijardo ton železne rude. 800 tisoč ton rude so dvignili izpod zemlje pri Bilbau, ostalih 200 tisoč ton pa iz rudnikov pri Santandru. Z boj'i na baskovskem ozemlju je pridobivanje železa trenutno nekoliko oslabljeno, toda ni dvoma, da bodo Španci že v intere^ su proepeha svojega gospodarstva pazili na to, da se bo ta produkcija čimprej povečala. Neuspeh natakarske stavke Kakor pišejo pariški listi, se bliža stavka natakarjev v pariških restoranih in kavarnah koncu. Več velikih kavarn in re-etoranov obratuje že normalno. Navzlic temu, da so natakarske organizacije proglasile splošno stavko- niso doslej zaprli niti enega hotela. Stavkujoči so skušali pred odprtimi kavarnami uprizoriti nemire, toda ojačena policijska služba je njih namero preprečila, ne da bi prišlo do resnejših dogodkov. Smrt glavnega pilota Bate Pri nekem letalskem mitingu v bližini Brna je poskusil glavni pilot tvrdke Ba-t'e Franc Svoboda looping. Izgubil pa je oblast nad strojem, treščil je na zemljo in se ubil. itafi«?Parhi( Pariške kokoši smrdijo po ribah Pariški »Oeuvre« pj^e, da smrdijo kokoši, ki so naprodaj v pariških mesnicah, po ribjem mesu. Tudi iz jajec zaudarja smrad po riibah. Preiskali so stvar in so ugotovili, da krmijo okoliški prebivalci Pariza perutnino res z ribami. Kokoši pa začno dobivati okus po ribah šele v drugi in tretji generaciji Ni več v službi ? * t 0hlSi? ** peneralne«a general Miljutiu Nedič. Obiskal je v francoski prestolnici mnogo vplivnih osebnosti. Na postaji ea je sprejel sam šef francoskega generalnega štaba, zaslužni general Gamelin Polkovnik Lunn, šef mednarodne kontrole v Franciji, Je zapustil svoje mesto odkar je Francija s Pirenejev odpoklicala tuje nadzornike Tekma v streljanju na pistole Prepoved otroških zakonov v Ameriki Ameriški parlament se bo bavil v kratkem z reformo zakonov o braku. Ta čas iinaj'o v različnih državah Unije paragrafe, ki so si v marsičem neenaki. Neka komisija, ki se bavi z izdelavo novega zakonskega prava, ugotavlja, da je v devetih državah kot- najnižja starost za poroko določenih za moške 14 let, za ženske 12 let. V 39 državah Unije pa znaša za moglie 16 do 18, let za ženske 14 do 16 let. Samo država New Hampshire je določila, da se moški ne smejo poročiti pred dopolnjenim 20, in ženske ne pred dopolnjenim 18. letom. Pariament naj bi pred vBem potisnil starostne meje za poroke navzgor. »Otroški zakoni«, kakršne trpijo v devetih južnih državah, ne ustrezajo več današnjim moralnim načelom. Razen tega naj bi se' lahkomiselni zakoni med mladoletnimi otežili s tem, da bi se smeli ti poročiti samo s privolitvijo staršev ali varuhov. Omenjena komisija bo po vsej priliki izdelala tudi enoten zakonski načrt za ločitve. Kupujte domače blago ! V Melsinkih se bo v kratkem vršila tekma v streljanju na pistoio. udeie^m »e jc u^o tudi Švicarji, ki so se na to srečanje pripravili z vso temeljitostjo doma v Langenthalu Hollywood v stiski Vojna, revolucije in morala delajo filmski produkciji v Ameriki velike preglavice Hollywoodska filmska industrija preživlja težko krizo, ker so nekatera najvažnejša svetovna tržišča zanjo \učilj bogoslovske nauke«. Nobeden objektiven poznavalec naše kulturne preteklosti ne bo zanikal velike vloge, ki_ jo je imela na torišču našega kulturnega življenja duhovščina, loda to, kar piše (ir. Nikolajevič, je več kakor pretirano. Pisec bi lahko vedel, da se je vsa naša moderna kultura razvijala prav v znamenju laicjz-ma in šele po ^ločitvi duhove, ki je prekinila dotedanjo enostransko kulturno usmerjenost slovenskega izobraženstva. Ne drži, da »povečj broj slovenačkih ljudi od pere pi;ipadao je — a pripada i danas — sve-štenickom redu.« Ni res, da bi Prešeren potekal iz »jedrie stare popovske ku^e«, ker katoliški Slovenci sploh nimamo »popovskih kuča«. Jurčič ni spisal »Devetega brata<, med »nepopi« bi slehern boljši poznavalec slovenske književnosti navedel še Otona Zupančiča, če že omenja druge itd. Naivne so opazke o Gregorčiču, pri Antonu Aškercu preseneča opomba, da je prišel navzkriž z cerkveno oblastjo »pod uticajem indiskih filozofsko-verskih knjiga.« Novo ie za nas, da bi bil Trubar pód vplivom Virgila (!) in Erazma Rotterdamskega postal lutrovec, prav tako novo- da bj bii Tomaž Hren tako dober sin svojega naroda in njegov budi-* telj, kakor 6e zdi g. Nikolajevem Med jugoslovansko iredento v Sloveniji in pristaši Ivana Tavčarja omenja beograjski publicist >Hflbara, Žerjava. Petrufco, Vilfana. Orsina, Janeza Kreka, Kramerja, Pivka, Bogomila Vošnjaka, Novačana«; tako pokaže, da ima o »modrom, rodoljubivom in energič-nom« Kreku kai nejasne pojme. Vsekako bi 1. 1937 že smeli zahtevati, da beograjski publicist, ki piše o Slovencih, ne dela takih napak, kakor če bi pisal, postavimo, o Švedih. Sestavek dr. B. Nikolajeviča priča o piščevi veliki razdalji od slovenskega življenja . — Ali je tako nepoznanje zares $e opravičljivo?! , _„„,,. Dr. Ivan Lah» Rozhovor o K. H. Màchovi. Pred tedni je izdal dr. Vojtech Mčrka v svoji >Juho6lovanski kniinlci« (Nitra. Slovaška) študijo o dr. Ivanu Lahu- ki smo jo tu podrobneje prikazali. Pravkar nas je prijetno presenetil z novim zvezkom te knjižice, ki prinaša v njegovem slovaškem prevodu reminiscence in razmišljanja dr. Ivana Laha »Rozhovor o K. H. Màchovi«. Izvirnik tega sPisa bi ipel iziti v neki na" ši reviii lani za stoletnico K. H- Mäche, a nf izšel; sedaj ie pred izvirnikom ugledal beli dan slovaški prevod. Spis je sestavljen v oblikj interviewe in je nastal lansko pomlad, ko je stoletnica pesnika K. H. Mache vzbujala težko bolnemu pisatelju dr. Iv. Lahu spomine na praške pomladi, na prve stike s češko literaturo, na odkritje Màcho-vega »Maja«, ki je mlademu slovenskemu romantiku pomenil močno doživetje in ga vzpodbudil k temu, da ga je poslovenil. Spomini in razmišljanja dr. Laha o K. H. Màchi nišo samo topel slovenski prispevek k jubilejni literaturi o slavnem češkem pesniku pomladi in ljubezni, marveč so tudi tehten donesek v zgodovino naših vzajemnih stikov. S kakšno ljubeznijo se pisec spominja Prage, kako opisuje njene knjigarne, ni eno literarno življenje v prvih letih našega stoletja! V spomine vpleta tudi refleksije o Màchi in njegovi poeziji, o romantiki, o menjavi generacij in literarnih etruj, o poslanstvu pesnika v življenju narodov in človeštva itd. Ne dvomimo, da bodo izjave dr. Laha zanimale slovaško :n češko mladino ter literarne kroge, ki so jim predvsem namenjene. Marljivi prevajalec dr. V. Mčrka je posvetil spis 6vojima sinovoma z željo, da bi imela tako »rada brate Slovence, kakor jih je imel njun oče.« — Tako se je v tej drobni, a prikupni knjižici srečala slovenska ljubezen do Čehoslo-vakov s češkoslovaško ljubeznijo do Slovencev: srečanje, ki naj bj bilo plodno tudi v bodočnosti. Puškinskfe prevorlv serbnhorvatskih na-rodnvh pesen«. Pod tem naslovom ie izšla H praškem časopisu za slovansko filologijo »Slavi ja« (urednika OL Hujer ln M. Murko) v ruskem jeziku spisana razprava našega sodelavca dr. Otona Berkopca. Pisec podrobno in z obsežnim poznanjem vse dosedanje literature razglablja tri Puškinove neposredne prevode iz 6rbske narodne pesmi. «Tri največe tuge«, »Bog nikom dužan ne ostaje« in »Hasanaginica« (Odlomek)- Dr. Berkopec ugotavlja nasproti dosedanjim ruskim raziskovalcem, zlasti P. V. Annenkovu in Morozovu, da Puškin prvih dveh pesmi ni posnel iz prve izdaje Vukove zbirke >Mala prostonarodna srbska pesmarica« (Dunaj 1814), marveč iz druge izdaje, glede odlomka iz »Hasanaganice« pa dokazuje, da ga Je Puškin prevel po francoski izdaji Fortissovega potopisa po Dalmaciji. Dr. Berkopec analizira e vsem znanstvenim aparatom te tri Puškinove prevode in ugotavlja zlasti s primerjavo drugih, posebno Talvjnih nemških prevodov, da se Puškinovim prevodom pozna roka »pesnika globokega umetniškega čustvovanja, tenak čut in sploh razumevanje narodne pesmi.« Te narodne pesmi so dobrle pod Puškinovo roko še večjo lepoto in popolnost. Dr. Ber-kopec pripravlja za isti časopis študijo o »Srbskohrvatski narodni pesmi v ruski literaturi«, posebej pa namerava obdelati že vprašanje, kai je vzbudilo Puškinovo zanimanje za Srbe. 0 Klopfifevih prerodih Puškinove lirik«, ki jih bomo prihodnji teden prikazali obširneje, je priobčilo >Ceské slovo« dne 14. t. m. daljšo beležko dr. 0. Berkopca. Pisec omenja letošnje slovenske odmeve Puškinove stoletnice, med njimi tudi puškin-s>ke članke v »Jutru« in poudarja glede Klopčičevih prevodov, da »niso samo naj-bolf posrečeni izmed dosedanjih slovenskih prevodov, marveč po svoji pesniški lepoti dosezajo, da. često celo prekašajo najboljše tuje prevode.« 0 jngoslovenskj poeciji sodobnosti ]e priobčila »Revue internationale dee études balkaniQues« daljšo študijo prof. Miodraga Ibrovca »La poesie vougoslave cantempo-raine«, ki je izšla tudi v ponatisu. Pisateljski kongres ▼ Madridu. Kakor poročajo francoski listi, se ie minule dni sestal v Madridu drugi pisateljski kongres. Med udeleženci so bili Malraux, Ludwig Renn, Andersen-Nexfì, Julien Benda in drugi. Kongres je zasedal tudi ob hudih zračnih napadih na Madrid. Pisatelja Regleria so prenesli težko ranjenega v dvorano, ker je hotel za vsako ceno prebrati 6voj referat. Filozof Benda je v svojem govoru apeliral na ves kulturni svet, da naj 6e zoper stavj uničeniu kulturnih zakladov Španije. « PetcE VL VII. 1937. I P O RT Vendar nekaj nogometa V nedeljo prijateljska tekma Maribor—Ljubljana Naš ligaš ne sme počivati, če želi imeti uigrano enajstorico, ki naj častno zastopa slovenski nogomet v bližnjem državnem prvenstvu. Dobro se tega zaveda predvsem uprava kluba kakor tudi fantje, kii z vnemo trenirajo in se pripravljajo na bližajoči se boj za točke. Razen treningov pa so potrebne tudi tekme. Preteklo nedeljo si Je Ljubljana sama P". Tedila spored s tem, da je postavila na teren svojih 22 najboljših igralcev, ki so vsi kandidatje za ligaške tekme. Maloštevilnim gledalcem sta obe eaajstorici nudili poldrugo uro prijetnega nogometa. Toda domače prireditve ne zadostujejo za pravilno ocenitev posameznika in zato se je vodstvo kluba, potem ko so vsi poizkusi za angažiranje močnih inozemskih klubov ostali brez uspeha, odločilo, da povabi za nedeljo moštvo ISSK Maribora, ki je mei slovenskimi klubi prav gotovo ona enajstorica, ki zna pokazati tehnično najbolj dovršeno igro. V njenih vrstah se nahajajo nogometaši, po katerih hrepeni marsikateri ligaš. So to po večini mladi, talentirani nogometaši, ki ge z voljo borijo za barve svojega kluba. Da ni moštvo Maribora letos postalo podsavezni prvak, je krivda v tem, da je moštvo preveč mehko za prvenstveno borbo. V prijateljskih tekmah pa, kjer pride v poštev bolj tehnični finesa kot robustnost, «o zmožni nuditi lepo igro. Moštvo našega ligaša bo nastopilo kompletno tako. da bodo nedeljski obiskovalci tekme prišli na svoj račun. Tekma se bo pričela ob 18. s predtekmo ob 16.30 na igrišču ob TvTševi cesti. Razpis Iahkoatletskega športnega dneva v Zagorju Športni klub Zagorje priredi dne 15. avgusta t. 1. velik lahkoatletski fportni dan z naslednjim sporedom: Stafetni tek skozi Zagorje. Proga: 400 X 400 X1000 X 200X200X100 m. Start ob 9. na Toplicah, cilj pred kinom »Triglav«. Zmagovalna šestorica prejme »Dr. Zamikov prehodni pokal«, ki preide v stalno posest kluba po trikratni zaporedni odn. po petkratni zmagi v presledkih. Prijavnina Din 10.—. Distančnl tek na 4000 m. Start ob 9.15 na Lokah, cilj pred Sokolskim domom. Pr-voplasirani prejme diplomo ter postane branilec »Lojze Rancingerjevega prehodnega pokala na 400 m«, ki preide po dvakratni zaporedni ali trikratni zmagi v presledkih v trajno posest zmagovalca. Drugo- in tretje plasirani prejme diplomo. Prijava Din 5.—. Na sokolskem letnem telovadišču bodo lahkoatletske tekme, in sicer: Keniorji: a) Tek na 60 m, b) met krogle, c) skok v daljino in višino. — Najboljši v v?aki skupini prejme diplomo. Najboljši v vseh štirih disciplinah prejme posebiy> diplomo. — Juniorji: I. od 12. do 14. leta, II. od 14. do 16. leta: a) Tek na 60 m, b) met krogle, c) skok v daljino in višino. — Najboljši v vseh disciplinah prejme diplomo. štafeta 60X60X60X60 m. Najboljša četvorica prejme diplomo. V mali dvorani Sokokkega doma table-teniška tekma. Najboljši prejme diplomo in naslov »Prvak Zasavja v table-tenisu 1937«. Prijavnina Din 2. Po končanem lahko-atletskem tekmovanju tekma v odbojki. Zmagovalno moštvo prejme diplomo in naslov »Prvak Zasavja v odbojki 1937«. Prijavnina za moštvo Din 5.—. Po sporedu razglasitev rezultatov in razdelitev diplom pri g. Korbarju.. Za kosilo se je prijaviti takoj ob. prihodu — cene zmerne. Športne klube prosi prireditelj, da pošMeio na soortni dan v Zagoriu čim v»č najboljših lahko-atletov, da dobi rudarska mladina čim več moralne opore v idealnem športnem udejstvovanju. Nogomet na „Mariborskem tednu" Ze prva nedelja VI. Mariborskega tedna, to je 1. avgusta, prinaša nadvse zanimivih nogometnih tekem. Na lepem športnem stadionu SK Zelenzičarja na Tržaški cesti nastopi renomirano moštvo bivšega štajerskega prvaka in amaterskega prvaka Avstrije G. A. K. iz Gradca proti prvaku Slovenije SK Železničarju- G. A. K. v zadnjem času sicer ni zavzemal prvega mesta v Grad cu, ker ie nekaj njegovih Igralcev odšlo v profesionak). S podporo svojih znancev je priznanemu klubu uspelo angažirati več prvorazrednih dunajskih igralcev, k» «> moštvo G, A, K. znatno okrepili, To doka- zujejo poslednji rezultati, ki jih je klub dosegel v prvenstvenih tekmah. Izredno zanimiva bo tudi predtekma, ker se srečata reprezentanci nogometnih sodnikov Gradca in Maribora. V obeh moštvih nastopajo znani športni delavci in bivši priznani igralci. To tekmo bo vodil priljubljeni sodnik g. dr. Odon Planinšek. Za obe tekmi vlada zlasti v Avstriii veliko zanimanje. V Maribor bo za časa VI. Mariborskega tedna dospel posebni vlak Gradca, tako da bo tekmam prisostvovalo tudi mednarodno občinstva V nekaj vrstah Na zadnji seji nogometnega saveza so bile izrečene nekatere hude kazni v zvezi z znanimi dogodki v Šibeoiku med tamkajšnjim klubom «Osvitom« in funkcionarji splitskega nogometnega podsave-za. JNS je najprej »oplazil« »Osvit«, da np sme 6 mesecev na svojem igrišču prirediti nobene tekme, razen tega pa tri mesece sploh nikjer ne sme igrati. Za njim so prišli na vr_ sto kot žrtve vsega pod sa veza trije najbolj prizadeti funkcionarji, in sicer Ljuba Ben-čič, šime Podnje in Miho Bilič. ki po dve leti ne bodo smeli vršiti nobene funkcije v nogometnih forumih ali klubih. JNS je pri tem izrečno ugotovil, da bi moral v zvezi s poslovanjem podsaveza glede raznih nepravilnih verifikacij m diskvalifikacij razpustiti ves ta forum ter sklicati izredno skupščno. kar pa je opustil glede na bližnji termin redne skupščine. Tako se bo polagoma le nabralo nekaj tipično nogometnega gradiva za prihodnjo glavno skupščino saveza. Saj je gotova stvar, da bodo aia j kaznovani in zanje vsi zavezniki dvignili vihar protestov, češ da JNS samo ubija naš tako lepi nogomet. Ne glede na to. da pošilja sredi poletja na meddržavne tekme za silo sestavljene reprezentance, spravlja razne nepotrebne poraze, ki pomagajo »dvigati« ugled tega našega nogometa. Beograjska nogometna reprezentanca bo to nedeljo igrala medmestno tekmo z Novim Sadom, teden dni pozneje pa s Suboti-co. V prvi polovici pa pripravlja BSK dvoje pomelbnih srečanj, in sicer 7. in 8. avgusta s praško Slavijo, talen dni ipozneje pa s »emifinalistom iz tekem za srednjeevropski pokal Ferenczvarosem iz Budimpešti. V okviru železničarskega kongresa v Splitu bodo danes in jutri zaključne tekme za pokal prometnega ministra, v katerih je med drugimi sodeloval tudi mariborski Železničar, ki pa je preteklo nedeljo v Indjiji klaverno zaigral nadaljnje sodelovanje. Semifinalisti odnosno finalisti tega turnirja 60 železničareki klubi iz Siska, Užic, Indjije in škoplja. Lanski prvak je niški Železničar. Dobre in slabe strani transfera, to je možnosti prestopa posameznih igralcev i z kluba v klub v določenem razdobju, 6o pred kratkim segle tudi do Ljubljane. Zagrebški HaSk je pisal SK Ljubljani, naj mu »v warnen ju dolgoletnih prijateljskih odnošajev« odstopi odličnega branilca šiško. Kakor slišimo, vodstvo SK Ljubljane na to laskavo ponudbo zaenkrat ni ukrenilo ničesar^ ©eni pa tega igralca vsekakor tako visoko kakor Haft: fa ga po vzorou ostaMh Igrških klubov nikakor ne misH izpustiti samo v onem znamenju. Šiška je trenutno na dopustu v Sarajevu in je precej verjetno, d* se bo moral preko Zagreba vrniti v Ljubljano. Morda bo SK Ljubljana medtem prejela drugačno pismo! Praška Sparta bo konec tega meseca nekje na veliki turneji, ki jo bo slučajno lepe. £a delavnika vodila tudi skozi Ljubljano, a bi si privoščila dan prijetnega odmora, je ponudil« SK Ljubljani na dan 28. t. m. erijateljsko tekmo. Naš klub ji je stavil lubovim financam primerne finančne pogoje in računa z gotovostjo, da ee ta tekma letos ne bo igrala. Športni dan v Tržiču. Tržiški športni klub »Ljubelj« bo priredil to nedeljo, dne 18. t. m. svoj športni dan z zelo pestrim sporedom. Prireditelj vabi vse športnike ter športu naklonjeno občinstvo iz mesta in okolice na čim večji obisk. SK Svoboda. Danes strogo obvezen trening od 17. dalje. Ob 20. članski seetanek zaradi nedeljske tekme in razdelitev dariL Po sestanku nujna seja odbora. SK Slovan. Redna odborova seja drevi ob 20. v gostilni Mencinger na Šmartinski cesti. Za vse gg. odbornike obvezno. — Tajnik. SK Jadran. Drevi ob 20. sestanek vseh nogometašev pri M. Sokliču. Udeležba obvezna zaradi nedeljske tekme in gostovanja. SK Mars: V nedeljo gostujemo v Celju, zato danes trening ob 16., a ob 20. sestanek vseh igračev na običajnem mestu. Sigurno in točno. Kogar ne bo. naj se pravočasne epraviči načelniku. STK Moste. Drevi ob 19.30 seja. Jezero pod Sv. Vidom pri Krškem Krško, 15. julija Zanimanje, ki so ga povzročila naša prva poročila o naravnem usadu Dednega vrha in s tem v zvezi nastalim prvim dolenjskim jezerom, je bilo splošno. Niti poročilo 'Z Planine ni moglo zatemaitj izrednega naravnega pojava, še manj pa vsi črnogledi napovedovalci in preroki, ki so novemu jezeru obetali skorajšen konec. Počakali smo torej z nadaljnjimi poročili« da vidimo, v koliko so se prerokbe pesimistov uresnr čile. . , i j- Jezero ie iz dneva v dan raslo in gladina je dosegla višino plazu- Voda si je na najnižjem delu izlizala odtočno strugo in pričela pomalem odtekati v množini, kakor jo je v jezero dajal potok Smolinšček. Tri mesece bo že tega, pa se nič ni izpremenr lo. Jezero je ostalo do danes tako, kakor je bilo, in bo verjetno tako tudi ostalo. Kar pa je v tem kratkem času svojega obstoja to idilično jezerce doživelo, vedo vsi okoličani- katerih večina je sedaj prepričana. da bi taka voda le utegnila koristiti. Nemalo so se domačini čudili, da hodijo dan za dnem ljudje ogledovat to dolenjsko čudo, ob nedeljah pa je bilo kar na stotine obiskovalcev. Osobito iz Zagreba so prihajale večie in manjše skupine izletnikov, k jezeru pa so poleg ene izmed ljubljanski napravile izlete tudi druge šole. Zanimanje Zagrebčanov je toliko, da so se nekateri že informirali glede odkupa # zemljišč. Vse to zelo utrjuje misel, da bi jezero očistili drevja in uredili tudi okolico. Man sikdo i e že izrazil mnenje, da bi napredi« Gorenjci znali tako »lužo« v enem mesec« urediti ln jo tudi v tujsko prometnem oziru izkoristiti. V tem mračnem delu Dolenjske pa domačini povedo, da se jim z ene strani vsiljuje mnenje, da je treba jezero izpustiti in tako preprečiti »grehe«, kar je zelo značilno za 20. stoletje^_ Pobegli orang-utan Prebivalci Domazana v francoskem de-partementu Gard žive že teden dni v silnem strahu in trepetu zaradi orang-utana, ki je pobegnil iz neke potujoče menaženje in ga doslej še niso prijeli. Poslali so za zverino močan oddelek orožnikov, ki pa živali še vedno niso izsledili. RÀDIO Pètek, 16. julija Ljubljana 12: Z naših dobrav (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Mladina in sport (prof. Milan Vuko-tič — iz Zagreba) . — 19.50: Zanimivosti o 'zseljencih. — 20: Spomini na Joh. Straussa (plošče). — 20.10: Kmečko dekle (gdč. Kristina Hafnerjeva). — 20.30: Koncert Akademskega pevskega kvinteta, vmee igra na harmoniko g. Stanko Avgust. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota 17. julija Ljubljana 12: Pester program s plošč.— 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila.—13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Koncert tambu-raškega seksteta. — 18.40: Freudova razlaga sanj (prof. E. Hrovat). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.—19.30: Nac. ura: Beograd: jugoslovanska Akropola (dr. Miloslav Stojadinovič). —19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Prenos Rossini-jeve opere »Sevijjeki brivec« iz Rogaške Slatine. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. Beograd 17.20: Narodna glaSba.—18.30: Violinske skladbe.— 19.50: Pevska um. — 20.30: Pester glasbeni program.—22.30: Lehka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra.—20: Violinske skladbe. — 21.30: Ruske pesmi in romance—22.20: Lahka in plesna muzika. — Pr®ga 19.15: Koncert vojaške godbe. — 20.15: Športna revija. — 21.25: Orkestralen koncert. — 22.35: Revija ploSč. — V^ršav»: Mešan program — 21.05: Plesna muzika in petje. — Dunaj 12: Koncert orkestra.—15.15: Pevska ura. 16.25: Lahka glasba aptoSČ. — 19.25: Plesni ritmi. — 20: Prenos koncerta dunajskih simfonikov. — 21.50: Labka godba orkestra. — 22.20: Plesna muzika.— 23: Nadaljevanje plesa—Berlin 19.20*: Veselimo ae življenja, (plošče). — 20.10: Venček pestrih melodij. — 22.30: Lahka in plesna muzika — München 19: Ura nemjSke umetnosti. — 21: Beethoven: IX simfonija. — 2240: Pester program. 23.26: Baletna muzika. — Stuttgart 19: Večer nemške umetnosti. — 20.40: Zabaven sobotni program. — 22.30: Prenos iz Berlina, —24; Nočni koncert « plošč, »JUTRO« §t. 163 8 PeteE 15. Vü. 1937. Rafael Sabatini: 11 MORSKI KRAGULJ Gnsarski roman Sir Oliver je nekaj zagodrmjal in mračno pogledal predse, hkratu pa odlomili v kaminu trsko in si jo tlečo podiržaH pod pete. Mislil je na Malpara in preklinjal Lionelovo nespamet. Brez besede je sde. kel plašč ter ga vrgea na hrastovo skrinjo ob steni. Nato je sedel, in Niklas miu je hitro seziull škornje. Ko je bilo to storjeno, je sir Oliver kratko velel služabniku, naj poda večerjo: »Pltemič Idonea mora vsak čas pròti. Daj mi kaj piti, Nick; tega sem najbolj potreben.« »Skodelo vročega kanarskega penovca sem pripravil,« je rekel Niklas. »V mrzlih ^impfrjh nočeh ni boljšega, sir Oliver.« Izginil je in se kmalu vrnil s posodo, iz katere se je zapeljivo kadilo. Gospodar je sedel še vedno tako kakor prej in z gosto nagrbančenim čelom strmel v ogenj. Premišljeval je, ali ne bi bilo vMjiulb vsemu njegova dolžnost, da Lionela nekoliko ošte-Je. Nazadnje je vzdihnil, vstal in sedel za mizo. Spomnil se je bolnega Mevarja in vprašal, kako mu je. Niklas je rekel, da vse po starem. Tedaj je sir Oliver natočil kozarec zavretega vina, rekoč: »Nesi mu tole. Za njegovo bolezen ni boljšega zdravila.« menil Zunaj se je oglasil peket konjskih kopdrt. »Plemič Lionel se vendar že vreča,« je sluga. »Res«, je pritrdil sir Oliver. »A čakati ga ni treba Nesi Tomai vino, preden se ohladi.« Hotel je spraviti slugo iz sobe, da bi Lionela, takoj ko stopi čez prag, korenito oätel zaradi njegove nespameti. Spričo namena, da zapusti Penar-row, se mu je zdelo to dolžnost, in ljubeče čuv-stvo odgovornosti miu ni dovoljevalo, da bi bratu prdzanesel. Storil je dolg požirek iz vrča, in ko ga je postavil nazaj, je zunaj že zaslišal Liomelove korake. Vrata so se odprla, Lionel je stopil na prag. Sir Oliver je nagrbanäü čelo in s skrbno pripravljeno grajo na ustnicah pogledal okrog sebe. »Tako tako...« je začel, a nadaljevati ni utegnil. Prizor, ki so ga videle njegove oči, mu je izbrisal pripravljene besede iz spomina. Z izrazom globoke prepadenositi je poskočil: »Lionel!« Lionel se je _ apotek ed tv sobo, zaprl vrata in jih zapahnil. Nat se je naslonil na steno in zastrmel v brata. Bil je mrliško bled, temni kolobarji eo m/u obrobljali oči; golo desnico si je tiščal na bok, in roka miu je bila rdeča od krvi, ki je še vedno silila skozi prste in kapljala na tla. »Moj Bog, Lai, kaj se je zgodilo? Kdo je to storil?« je vžMiknil Oliver in planil k bratu. »Peter^ Godolphin,« se je oglasila z Lionelovih ustnic, ki so se skrivile v čuden nasmeh. Sir Oliver ni odvrnil besedice, le zobe je stisnil in roke so se mu Skrčile, da so se nohti zadrli v dlani. Nato je ovil roko okoli mladeniča, ki ga je z eno edino izjemo bolj ljubil kakor vse druge ljudi na svetal, ter ga odvede! h kaminu. Tam se je Lionel sesedel v naslanjač, v katerem je prej sedel sir Oliver. »Kam si ranjen, fant? AJd je rana globoka?« je vprašal ves v skrbeh. »Nič hudega — samo v meso; le krvi sem to. liko izgubil. Bal sem se, da mi ne bi vsa odtekla, preden pridem domov.« Sir Oliver je izdri bodalo, prerezal napraraik, jopič in srajco ter odkril fantovo belo meso. Kratko ga je ogledal in se potolažen oddahnil. »Pravi otrok si, Lai,« je vzkliknil iv svojem olajšanju. »Jezdiš in jezdiš, ne da bi se spomnil in obvezal to prasko. Brez potrebe si izgubil toliko krvi — škoda zanjo, čeprav je tressildamska!« Zvonko se je zasmejal. »Miruj zdaj, jaz pa pokličem Nicka, da bo pomagal pri obrezovanju. « »Ne, ne!« Nenaden strah je zaavenöl v mlade. ndčevem glasu, in roka se mu je zagtrebla bratu v rokav. »Nick ne sme nič vedeti; nihče ne sme nič slutiti, če ne, sem i^ubljen.« Sir OLrver ga je osuplo pogledal. Lionel se je spet nasmehnil s tistim čudnim, spačenim, skoraj obupnim nasmehom. »Vrnil sem več, kot sem dobil, Noll,« Je rekel. »Peter Godolphin je zdaj mrzel kakor sneg, ki sem ga pustil na njem.« Bratov nenadni zdreljaj in osrepeli pogled sta navdala Lionela z grozo. Skoraj podzavestno je opazil bledordečo progo, ki se je še rezkerje začrtala na obrazu sira Oliverja, ko je prebledel. Ven- dar mm ni prülo na misel, da U ga bi vpraßal, odkod Jo ima, ker je imel s svojimi lastnimi zadevami preveč skrbi. »Kaj pomeni to?« je nazadnje osamo zaterjai Oiiver. Lionel je pobesil oči; nič več ini mogel jradržatt bratovega pogleda. »Sam je tako hotel,« je s čemernim glasom zavrnil neizgovorjeni očitek. »Posvaril sem ga bil, naj mi ne hodi na pot. Nocoj ga je menda zlodej JahaiL Razžalil me je, Noll; govoril je reči, ki jih človeška moč ne prenese, in...« Stavek je do. končal s tem, da je skomignil z rameni »Prav, prav,« ga je Oliver tiho potolažil. »Najprej obveživa rano.« »A Nfcka nikar ne kliči,« je tesnobno opomnil brat. »Kaj res ne razumeš, Noll? BiLa sva se malone v temi in brez prič. Rekli bodo...« Goltmil je. »Refküi bodo, da sem ga umoril, čeprav je bil po. Sten boj, Ako se ave, da sem ga jaz...« Drget ga je izpreletel, in njegove oči so dobile izraz preganjane živali. »Razumem,« je rekel Oliver in trpko dodal? »Ti norec!« t »Nič drugega mi ni ostalo,« se je branil Lionel. »Z golim mečem se je vrgel name. Mislim, da je bdi na pol pijan. Svaril sem ga pred posledicami, če kateri izmed naju pade, pa se mi je rogai, naj zaradi njega ne bom v skrbeh. Kar bruhal je podle psovke na vse, ki so dosili naše ime, da, celò s ploskim jeklom me je udaril in mi, ko sem se še vedno obotavljali, grozil, da me kar tako prebode. MALI OfiLA§l iSiužbo dobi II Kupim Beseda 1 Dia, iarek 8 Dia, ca Šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Brivskega pomočnika | dobro izvežbaneg» v britju in striženju bubi glavic, s Beseda 1 Din, davek S Din. za Šifro ali dajanje naslova 0 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Kupim motor na sesalni plin (Sauggas) ali Dieselmotor s cca 25-—30 KS. DvojmoS Josip, ope- oskrbo v hiši, sprejme 1. karna, Kanižarica pri Čr-avgusta Oton Heimgartner, I nomi ju. Slov. Bistrica. 179604 17963-7 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Stanovanje dve sobi, kuhinja in pritt-kline, oddam 1. avgusta na Zabjaku 3. 18017-21 Šoferja - mehanika j resnega, zanesljivega, samca, z večletno prakso in dobrimi izpričevali, išče večje I trgovsko podjetje v Ljub- l Ijani. Nastop 20. t. m. Vsa } oskrba v hiši. Ponudbe na f ogl. odd. Juta pod značko J ►Treznost«. 17913-1 I Poslovodjo ®a realitetno pisarno po-1 družnico v Ljubljani, proti [ delitvi zaslužka in primerni i gotovini, sprejme takoj | Posredovalnica Maribor, Aleksandrova cesta 33. 1801J5-11 Industrijsko podjetje j išče perfektno korespon-1 dentko za slovenski, hrvatski in nemški jezik. Z roko pisane ponudbo z navedbo dosedanje prakse in zahtevo plače na podružnico Jutra Maribor pod »St. 33«. 18003-11 Frizerko dobro delavko, sprejmem I takoj ali po dogovoru. Po-cudbe s pogoji na Polak | Josip, Rakek. 18035-d ! Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Prodam Dostavljača za Ljubljano, sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18034-1 Službe iiče s Vsaka beseda 60 par, davek 8 Din, u Siiro «U dajanj» naslov* 6 Din; naj-1 manjši znesek 13 Din. Mladenič kmetijsko in trgovsko ne-1 obrazen, s kavcijo, želi me-1 sto inkasanta, hišnika, vrt- ] n.irja ali slično. Ponudbe n;i ogl. odd. Jutra pod »PoStenjakc. H80!»-2 I Beseda 1 Din. davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA 6, Telef. 20-59 Razno Beseda 1 Din davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Potniki Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zasiguran zaslužek nudimo marljivim zastopnikom iz Ljubljane in okoliše, kateri posečajo privatne stranke, Beseda 1 Din. davek 8 Dui. za šifro ali dajanje naslova 15 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo vilo na Bledu prodam. Naalev v vseh poslovalnicah Jutra. 17598-30 Parcelo Nujne po-1 od 600— 700 kv. m v Šiški, nudbe na ogl. odd. Jutra kupim. — Ponudbe na ogl. pod »Zarada«. odd. Jutra pod »Gotovina 18027-3 I 33«. 18003-20 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 52 Kaj se bo porodilo v stričevih vojsko-vodskih možganih? Napeto čakamo. In res, zdajci poskoči s stola. »Že vem!« vzklikne. In plane v vežo in si povezne čako na glavo, tako da je videti še dvakrat mogočnejši kakor prej. Buret lister in vsa lahka letna oblačila v elegantni izdelavi nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra cesta L Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Sobo s posebnim vhodom, viso-kopriitlično, solnčno, z elektriko, prazno ali opremljeno oddam z uporabo kuhinje. Domobranska c. 117, 1. avgusta. 18030-33 i nformacije Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro al( dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Dvignite dospele ponudbe: Amerikan, Agilen, Agilen prodajalec, Bodočnost zasi-gu rana Bodočnost, Center, Cista spalnica. Dekle, Denar na roko. Dam gotovino, Dobrosrčnost, Dobra garancija, Dobra prilika, Družabnik, Frizerska vajen-ka, Gotovina po dogovoru, Idealna harmonija, Iskrena, Industrija v Ljubljani, Kavcija 990, Kjerkoli, Korenjaki, Kjerkoli 55, Lepa prilika, 22 let, Mir in soln-ce, Marljiv, Moto, Nastop takoj 948; Osamljena, Osebni avto, Pot do cilja, Plačnik točen, Pletilja, Posredovalec, Predznanje nepotrebno, Prilika, Prvovrstna kuharica, Plačam v gotovini, Penzionist, Privatni nameščenec, Resno 834, Starejša m-* 1S37, Strojni ključavničar, Skromna, Samostojna in zanesljiva moč, Snežnik, Sodelavka -solastnica, Stalno, Treznost, Takoj brez posredovalca, Točna plačnica 22, Točen, Tudi gospodinjstvo, Trgovsko podjetje, Celje, Tekstilna tovarna, Upokojenec 79(2 Ugodna redka prilika, Ugodnost, Veleek&port, Vesten in sposoben, Vrtnar 54, Voziček, Viničar. Veliko-odstoten dobiček, Vestna 90, Zanesljivo 222, Zmožen kav-cij^, Zmožen in agilen, železni sodi, 999, 500.003, 0228. ZdhVfllfl! Trgovski samopomoči v MARIBORU izrekamo iskreno zahvalo za takojšnje in Izdatno izplačilo posmrtnine po umrli materi Wankmüller Uršuli. Usojamo si posebno trgovcem in obrtnikom priporočati pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti nizkim prispevkom. VUZENICA, dne 15. julija 1937. WANKMÜLLER RAJMUND in AVGUSTA, s. r. (trgovca). Zadnje premiere v zagrebškem gledališču Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Radi velike zaloge poletnega blaga dajemo od 15. julija t. 1. naprej na vse manufakturno blago 10% popusta na vse konfekcijsko blago 20% do 30% popusta in sicer velja popust na vse reklamne cene kot so označene v izložbah. Velika izbira vseh vrst ostankov štofa, svile, raznih modnih blagov i. t d. s 30% do 50% popustom. Izkoristite takoj ugodno priliko! F. I. GORIČAR — Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29 in 30. Zagreb, v juliju. Pred zaključkom sezone smo imeli še več domačih premier in repriz, ki naj bi v zadnjem hipu zamašile šfceviine vrzeli v repertoarju. Predvsem dve drami uglednih hrvatskih književnic: »Lampioni« Božene Bego-vič, hčerke Milana Begoviča, tajnice gledališča in »U pravom svijetlu« dr. Zdenke Smrekar, vpokojene direktorice liceja. Pozornost je vzbudila drama gledališkega tehničnega delavca Ivana Lamze »Malo grunta, puno greha« v izvedbi Matice hrv. gledaliških prostovoljcev. Nadalje dve novo na-študirani operi oziroma opereti, ena starejša, druga novejša, Zajca »Momci na brod« in »Povratak« Hatzea. Tudi kmečka književnika Mara Matočec ee je poskusila v gledališču. Od tujih del bomo kratko omenili samo najznačilnejše; Belo bolezen, šoštako-viča in Puškina. Božena Begovič je dobro znana tudi v Ljubljani. Pred leti je bila namreč izvajana v Ljubljani z lepim uspehom njena prva drama »Izmedju danas i sutra«. Na pobudo Begovičeve je bilo pred kratkim ustanovljeno Društvo havateikiii književnic. V literaturi se je najprej uveljavila kot lirik, prevedla^ je izbor novejše hrvatske lirike v nemščino in nekaj časa nastopala kot igralka v dunajskih gledališčih. V evoji najno vejši romantični komediji se bavi avtorica s problemi modernega zakona, a zastopa po neuspehu povojnega eksperimentiranja stališče obnovljenega idealizma. Tiha rodbinska sreča je zopet postala življenjski amo-ter in vzor. Zanimive so njene aforistične izpovedi o zakonu, o moderni ženski, o mo-šikih in ljubezni; v njih odklanja avtorica vse problematične rešitve. Tako je Begovi-čeva zadek dnh časa. ki se po raznih stranpoteh v ljiubezni in zakonu zopet vrača na stara izkušena pota. ki so morda nekoliko pusta zato pa tembolj sigurna. V svoji romantični satiri, ki se začenja v Dubrovniku in se končuje v Zagrebu, nam je pokazala dva različna zakonska para: odvetnika Marka in njegovo ženo Ksenija, ki hočeta za vsako ceno izigrati moderni zakon v slabem •pomenu besede, in kot nasprotje njima zdravi zakon književnika Nikole in njegove družice Tereze. Po dolgem tavanju in blodnjah se je tudi izgubljena zakonska dvojica zopet znašla na pravi poti. Močna stran Begovičeve je dialog, ki je vedno pameten in duhovit. Režiser Ka Mesarič je znal dati igri potrebni tempo in je zlasti naglašal njeno psihološko stran. Sploh je imel letos Mesarič celo vreto uspelih režij. »Lampioni«, za katere bi bil gotovo primernejši prvotni naslov »Marija in Marta«, predstavljajo v primeri s prvo dramo Božene Begovič lep napredek v dramsko-tehničnem oziru. Intelektualnega snoba-odvetnika je igral Vjeko- cjÌow A friP lr! ..m. _ _ »_sr•__ i i» polju« in »Pred prijeetoljem prvoga kralja«, seveda v velikohrvatskem duhiu, ter roman iz življenja v Zagrebu v velikih dneh 1. 1884. Prvo njeno scensko delo je bilo vprizorjeno na številnih pokrajinskih odrih, izvajanje drugega je bilo onemogočeno. Znana je tudi kot urednica »Naše žene« ter sodelavka v številnih ženskih društvih, zlasti v »Hrvatski ženi«. Izven Hrvatske je postala znana po svojih izpadih na mednarodnem ženskem kongresu v Dubrovniku, ko je na čelu hrvatske delegacije zahtevala, da se ji prizna značaj posebne državne delegacije. Ni čuda torej, da uživa gospa tudi ne glede na svoje res nesporne zasluge vse simpatije današnjega Zagreba. To je tudi pokazala proslava v gledališču, ki je bila zares grand io zna. Morda še nikoli ni bil izvengledališki kulturni delavec tako počaščen kakor dr. Smre-karjeva. Posebno 6večan je bil trenutek, ko so jo zastopnice številnih hrvatskih ženskih in kulturnih društev proglasile za voditeljico hrvatskega ženskega pokreta, sicer popolnoma upravičeno, tako da imajo Hrvati sedaj poleg moškega še ženskega voditelja. V njeni drami iz sodobnega življenja, zajeti prav iz zagrebških razmer, razkrinka pojav plagiata v najvišji intelektualni družbi, ki naj bi bil podlaga nadaljnjega uspeha, in ki hkrati kaže vso amoralnost, brezzna-čajnost in lakomnost visoke družbe, v kateri se s plagiati in porokami doeezajo katedre. Avtorica je to družbo prikazala v pravi luči in jo ostro obsoja. Avtorica je tudi imela priliko pokazati svojo rasistično kse-nofobijo nad — pokrščenimi. To je edino kar ji Zagreb lahko zameri. Vsa ta njena intelektualna bagaža je zelo podobna rodbini Glembaj. Sicer nedostaja drami globlje psihološke analize in tudi tehnika ji je ne-sigurna, a ne manjka napetih momentov, čeprav je vse že prezgodaj jasno. Najbeljši je bil seveda Hinko Nučič v vlogi profesorja. Tudi njegova režija je ustvarila iz dela vse, kar je bilo mogoče. V ostalih vlogah so se trudili Greta Kraus, Rakuša, Dnagmano-va, Afrič. Matica hrvatekih gledaliških prostovoljcev je zopet dosegla nadpovprečni uspeh v svojem koristnem prizadevanju, da odkriva nove driamatske talente. S svojimi stalnimi konkurzi, ki so razpisani za originalna domača dela, je odkrila že marsikateri mlad talent, ki se sicer ne bi mogel uveljaviti. V tem torej Matica koristno izpopolnjuje-delo drame. Po brezposelnem delavcu - romanopiscu Ivanu Softi amo dobiti tokrat zaposlenega delavca - dramatika Ivo Lamzo, popolnega avtodidakta, ki je kot gledališki delavec (strojni mehanik) imel dolga leta p»ilike, učiti se in gledati, kako nastane dobra drama. Tridesetletni Lam za je spisal naturalistično dramo iz kmečkega življenja v Hrvatskem Zagorju »Malo grunta, puno gre- (Makso), Nada Tončič (Eana), komik Leo Mirkovič (stražmestar) in ostali. — V veri-stični operi »Povratak« je prikazana ženska nezvestoba. Liški izseljenec, ki je smatran že za mrtvega, se vrne na sveti večer nenadno domov, in ko zve za nezvestobo svoje žene. ubije tekmeca. Libretto je poln swn-ekih efektov, ki se jim godba prilagodi, ne da bi ijgubila svojo melodičnost. Na Hatzeja so odločno vplivali italijanski mojstri, predvsem Puccini. Tako nima glasba v obeh aktovkah nič skupnega z domačo glasbo: J6 očitno kozmopolitska. »Povratak« je tudi zelo podoben »Cavallerii rusticani«. Morda bi bilo bolj hvaležno, če bi bilo okolje preloženo v širši svet. V glavnih vlogah so bili odlični pevci Vilma Nožinič (Jela) in Pav.™ Marion Vlahovič (Tvo). Oba dela je uvežbal vestno dirigent Oskar Jozefovič. o. A. 1 * {-•A 1 • • 4 o--- • 4 I »«vw«»vui »IT14UU gluma, |IUUV C siay Afric kl je ostal samo na površju, bolj- ha« in sicer v pristni kajkavščini. Po roman-sa je bila Nadja Grahor kot preSuštnica Kse- | tičnem zrelišču Gjalskega in Leekovarja nam odkriva Lamiza iasto novo Hrv. Zagorje. Revni kraj, prenaseljen z malo zemlje, kjer se vrši huda borba za vsako ped prsti, kjer prešuštniea___ nija, ki smatra za 6vojo glavno nalogo ugajati drugim možem. Najboljši sta bili Mato Grkovič in Nada Babič v vlogah idealnega zakonskega para. Gledališče je bilo dobro obiskano in avtorica je prejela obilo cvetja. Zaslužna hrvatska kulturna delavka dr. Zdenka Smrekar je združila proslavo 30-! et-nice s premiero svoje patriotsko-vzgojne drame »U pravom svijetlu«. Jubilantka sodi danes med najbolj znana imena v hrvatskem ženskem svetu, posebej še kot vneta zagovornica idej dr. Ante Starčeviča. Kot dolgoletna profesorica je vzgojila več generacij učenk, kot dobra predavateljica je obiskala mansikateri hrvatski kraj in naposled if> TTliana tu-i i — O T.nt.. Xl _ :___• se ljudje tresejo za slehern mejnik, kjer eo svojci pripravljeni prelivati kri med seboj za dragoceno zemljo, in kjer je naposled malo grunta, zaradi njega pa mnogo (puno) greha. Podobni motiv sta obdelala že Kosor v »Požaru strasti« in Slavikp Kolar v svojih novelah. V delavčevi drami so posamezne osebe prav dobro karakterizirane, dialogi so napeti, konflikti številni vse do usodnih scen smrti in obračuna; skratka delo je polno dramatičnosti Seveda ga je dramaturško predelal in zrežiral Aleksander Freudien- Nova skrivnost lepote V Beverleyu na Angleškem so imeli pred kratkim lepotno tekmo, pri kateri je imelo razsodišče kaj težko nalogo, kajti prijavila eo se samo izredno lepa dekleta. Poslanec tega mesta, C. H. Bürden, je imel govor, v katerem je poudarjal, da je Yorkshire znamenit po tem, da živijo tam najlepše angleške ženske. Drugi poslanec, W. Maw, je celo trdil, da so york-shireška dekleta sploh najlepša na svetu. Trdil je, da izvira ta lepota od tega, ker pospravijo v Yorshireu posebno dosti — gnjati. ki so tudi svetovno znane. To jerf. imajo tam za zajtrk, pa tudi za ostale obede. Kuhinje na kolesih V londonski zgornji zbornici je postavil angleški dvorni zdravnik lord Dawson za. nhniv predlog, naj bi se uvedli pos-ebni učni vlaki, ki bi bili opremljeni kakor poljske kuhinje in s katerimi bi se vozilo po deželi izšolano osebje, da bi gospodinje poučevalo o načelih pravilne kuhe in prehrane. Ta evoj predlog je utemeljil s tem, da je krivo številnih primerov nezadostne prehranjenosti na Angleškem pred vsem to, da ljudje ne vedo, kako naj se pravilno hranijo, m £ le malo gospodinj, ki bi znale pravilno hatì. Na celini vedo gospodinje veliko več o teh stvareh, na Angleškem pa jedo ljudje vse preveč ikon se rv, pa ne samo zato, ker gospodinje nimajo volje za kuho, temveč tega tudi ne znajo. Zato priporoča lord Dawson, naj bi vlada (pošiljala po deželi kuhinje na kolesih. Podplati iz apna in premoga »Lokalanzeiger« piše o razstavi »Ache-ma« v Frankfurtu ob Meni: Prej so jemali morda importirano, t de. vii carni plačano kačjo kožo, če so hoteli dati posebno dragoceni knjigi lepo vezaivo. Danes se zadovoljujemo z morskimi jeziki, ki jih predeluje nalašč v ta namen. V morski jezik vezana lirika je res origi. nalna, lepa in spominja na to, da je zunanjost knjige nekoč romala po oceanu. Seveda se da koža morskega jezika ali jegulje, na ~>rimeren način preparirana, uporabiti tudi :ot nadomestilo za plemenite vrste usnja, za izdelavo ročnih torbic. Kot umetno usnje v pravem pomenu besede pa se je v zadnjem času uveljavil kemičen proizvod, ki ga izdelujejo na aioetilenovi bazi iz apna in premoga in kaže boljše lastnosti nego pravo usnje. Podplati iz premoga in platna ni. so nobena utopija več. Kaznjenci policiste je znana tudi v književnem svetu. Najprej reich, vodja Matice, sin slavnega Dragutina se je poskusila v otroških igrah, potem je avtorja znamenitih »Graničarjev«, ki imajo napisala dve scenski deli »Na Duvanjskom | kot odličen teater dosti podobnega s to zagorsko dramo. Izmed profesionalcev je igral samo prvak drame Ivo Badalič v vlogi ko-larja Načeta, vsi ostali so büi diletanti. Kljub temu je režiserju uspelo, da ie pripravil občinstva uspelo predstavo. Matica je Umrl je v ranem jutru ljubljeni soprog in predobri oče, gospod Bole Leopold nadzornik proge drž. železnice. Nenadno se je poslovil in nehal trpeti za nas. Našega dobrega očeta bomo na zadnji poti spremili v soboto popoldne ob 4. uri na farno pokopališče v Borovnici. BOROVNICA 15- julija 1937. MARIJA, soproga z otroci: LEON, POLDE, MARIJA, JANEZ, SLAVKO, LADRO, MILENA. seveda dramo mladega talenta nagTadila. V prireditev enega večera »ta bili združeni dve novo naštudirani domači glasbeni deli, dve aktovki; starejša Zajčeva komična opera »Momci na brod« in novejša Hatze-jeva glasbena drama »Povratak«. Službeno štejejo slednja med opere, prvo pa med operete. »Momci na brod« je vesela zgodba iz mornariškega življenja, ki jo je Zaje korn-poninal v mlajših letih na Dunaju in ki je očitno pod vplivom Straussove operete. Sicer je bil tedaj Zaje čisto enakopravni tekmec Straussa, Suppée-a in Millöckerja. Njegova glasba je melodiozna in polna inven-cije. To je bila prav za prav prva hrvatska opereta. V glavnih vloerah so tokrat nastopili operni protagonisti; Elza Karlova« SO Drzen napad so izvršili v Huntsvilleu v Teksasu trije kaznenci, ki so pobegnili iz ječe, na skupino zasledujočih jih policistov. Zločinci so opazili, da se trije policisti v avtomobilu približujejo njihovemu skrivališču. Avto se je ustavil ki policistj so izstopih, da bi pregledali tamkajšnja polja. Ko so bili eredi visokega žita so se kaznenci splazili do avta, se polastili orožja, ki je bilo v njem in sprejeli detektive, ko so se vrnili e samokresi v rokah. _ Detektivi so se morali vdati, kaznenci so jih zvezali jn odpeljali. Doslej niso mogli iaslediti niti zločincev, niti njih ujetnikov. Ob vsaki priliki -III se spomnite Vg ujMpeiaiji*, a«j- Urejuje Davorin Ravljen, « Izdaja sa konzorc« »Jutra« Adolf Ribnika* w Za Narodno tiskamo d. d kot tiskarnarja Fran Jeran, - Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak SW z Ifebtyu»* 020102010201004848235323238948894848532348234823532353534823020102010000