I
■1
lah.j. vsak četrtek. Cena nm Je 3 K
leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko In droge tuje drž.ve 4 K 60 vin.) — Posamezne številke sc pro-: dajajo po 10 vin. =====
Slovenskemu ljudstvu t pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se potlljajo: Uredništva .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Naročnina, reklamacije in Inseratl pa: Upravniilvu .Domolluba", Ljubljana, ===== Kopitarjev, ulic. št. 2. =====
iteo. 52,
0 Ljabllonl. dni 24. decembra 1908.
Leto m
Vesele praznike!
Še nikdar ni »Domoljubu« tako od srca prišlo to staro voščilo, kakor letos, In zakaj?
Kadar se komu izpolni kaka davna srčna želja, takrat je vesel in zidane volje; z '"iigo besedo pravimo, da je dobro razpoložen. In v takem dobrem razpoloženju je letos »Domoljub«, ko vošči svojim starim zvestim naročnikom in vrlim prijateljem vesele božične praznike. Izpolnila sc mu je namreč davna vroča želja, katero je gojil toliko let, se za njeno uresničenje vojskoval in trudil neprestano: Slovenska Ljudska Stranka je zmagala tako, da je dobila večino v deželnem zboru in odboru! Kdo bi po tolikih bojih in trudili ne bil vesel tega krasnega uspeha? Ali ni to najlepši božični dar za vse prestane napore vrlih sobojevnikov za vso Slovensko Ljud. Stranko? Saj bo sedaj po pre-stanem boju nastopila doba miru, ki je podlaga plodonosnega dela za ljudstvo. Velika naloga čaka stranko, ki je vzela politično in gospodarsko vodstvo dežele v roko. Prepričani smo trdno, da je ta veliki trenotek našel tudi velikih in nesebičnih mož, ki bodo kos svoji nalogi. Zato je »Domoljub« tako od srca vesel in s tako prisrčno radostjo vošči slovenskemu ljudstvu vesele božične praznike.
Vesel pa je »Domoljub« tudi zato, ker je v prijetnem položaju, da naznani danes svojim naročnikom veselo novico glede samega sebe. Ze dosedaj se je trudil »Domoljub«, da bi bil res pravo kmečko glasilo, ki mu je korist, povzdiga in blagor kmečkega stanu predvsem na srcu. Z novim letnikom pa hoče to svojo s!krt> še podvojiti in zato bo vsak mesec prinašal prilogo »N a š kmečki dom«, ki
bo posvečena našim gospodarjem, gospodinjam in d e k I e t o m. Ze v prihodnji številki, ki bo zadnja v letošnjem letu, prinesemo prvikrat to prilogo, da naši kmečki prijatelji vidijo, kako si to mislimo.
Pa še nekaj! Društveno življenje se je zadnja leta tako razvilo, da res kmalu ne bo več župnije, kjer bi ne imeli izobraževalnega društva. Ker je ta društvena organizacija silno važna za ves naš kmečki stan, zlasti za njegovo strokovno in splošno izobrazbo, zato bo tudi »Domoljub« tej stvari v prihodnje posvetil vso svojo skrb. V » D r u š t v e n i k u « bo prinašal članke, ki bodo z dobrimi sveti, pojasnili in podukom šli na roko pri ustanavljanju in vodstvu naših društev. Ob enem bo tu mesto za poročila o društvenem gibanju, delovanju itd.
Tako namerava torej »Domoljub« prihodnje leto razširiti svoj delokrog, a cena mu ostane n e i z p r e m e n j e n a. Zato pa pričakuje, da se število naročnikov pomnoži in da res najde gorkega prostorčka v vsaki kmečki hiši. Zlasti na naše vrle žene in dekleta se obrača, da prav živahno med seboj nabirajo naročnic na naš list, saj bodo v njem imele svojega najboljšega zagovornika in svetovalca.
To je gotovo: čimbolj bo napredoval v omiki naš kemt, naša kmetica, čimbolj bodo naši kmečki mladeniči in dekleta izobraženi, tembolj bo cvetelo gospodarstvo, tem ugodnejši bo gmotni položaj, tem lepša bodočnost našega ljudstva. Pameten napredek rodi blagostanje, zlasti ako je zasnovan na temeljih kršč. vere. Tako izobrazbo, tak napredek je zagovarjal in razširjal »Domoljub« od svojega početka in je neprestano skušal v tem smislu delovati med gospodarji in mladeniči, ki so nedavno v »Mladosti« dobili svoje izvrst-
no posebno glasilo. Prišel pa je čas, da se tudi za naše ženstvo kaj več stori; zato hoče »Domoljub« v prihodnje tudi za žensko izobrazbo odpreti svoje predale. Opravičeno pričakuje, da bo ta njegov korak med našim kmečkim ženstvom našel obilo priznanja in zanimanja.
»Domoljub« torej želi biti glasilo vsega našega kmečkega stanu. Zato vabi vse člane njegove obojega spola med svoje naročnike. O zvestobi svojih starih naročnikov prav nič ne dvomi. Pa še nekaj pričakuje od teh svojih starih prijateljev in sobojevnikov: živahnega dela in neumorne agitacije v pridobivanju novih naročnikov. Naša armaJa jc sicer velika, a še vse premajhna, ako hočemo do dobrega preprečiti načrte nasprotnikov in dospeti do svojega visokega cilja. Zato zdaj ob novem letu zopet na delo apostolsko, kar je gotovo razširjanje dobrih časopisov. Da bo pa še več živahnosti v nabiranju novih naročnikov in še več veselja za naročeva-nje, smo pripravljeni vsakemu, ki pridobi vsaj enega novega naročnika in pošlje zanj-naročnino (tri krone), zastonj poslati eno izmed sledečih treh povesti »Ljudske knjižnice«: 1. Znamenje štirih. 2. Darovana. 3. Jernač Ztnagovač. Ravno to velja za vsakega novega naročnika, ki sam pošlje naročnino na »Domoljuba«. Treba je le, da ta'k res nov naročnik na položnici, oziroma poštni nakaznici pristavi, katero izmed teh 3 knjig želi imeti in v kratkem sc mu dopošlje brezplačno. — Ker bo z zadnjo letošnjo številko »Domoljuba« končan šele prvi del krasne naše povesti: »Zadnji dnevi Jeruzalema« in bo prihodnje leto izhajal silno zanimivi drugi del, pa bi novi naročniki gotovo radi imeli v rokah celo povest, zato smo pripravljeni, vsem novim naročnikom, ako to žele, prepustiti prvo polovico te povesti za polovično ceno 1 krono. Kdor torej izmed novih naročnikov želi imeti prvi liel te povesti, naj po poštni
nakaznici pošlje eno krono, pa se mu knjiga takoj dopošlje.
Tako je uredništvo in upravništvo »Domoljuba« vse storilo, da se to naše kmečko glasilo ne samo izpopolni po vsebini. temveč tudi kar najbolj mogoče razširi med slovenskim ljudstvom.
Zato pa z Bogom na krščansko delo!
Uejtnlk »Kmečkih zoez".
Namen kmečkih zvez je torej, voditi u s t a v n i boj za politične in narodne pravice, za gospodarsko blagostanje in za nravno čilost in krepost kmečkega stanu. Kmečke zveze pa ne smejo samo voditi, anrpak tudi izvojevati ta ustavni 'boj, one si morajo priboriti političnih pravic in gospodarskih koristi. Kmečke zveze imajo ravno pri izvojevanju političnih pravic največjo in najlepšo priliko, da se potegnejo za svoj okraj, kadar je treba varovati čast, korist in interese članov kmečkih zvez. Kmečke zveze morajo braniti kmečki stan pred vsemi nevarnostmi, ki pretijo njegovemu obstanku in njegovi gospodarski in moralni moči. One morajo buditi samozavest kmečkega stanu, gojiti ljubezen do domače grude in ohraniti njegove šege. dobre navade in lepe običaje.
Na gospodarskem polju pa je glavna naloga kmečkih zvez, da vzbujajo med kmeti predvsem zavest vzajemnosti, zavest združevanja in gojitve skupnega zadružnega življenja in stremljenja. Naše kmečke zveze morajo prepričati svoje člane, da se morajo boriti vsi za enega in eden za vse, da morajo delati po geslu vzajemnosti. V združevanju, v organizaciji je moč in veljava kmečkega stanu. Naše kmečke zveze morajo zanesti zadružno misel med kmete, one morajo skrbeti, da se povsod ustanove gospodarske zadruge kakor posojilnice, mlekarne, živinorejske zadruge itd.
Namen kmečkih zvez je torej v prvi vrsti: zadružna organizacija med kmeti. Kmetje morajo imeti eno skupno društvo, v katerem se lahko posvetujejo, kaj je dobro in potrebno za dotične krajevne razmere. Zato pa morajo seveda pospeševati zlasti gospodarsko izomiko naših kmetov. Kmečki stan mora resno začeti misliti na to, kako bi se zboljšalo njegovo blagostanje. Kmečke zveze morajo nadalje skrbeti za to, da se omeji preseljevanje kmečkih delavsKih moči z dežele v mesta, trge in obrtne kraje. Naš kmet mora ravno po kmečkih zvezah priti do prepričanja, da sc tudi doma na rodni slovenski zemlji da dobro živeti, ako le človek hoče delati in skrbeti za svojo dušno hrano, izobrazbo in telesno blagostanje. Koliko naših kmečkih fantov in deklet bi lahko tudi doma dosti zaslužilo in dobro živelo, če bi tako j pridno, vztrajno delali kakor delajo, če ! gredo po svetu — v Ameriko.	!
Ko bi se doma toliko trudili in mučili 1 za svoj kruh kakor se po svetu v tujini, | bi lahko dobro, udobno živeli in si še marsikaj prihranili. Tako pa gredo raje na tuje, da tam prodajo svoje moči tujemu
kapitalizmu, da tam puste svoj življenjski mozeg in svojo moč. Doma nam je treba vztrajnosti in pa podjetnosti, pa se nam bo tudi dobro godilo in bomo lahko vsi srečno in zadovoljno živeli.
Zato pa moramo skrbeti za izobrazbo kmečkega stanu. Naše kmečke zveze morajo ustanavljati po zmožnosti in po potrebi kmečke knjižnice, kmečke čitalnice in druga taka društva, ki naj bi bila središče in torišče duševne probuje in pro-svete kmečkega stanu. Vse to pa moramo delati na trdni podlagi krščanske vere. Mi moramo v kmečkem stanu braniti, utrjevati in poživeti krščanskega .duha, mi moramo skrbeti za krščansko nravno življenje na kmetih. Gojiti pa moramo poleg verskega prepričanja in krščanskega življenja tudi ljubezen do rodne slovenske zemlje in slovenskega jezika ter braniti z vsemi močmi narodne pravice slovenskega ljudstva.
* * *
Kmečka zveza za ljubljansko okolico
jc priredila v nedeljo 20. t. m. dva shoda. Prvi shod je bil v ŠTnartnem ob Savi pri Kebru ob 10. dopoldne. Govoril je g. poslanec dr. Pegan o zadružništvu, g. kaplan Petrič o koristi posojilnic, g. dr. Rožič o kmečki organizaciji. — Popoldne 20. t. m. se je vršil ob štirih shod v Mostah pri Oražmu. Govorili so isti gospodje. Shode je vodil novoizvoljeni poslanec g. Miha Dimnik.
* ♦ *
»Kmečka zveza« za Kranj - Škofja Loka je tudi zborovala 20. t. m. v Stari
Loki. Poročal je g. poslanec prof. Jarc.
* * *
Ustanavljajo se kmečke zveze za sodne okraje: Kostanjevica, Krško, Višnja gora in nova posebna kmečka zveza za Skofjo Loko.
* ♦ *
»Kmečka zveza« za sodni okraj Postojna bo imela sejo zaupnikov in članov 27. t. m. v prostorih izobraž. društva v
Studenem in sicer po sv. maši.
* * *
Obrtniki trga Postojne in okolice se
opozarjajo, da bo dne 3. januarja v Postojni občni zbor obrtne zadruge, na katerem zboru se bodo obrtniki trga kakor okolice pomenili o svojih interesih in zadevah.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
Vlada je bila v hudih škripcih, ker ni nikakor mogla zbiti dvetretjinske večine za nujnost predloge o proračunu. Tedaj so ji pomagali socialni demokratje iz zadrege. Sklenili so, da glasujejo za nujnost iri s tem je bila usoda predloge odločena. »Narodna zveza« ni torej imela več vzroka glasovati proti nujnosti; s tem bi stvari
, nič ne izpremenila, ker je že večina gotova, in bi si le sama nakopala sitnosti pri vlad'. Na obstrukcijo ni misliti, ker Jugoslovani potrebujemo državnega zbora, ki bi ga vlada v slučaju obstrukcije skoro gotovo razgnala. Saj je državni zbor edino mesto, kjer moremo glasno in jasno povedati svoje zahteve! Zato je tudi »Narodna zveza« glasovala za nujnost, ki je bila sprejeta dne 15. t. m. s 362 glasovi 11 proti 55. Proti nujnosti proračuna so glasovali češki in nemški radikalci. češki agrarci in Mladočehi.
Ko je bila sprejeta nujnost proračuna, se je začela razprava o nujnosti predloge o priklopitvi Bosne in Hercegovine. 16. december letošnjega leta je bil za nas Jugoslovane znamenit dan. Pokazalo se ni samo, da velikanska večina poslanske zbornice odobrava priklopitev, temveč da umevajo močne državnozborske stranke naše želje. Krščansko-socialni voditelj princ Lihtenštajn je naimreč popolnoma odobraval jugoslovanske težnje; priznal jim je pravico do samostojnosti pod habsburškim žezlom in zahteval v imenu svoje stranke, da se združita Bosna in Hercegovina z jugoslovanskimi zemljami v eno državo. Jugoslovanski poslanci so mu burno ploskali; njegov govor je lep dokaz, da krščanski socializem priznava vsakemu narodu njegove pravice, kar ie posebno sedaj težko, ko so narodna nasprotja tako razvita. — V imenu »Narodne zveze« je sijajno govoril dr. Šusteršič. Ponovil je pred zbornico jugoslovansko zahtevo, da se združita Bosna in Hercego-i vina s hrvaško kraljevino in slovenskimi deželami v eno celoto; obenem je zahteval, naj vlada da priklopljenima deželama kar najhitreje ustavo, ker se bo šele potem spoznalo, da je priklopitev za Bosno in Hercegovino res sreča. Opozarjal jc , vlado, naj pazi na to, kaj snujejo Madžari. Oni odkrito iztegujejo lakomne prste po teh deželah, ker hočejo tako priti do morja. Vlada naj se zagotovi, da je Madžari ne ukanijo. Če bodo oni izdelovali vo-livni načrt za Bosno, se je resno bati, da ga bodo prikrojili ravno tako kakor so ogrskega: sebi bodo urezali toplo suknjo, za Hrvate pa ne bo niti slabe srajce.
Ministrski predsednik je odgovarjal na to, da načrt ustave za Bosno in Hercegovino še ni izdelan, a da se že dogovarjata o njem skupni finančni minister in vlada v Sarajevu. Dejal je tudi, da bo avstrijska vlada vedno pazila na to, d^ ne botio Madžari dobili prevelikega vpliva pri izdelovanju načrta za ustavo, temveč da bosta obe vladi rešili to vprašanje skupno v dogovoru.
Jugoslovanski položaj v državnem zboru je sedaj zelo ugoden. Naše težnje podpirajo druge močne stranke. Zato je upati, da se izdela načrt ustave tako, kakor ga zahteva »Narodna zveza«: Bosni in Hercegovini naj se da demokratičen deželen zbor, ki naj potem sam odloči, kam pripadata ti dve deželi. Večina poštenih Bošnjakov pa teži k hrvaški kraljevini, in kadar sklene bosanski deželni zbor, da se hoče združiti z njo, tedaj je napočil veliki jugoslovanski dan.
JUGOSLOVANI — DOBRI POLITIKI.
»Češki klub« državnega zbora se jc razbil. Češki katoliški narodni poslanci že dolgo niso bili zadovoljni z njegovo politiko, nasprotja so pa zlasti močno narasla pri razpravi o nujnosti proračuna. Ker katoliški narodni poslanci niso hoteli glasovati proti nujnosti, kot je sklenila večina »Češkega kluba«, so izstopili iz njega. To priliko je takoj porabila naša »Narodna zveza« in se je začela dogovarjati s katoliškimi narodnimi Čehi, da osnuje z njimi parlamentarno zvezo. To ji je tudi uspelo. Pridružilo se jim je še pet Staro-rusinov, tako, da šteje sedaj to slovansko središče 60 mož. Poslanci niso osnovali novega kluba, temveč so se le dogovorili, da hočejo skupno nastopati v vseh političnih, gospodarskih, kulturnih in narodnih vprašanjih.
To je politiški dogodek, ki jasno priča, da se smerno vedno zanašati na svoje poslance. S tem dejanjem je pridobil jugoslovanski klub zelo veliko na moči in vplivu v Zbornici in pri vladi ravno sedaj, ko je najugodnejši čas, da se reši jugoslovansko vprašanje.
JADRANSKI MINISTER.
Jugoslovanski klub je sedaj tako močan, da ga bo vlada morala kmalu resno upoštevati; kakor hitro pa začne računati /. njim, se bo sama prepričala, da morajo Jugoslovani dobiti zastopnika v ministrstvu, ki bo podpiral in branil njihove želje. Tega se pa Lahi že zelo boje. Zato so zvarili nekaj neskončno pametnega. Predlagali so vladi, naj imenuje »jadranskega ministra«, ki bo zastopal Dalmacijo, Istro, Trst, Furlanijo in Kranjsko. Mi takega ministra ne potrebujemo. Dasi vlada zanemarja naše dežele v gospodarskem oziru, si vendar pomagamo kolikor toliko sami z organizacijami. V narodnem oziru nam je treba pri vladi opore, treba nam je narodnega, jugoslovanskega ministra, ki se bo znal postaviti po robu nemškemu ministru. Tega pa bi »jadranski minister« ne storil, ker bi moral zastopati tudi italijanske koristi. Tako bi »jadranski minister« tako jadral, kakor bi pihal vladin veter, nam pa je treba moža, ki bi znal včasi jadrati tudi proti vetru.
TURŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Volitve na Turškem so končane. Med 251) poslanci je izvoljenih 40 kristjanov. Državni zbor se je sešel dne 17. t. m. Sultan je v prestolnem govoru precej trdo poropotal proti Bolgariji in Avstriji. Bolgarom očita, da so prelomili zvestobo kot turški podložniki, ko so se proglasili za neodvisne, Avstriji pa, da je kršila bero-linsko pogodbo. Nasproti drugim državam je razmerje ugodno — pravi sultan — in upati smemo, da se vsa sporna vprašanja s pomočjo velesil ugodno rešijo. Tu meni sultan Anglijo, ki podpira Turke v boju proti Avstriji.
SRBI POTREBUJEJO DENARJA.
Srbi bi. se radi vojskovali, samo denarja nimajo dosti. Vojni minister zahteva sedaj zopet 11 milijonov posojila, da ob-
oroži vojsko. Tako peha državniška neumnost ubogo srbsko ljudstvo, ki jp že obubožano do kosti, v prepad dolgov, iz katerih se ne bodo mogli nikoli izkopati in v katerih bo dežela krvavela desetletja in desetletja. Temu ubogemu narodu, ki s svojimi žulji plačuje nespamet belgraj-ske vlade, veljaj naša bratska ljubezen in ne blaznim željam bojevitih srbskih princev.
Izobrazili.
Dr. Josip Vošnjak.
Zadnji dve leti je izdala »Slovenska Matica« »Spomine dr Josipa Vošnjaka«. Spisal jih je Vošnjak sam. V njih opisuje svoje življenje in delovanje, delovanje svojih prijateljev in sovrstnikov in časovne razmere, v katerih so delovali. Dobro je, da se tudi »Domoljubovi« bravci seznanijo malo s tem odličnim možem, ki ie zdaj že siv starček v 75 letu.
Rodil se je dr. Josip Vošnjak I. 1834. v Šoštanju na Spodnjem Štajerskem. Ljudske šole je dovršil doma, gimnazijo v Gradcu, kjer je tedaj za kratko dobo obstojalo društvo »Slovenija« V burnem letu 1848., ko so se prebudili vsi manjši narodi iz spanja in je tudi naš narod začel novo življenje, se je jel Vošnjak živo zanimati in navduševati za svoje narodne svetinje. Vseučilišče je pohajal na Dunaju; tu je veliko občeval z obema lpavcema, ki sta bila izborna glasbenika, in pridno študiral medicino ali zdravilstvo. Tu se je navzel tujih idej v svoji idealnosti. Po Avstriji je vel tedaj pravi duh svobodomisel-stva, ki se je kazalo v zelo nedolžni luči, a zato pozneje rodilo temveč gorja. Na čelu liberalne armade so stopali judje, ki so vedno zraven, če le velja boj Cerkvi, avtoriteti in človeški družbi sploh. Leta 1873. je prišlo do znanega poloma v Avstriji, in takrat se je liberalno gospostvo pokazalo v vsej svoji gloriji. Takrat je jelo padati in pada še vedno, a nasledki se grozno poznajo. Leta 1858. je postal Vošnjak doktor medicine. Po nesrečni vojski v Italiji leta 1859. se je ponudil za zdravnika ranjenim vojakom in prišel v ljubljansko bolnišnico. Nato je bil nekaj časa v Kranju, kjer je pridno deloval za narodno stvar, kakor tudi pozneje v Slovenski Bistrici. Ustanovil je leta 1867. z dr. Prelogom »Slovenskega Gospodarja« in leto pozneje »Slovenski Narod«. Oba lista sta odločno zastopala slovenske koristi in storila mnogo za narodno in gospodarsko probujo Slovencev. Dr. Vošnjak je spisal mnogo člankov, političnih pa tudi narodno - gospodarskih. Po vzgledu slavnega Bleiweisa je obrnil svojo pozornost na gmotno stanje naroda in povdarjal, da morajo postati Slovenci neodvisni od tujcev. Leta 1874. je že priporočal »Zadruge z neomejenim poroštvom«. Šel je tudi med Čehe proučevat zadružništvo in spisal o tem v »Matico Slovensko« daljšo razpravo. Ravno tako je pisal v »Družbo sv. Mohorja« razne poučne sestavke za ljudstvo, na pr. »Hranilnice in posojilnice na kmetih«, »Proti žganju«, »O koleri«, »O gospodarskih šolah«
itd. Kot poslanca so ga morale zanimati te stvari, saj je imel priliko često razpravljati o tem. Ze zgodaj je šel v pokoj v svoj rojstni kraj v Šoštanj, kjer je gojil z veliko vnemo gospodarstvo.
Ze iz tega se izprevidi, da je bil Vošnjak marljiv -pisatelj v političnih in narodno - gospodarskih zadevah. A ne samo to. Pisal je tudi povesti in igre.
Izmed povesti so najvažnejše: »Pobratimo, »Na Silvestrov večer leta 1883.«, »Pepita«, »Petega septembra bo počilo«, »Usodni dan«. Nekaj povcc4; je izšlo tudi v »Družbi sv. Mohorja«. Največja izmed vseh je povest »Pobratimi«, ki se vrši na Spodnjem Štajerskem za probuienje narodne zavesti.
Važno ulogo v povesti igra vprašanje o pesimizmu, ki vidi le slabe strani v svetu, in o špiritizmu, ki uči, da se na poseben poziv prikažejo duhovi, ki veliko povedo o bodočnosti. To so popolnoma tuje primesi in ne posebno primerne za povesti, namenjene slovenski inteligenci. Prav je pripomnil neki pisatelj: »S pesimizmom si skušajo ljudje opravičiti lenobo, s špiri-tizmom pa se nakititi z dozdevkom, da so poučeni o najnovejših strujah v znanosti.«
Dr. Vošnjak je tudi dramatik. Spisal je več iger. ki so se že tudi igrale v ljubljanskem gledišču. Med večje štejemo »Lepo Vido«, ki spominja na znano pravljico o » Lepi Vidi«, katero je odpeljal španski kralj na svoj daljni grad, »Doktorja Dragana«, v katerem je naslikano življenje nesrečnega poslanca, »Svoji k svojim« in še nekaj drugih, ki pa niso natisnjene.
Popolnoma resnične so besede dr. Glaserja, ki pravi o Vošnjaku: »Duševni razvitek dr. Vošnjaka je popolno naraven; v živi dotiki s preprostim narodom je prišel do prepričanja, da je treba buditi narodno zavest, in za narod potegovati se v javnih zastopih. S pripovedništvom je hotel vplivati na širši kroge; mnogotere izkušnje v življenju, premišljevanje o človeški naravi in slovenskih javnih in slovstvenih razmerah so ga privedle do pisateljevanja v dramatski obliki.«
LISTEK.
Za nas je rojen . . .
IJožična noč, — ti noč presveta, ti si rodila nam skrivnost, razlila si na srečno zemljo bogastvo, — blaženo sladkost.
Ali, veličasten duh božanstva v skrivnostnih dihih trepeta na betlehemskih cvetnih tratah, kjer se rodil je — Kralj neba.
Glej, tam ob jaslicah presvetih Marija srečna vsa sloni in živa vera v Dete božje se v srcu maternem množi.
In sveti Jožef, mož resnobni, tam poleg matere stoji, premišlja to skrivnost veliko, premišlja, moli in molči . . .
Krog hlevea pa s«, čuje retje, čarobno v sveto noč doni: Beseda je meso postala, da nam nebesa pribori . . .
Lc prihitimo, — pokleknimo. pred Sinom večnega Boga! — Ne poprašujmo, — premišljujmo, molimo Oa iz dna srca !
Fr. Pavšič.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
Za trenotek je Tamara premišljevala, kaj bi zdaj storila. Za nekaj dni se za stotnika najbrže še ni bilo bati. Na drugi strani pa se ji je ravno ta čas pred vrnitvijo Eleazarjevo zdel najbolj pripraven za izvršitev njenega načrta, posebno pa še zato, ker bi jo v tej noči, ko je bilo ljudstvo zelo razburjeno, težko kdo opazil. Tedaj zagleda pri vratih, ki so se zopet zaprla, dečka, ki je zrl za odhajajočim Eleazar-jem. Ker je bil na nasprotno stran obrnjen, je mislila, da je Benjamin; zato stopi hitro k njemu in ga nagovori z besedo »brat«. Začudeno se ozre deček k njej in vpraša: Kdo^ si?«
Ze se je hotela Tamara opravičiti ter oditi, ko ji deček prijazno pravi: »O, ti si gotovo Benjaminova sestra, o kateri mi je že toliko pripovedoval. Gotovo si šla veliki požar gledat. Tudi jaz in Benjamin bi rada šla tja, pa Eleazar in oče nista pustila.«
Oče! Na ben Kajfo Taniara niti mislila ni. Kako naj se drzne stopiti v hišo tega moža? In poleg tega jo je deček poznal in sum, da je stotnika rešila, bi go- ' tovo takoj nanjo padel. Če bi se mogla neopaženo vrniti v tempelj, bi težko kdo nanjo mislil. Ze to, da so jo ponoči videli daleč izven tempeljskega zidovja, bi lahko imelo zanjo neprijetne posledice. Pa sedaj ne more več nazaj, torej ji ne preostane druzega, kakor da izvrši svoj namen.
Bliskoma so se porodile v njenem srcu te misli in kakor v obupu vpraša: »Ali je tvoj oče doma?«
»Seveda je. Ali ga naj pokličem ali pa te popeljem k njemu?«
Ne, dobri Natanael. Ne k njemu, k svojemu bratu bi rada. Zelo rada bi videla, da to tako uravnaš, da tvoj oče ne bo ničesar vedel o tem. Veš — s tvojim očetom sem se enkrat nekaj prepirala in —«
»Ze dobro,« pravi Natanael, ki je očeta kaj malo spoštoval. »Moj oče se tako z vsakim prepira. Ne bo zvedel, da si ti tukaj. Pojdi za mano v posvetovalnico, rjakaj pošljem Benjamina, sam bom pa pazil na dvorišču, da vaju niliče ne vidi. Benjamin ve za vse skrivne kote, in ko zažvižgam, te bo že tam peljal, kjer te ne bo dobil oče.«
Tamara migne Sari, naj čaka v temi zidovja in gre z nemirnim srcem skozi vrata. Veliko dvorišče je bilo vsled požara skoro popolnoma razsvetljeno. Deček jo pelje previdno ob zidu sodne dvorane
in ko prideta do prevrnjenega stebra, ji reče, da naj tu počaka brata.
Torej dosedaj je šlo zoper njeno pričakovanje še vse po sreči. Tamara je dobila zopet poguma: njena molitev ni bila zastonj in je zato molila še z večjim zaupanjem.
Končno pride Benjamin. Na kratko mu razloži, zakaj je prišla. Pa v svoje začudenje vidi, da brat nima toliko poguma, da bi sedaj po noči sam šel v podzemeljske prostore. Strah, ki ga je takrat prestal v ječi poleg blaznega starca, mu je bil preživo pred očmi.
»Vedno sem slišal praviti, da so duhovi ponoči močnejši kot podnevu. Gotovo me bo obsedenec na kosce raztrgal. Ko sem bil preje na strehi in gledal požar, je starec tako strašno tulil, kakor še nikdar,« reče Benjamin.
»Pa dobri stotnik, ki je rešil mene in očeta iz rok divjih roparjev, vendar ni zaprt skupaj s starcem?«
»Seveda je. Saj ni druge ječe, ki bi se dala dobro zakleniti.«
»Torej te pa jaz v imenu božjem spremim tja dol. Pojdiva!«
»Brez luči? Še podnevu si ne upam lezti po razpalih stonjicah, ki peljejo v podzemeljske ječe.«
»Mora iti in bo tudi šlo! Saj se od požara sveti kakor po dnevu. Ce solnčna luč najde pot v te prostore, jo mora tudi svit od ognja.«
»Pa pojdi. Povem ti pa, da k obsedencu ne grem v ječo. Tja boš šla sama.«
»Mislila sem, Benjamin, da imaš več poguma.«
»Saj poguma imam — pa proti zlim duhovom ne. Če bi bil tako strahopeten, bi še k tebi ne bil prišel; kajti ben Kajfa me skoro ubije, če zve za vse to, ali pa me zopet zapre skupaj z obsedencem. Torej pojdi sedaj!«
Benjamin pelje sestro za balkon, na katerem so sedeli sodniki Jezusovi. Bilo je temno kot v rogu. Deček je vodil Ta-maro za roke okoli nekega vogla, kjer je vedel, da so stopnjice. »Pazi,« jo opomni, »sedaj sva na prvi stopnjici. Najboljše je, če plezava z rokami in nogami navzdol. Jaz zlezem naprej in ti denem noge na stopnjice. Tako. Nekako v sredi manjka par stopnjic. Tu — joj! kmalu bi padel. Se moraš malo bolj stegniti. Kako so deklice nerodne! Tu—!« (Oba padeta za nekaj stopnjic navzdol.) »Ali si se zelo udarila? Mene rama boli, ker si ti padla nanjo.«
Tamara je skušala vstati.
»Zdi se mi, da sem si roko zvila. Pa nič ne dč. Ali sva sedaj že doli?«
»Ze! Slišiš, kako tuli obsedenec? Mislim, da je najbolje, da zlezeva takoj zopet nazaj. Tako ga še nisem slišal divjati.«
Tamara je drhtela kot trepetlika. Toda takoj zbere zopet vse svoje moči ter reče:
»Pogum, Benjamin, angelja varha naju bodeta varovala.«
S temi besedami je šla po dolgem obokanem hodniku proti ječi in brat ji je boječe sledil. Skozi male luknje na vrhu je padalo nekaj žarkov luči v temne prostore; tudi so se njene oči že nekoliko pri-
vadile temi. Tako sta dosegla vrata, ki so vodila v ječo ter potrkala nanje.
Lucij Eiav je v kratkem času svojega jetništva preživel strašne ure. Eleazar mu je povedal kar naravnost, da ga čaku grozna smrt, in sicer zato, ker si ju hotul pridobiti ljubezen hčere izraelske, katero si je pa on, poveljnik in bodoči knez izraelskega ljudstva, izvolil za svojo nevesto. Rimljan pa je bil preponosen, da bi svojo ljubezen do Taramare tajil in opravičeval. Mesto tega je Eleazarju povedal celo v obraz, da mu je žal deklice, da je določena za ženo verolomnega Juda. Skoro bi ga Eleazar pri tisti priči prebodel s svojim mečem, pa se je premagal z namenom. da se maščuje strašneje.
»Ti si kriv, da je rabi Sadok iz An-tijohije postavil svoje premoženje pod rimsko varstvo. Podpiši takoj to pismo na poslanika, da prekliče to naredbo,« je kričal nad vjetnikom. Tako pa ni uravnal Lucij, ampak Berenika po svojem zastopniku; stotnik je kljub temu pustil mirilo Eleazarja v napačnem mnenju, da je to njegovo deio, in je odgovoril zbadljivo, kako ga veseli, da je tako dekličino premoženje zavarovano proti pohlepu njenega nevrednega snubača.
Tedaj mu je dal Eleazar roke zvezati na hrbtu in ga peljati v ječo k blaznemu Kajfi.
»Do jutra imaš čas premisliti se, sicer, pri mojem meču, te dam mučiti, da boš k za smrt beračil.«
In res, ure pri blaznem Kajfi so bile grozne, posebno ko je nastopila noč in se je v ječi svetlikal ogenj gorečega gradu.
»Zdaj prihaja Nazarenec k sodbi v oblakih neba! Že je odpečatil pekel — glejte, kako rdečijo peklenski plameni nebo! In jaz naj bom vržen v to žrelo! Ze prihajajo satani, že trkajo na duri!«
Tako je divjal Kajfa, da je Lucij mislil, da tudi on do jutra izgubi pamet.
Tudi Lucij je slišal, da je nekdo potrkal na duri in da skuša odriniti zapahe.
»Pogum!« zašepeta ženski glas, katerega je takoj spoznal. »Pogum, stotnik! Z božj o pomočjo ti donašava svobodo.«
»Hči rabijeva!« zakliče Lucij.
»Da, jaz sem — pa za božjo voljo, zapahi se ne premaknejo, Benjamin!«
»Torej je Giezi zaklenil s ključem, ki vedno visi v njegovi sobi poleg vrat. Ne preostane nič druzega, kakor da grem ponj,« toži Benjamin. »Ali boš mogla toliko časa sama čakati tu pri vratih? Jaz moram namreč nazaj po stopnicah v stanovanje, kamor pa ti ne smeš iti.
»Kajpa, tukaj hočem počakati. Teci, in naj ti Bog pomaga najti ključ!«
Deček odide. Lucij je stopil med tem tik vrat in skusii z vso močjo sneti vrata, pa se niso dala. »Bojim se, hči rabijeva, da ti nakoplje tvoja junaiška velikodušnost slabih posledic in gotovo bo moje življenje predrago plačano s tvojim dobrim imenom ali tvojo srečo. Prepusti me moji usodi. Kar si zame storila, tudi ni zastonj; moreš si reči: umirajočemu sem preskrbela sladko tolažbo. In če dovoliš, bi te za dve reči še rad prosil. Raje umri kakor plemenita Rimljanka, kot pa da bi se omo-zila z Eleazarjem!«
"Obljubim ti, da nikdar prostovoljno ne postanem žena tega moža. Same sebe umoriti pa ne smem. To je proti zapovedi našega Boga. Katera je tvoja druga prošnja?«
»Sporoči na ljubo mater in sestro moj zadnji pozdrav! Pismo dospe v njene roke, če zapišeš nanj: Plemeniti gospej Lucini na Apijski cesti v Rimu. Piši jima, da sem mislil še v svoji zadnji uri nanji z ljubeznijo. Piši jima le bolj splošno, da sem umrl, kakor umre pošten vojak; naj ne zvesta, na kak način so mi tu vzeli življenje. Sicer se bosta žalostili do smrti. Piši jima slednjič, kako se veselim, da jih vidim zopet na boljšem svetu — a ne, o tem ne piši ničesar. O, da bi vsaj o tem kaj gotovega vedeli! to bi bila tolažba v smrti! Kaj misliš ti o tem? O seveda, vi Judje verujete v drug svet. Le ne morem potemtakem razumeti, kako more kdo s tako vero v srcu izvrševati tolike hudobije, kakor ta nesrečnež tukaj, ki čaka svojega pogubljenja in kakor njegov sin in vnuk.«
»O Lucij, verujem v vstajenje mrtvih in v večno življenje. Verujem, da je Jezus Nazarenski vstal od mrtvih in da nam je zopet odprl po grehu zaprta vrata nebeška. Kakor hitro se mi ponudi ugodna prilika, se bom dala krstiti. O da bi tudi ti veroval in po krstu si vsaj želel, če bi ga ne mogel sprejeti: bilo bi ti to v večno zveličanje.«
»Ravno tako kot Lizija, ki je danes umrl s temi besedami na ustnicah! Nikdar ne bom pozabil zamaknjeni pogled njegovih oči, ko se je zgrudil na tla,« vzklikne Lucij. Nato prosi Tamaro, naj se ne izpostavlja še dalje nevarnosti; ta pa odgovori, da mora vsaj svojega brata počakati in nadaljuje dokazovati mu, zakaj mora pustiti poganstvo in se okleniti krščanske vere.
Konečno prispe Benjamin tako hitro, kakor je bilo v temnem hodniku to mogoče. »Ga že imam,« je klical ves zasopel. »Pa sedaj moramo zelo hiteti. Giezi leti za mano. Zbil sem mu svetilko iz rok in sedaj si mora poiskati druge, sicer bi me že ujel. Pa kje je ključavnica? Tu! Moj Bog, ključa ne morem obrniti! Poskusi ti, Tamara!«
Tamara poskusi, pa ključ se ne premakne. »Zasuči ga na levo!« zakliče Lucij v največjem strahu; vsaka sekunda je bila odločilna za njegovo rešitev in usodo Tamarino in Benjaminovo. Konečno se ključ premakne, železni zapahi se vdajo in Tamara stopi v ječo. Temni plašč ji je med napornim odpiranjem zdrknil z ramen; in tako je bila videti njena postava, katero je obsevala medla luč, pribajoča od
grajskega požara, kot bi stal angel v mračno razsvetljenih prostorih. Kajfa se je zgrudil na kolena in vpil: »Tu prihaja poslanec Nazarenčev. To je eden izmed duhov, ki obdajajo njegov prestol v oblakih neba. Sedaj me bo vlekel pred njegovo sodišče, kjer me pričakuje obsodba večnega pogubljenja. Gorje mi!«
»Obžaluj svoje grehe, nesrečnež, in Jezus ti vse odpusti, kajti umrl je za grehe vseh,« reče Tamara, medtem ko odveže Luciju vrv, s katero so biie zvezane na hrbtu njegove roke.
Ko pa sliši Kafa ime Jezusovo, zdivja zopet in upije: »Na križ z njim! Njegova kri naj pride nad nas!«
»Pojdita,pojdita! Jaz ga ne morem več poslušati,« sili Benjamin in si tišči ušesa z rokama. »Pojdita, Giezi bo takoj tukaj.«
Vsi trije odhite po temnem hodniku do razpalih stopnici po katerih splezajo zopet na vrh. Potem zapahnejo vrata, ki so jih položili čez stopnice, kajti spodaj za-čujejo Gieza vpiti in kleti. »Zdaj bo pa moral narediti ovinek skozi drugo hišo«, reče Benjamin. » S tem pridobimo ravno dosti časa, da uidemo. Stotnik, vrzi ta plašč proč, da te ne spoznajo ljudje na prvi pogled kot rimskega vojaka,« pravi Tamara.
»Kam pa naj gremo? V celem mestu ne poznam človeka, odkar so pomorili moje tovariše in odkar ni več Berenike.«
»Za menoj,« zakliče Benjamin. »Jaz vem za hišo tu blizu, kjer stanujejo zelo prijazni ljudje. Jaz moram itak z vama bežati; kajti Eleazar me ubije, če me dobi. Ti moraš tudi z nama, Tamara; kajti vratar te gotovo ne bo pustil skozi vrata.«
Ni bilo več časa dolgo premišljevati. Lucij in Tamara sta sledila dečku, ki ju je peljal za razpalo poslopje, kjer je vodilo par stopnic na obzidje hišnega dvorišča. Od tu jima je pokazal Benjamin na Marijino hišo, ki je bila na drugi strani in jo je le nekaj vrtov ločilo od Kajfovega domovanja. »Natanael in jaz sva bila že večkrat tam. Pavlin, katerega dobro poznam, nama je podaril smokev in nama pokazal svoje lepe bele golobe. Tu moramo skočiti na tla. Saj ni tako strašno visoko in spodaj je mehka zemlja. Le za mano!«
Nato skoči drzni deček v globino. Tamara pa se obotavlja. »Se ne upam skočiti,« reče; »bom raje poskusila priti Skozi vrata.«
»To ni mogoče! Čuj, kak hrup je že na dvorišču. Morava. Daj mi roko, skočiva obenem.«
In tako se je z Lucijem vred upala sfkočiti. »Ali te je zabolelo?« jo vpraša ter jo vzdigne od tal.
»Ne zelo,« reče hoteč prikriti bolečino. »Le desna noga — moj Bog, zdi se mi, da je zlomljena. Ne morem hoditi. Pusti me v božjem imenu tu in beži z Benjaminom.«
Tedaj jo vzame kot otroka v naročje in sledi hitro in nalahno urnemu dečku. Nekaj vrtnih zidov, 'ki pa k sreči niso bili Visoki, je sicer oviralo njihov beg, pa Lucij je srečno dosegel s svojim bremenom malo hišico, kjer je Benjamin že trkal na vrtna vratica in klical svojega prijatelja Pavlina.
SEDEMINDVAJSETO POGLAVJE.
Med kristjani.
Konečno pride Pavlin z Rodo in vpraša, kaj da je.
»Odpri vendar, Pavlin! Ubijejo nas, če nas ujamejo,« prosi Benjamin in Tamara pristavi: »Nedolžnemu rešite življenje, imejte usmiljenje z nami!«
To je zadostovalo. Šlo se je za izpolnitev zapovedi o ljubezni do bližnjega, in Pavlin je odprl brez obotavljanja. Prenočiti ubežnega Rimljana, to je bilo precej predrzno dejanje; pa proti zapovedi, ki jo je imenoval Gospod »svojo zapoved«, ni bilo nobenega pomisleka. In tako je povabil Pavlin stotnika v svojo sobo, kjer je tudi Benjamin še našel prostorček. Ta-mari pa je pripravila Roda ležišče in zlomljeno nogo je hladila z mrzlimi obkladki. »Jutri pokličemo Evzebija, zelo spretnega zdravnika, ki bo nogo zopet pozdravil. In sedaj bodi le miren, ljubi otrok,« reče dekla, ki se je takoj čutila nagnjeno k potrpežljivi deklici.
»Tako bom pri miru kot mačica, dobra Roda,« odgovori Tamara. »Samo eno prošnjo imam še. Glej, pred Kajfovo hišo me čaka moja stara Sara in umira strahu. Tudi si ne upa vrniti se brez mene v tern-pel. Ali bi mogla koga poslati k njej, da bi jo privedel semkaj? Samo za to noč; jutri bomo že gledali, da jo pošijemo kam drugam.«
»O ti draga moja — kako je le to mogoče? Zdaj vendar ne morem na cesto in pustiti vrata za sabo odprta,« jadikuje Roda.
»Stori mi to!« prosi Tamara. »Položi me za toliko časa poleg vrat! Moj dobri angel, ki mi je nocoj toliko pomagal, in jaz bodeva skupno stražila.
Tamara je znala tako prositi, da ji ni bilo mogoče odbiti kake prošnje. In tako se je Roda zavila v temen plašč in odšla. In res je našla Saro ter jo privedla srečno v hišico, kjer je uboga žena še veliko tožila, predno se je pomirila. Od spanja Sara ni hotela ničesar vedeti, ampak se je vse-dla k Tamari in hladila svojemu ubogemu otroku zlomljeno nogo. (Dalje prih.)
Razgled po domovini.
Volivcem S. L. S.l Čeprav ni bilo dvomiti, da ne bi načela S. L. S., kakor dozdaj vedno, tudi ob priliki teh deželnozborskih volitev se sijajno uveljavila, se čutimo obvezane, zahvaliti se Vam na zaupanju, ki ste ga nam ob tej priliki izkazali, ko ste nas s tako častno večino izvolili za zastopnike svoje v dežel-) nem zboru. S hvalo, ki Vam jo za to dolgujemo, združujemo samoposebi umevno ob-
ljubo, da bomo odločno delovali za načela S. L. S. in za koristi Vaših okrajev. Deželni poslanci: Mihael Dimnik, Janez Hladnik, Evgen Jarc, Anton Kobi, Ivan Lavrenčič, Martin Matjašič, dr. Vladislav Pegan, Janez Pib-.r, Jernej Ravnikar, dr. Ivan Zajec.
Na delo za »Domoljuba«! Vrl mladenič z Gorenjske nam piše: 2e zopet zahaja leto k zatonu. Zopet smo pred novim letom. Bližajo
se veseli božični prazniki, katere vsak z veseljem pričakuje. List »Domoljub« prihaja med svoje naročnike z opominom, da bo treba obnoviti naročnino. Skozi celo leto nam ic bil zvest prijatelj. Prinašal ie vsak teden svojim bralcem zabavno in poučno berilo, zato zasluži, da mu ostanemo še nadalje zvesti naročniki in bralci, saj ne zahteva veliko. Tri kronce mu ie treba poslati in :'.u to nam bode
pa vsaki teden povedal, kaj je novega po svetu in bistril naš um. Veliko je še hiš, v katere ne zahaja nikak katoliški časopis. Tu bo treba iti na delo za dobro stvar. Priporočajmo našo časopise, iz katerih se lahko vsakdo mnogo dobrega iu koristnega nauči. V prvi vrsti so to: »Domoljub«, cerkveni list »Bogoljub«, »Slovenec«, »Mladost« in »Naš Dom«, ki sta glasili niladeniških društev. Bodimo vneti za dobro stvar, širimo dobre knjige in časopise v čast liogu in v poduk bližnjega. K sklepu želim vsem bralcem našega vrlega »Domoljuba« še to-Ie:
Da v miru bi zdravi, veseli V novem letu srečno živeli In »Domoljuba« vsi poznali Ter mu zvesti naročniki ostali.
Pozdrav novoizvoljenim poslancem in volivcem. Vsi državnozborski poslanci združeni na Dunaju v »Slovenskem klubu« so poslali takoj po volitvi za deželni zbor sledeči pozdrav: »Slovenski klub« najprisrčneje pozdravlja novoizvoljene poslance S. L. S. m kliče »Zivio!« zavednim volivcem.
Brat pokojnega knezoškofa Pogačarja umrl. Dne 14. t. m. zjutraj, je na Breznici pokopal msgr. Tomo Zupan najstarejšega Brez-ničana do 90!etnega knezškof. Zlatoustovega brata Josipa Pogačarja, Lenčeka z Vrbe. Le malo ljudi uživa toliko priljubljenosti, kakor si jo je znal vdobiti umrli. Vseskozi, v mladosti in v poznih letih, je bil ta verni mož gola prijaznost in veselost in odkritost. Naj v miru počiva!
Vžigalice na korist obmejnim Slovencem
so S. K. S. Z. popolnoma pošle. Danes se nam poroča, da .ie nov vagon že na potu. Toliko na znanje številnim novim naročnikom. Prosimo tudi druge somišljenike, naj sedaj takoj |)ošljejo svoja naročila, da bo nova zaloga hitro razprodana. Zahtevajte in rabite naše vžigalice povsod!
Ljubljanski zaupniki S. L. S. so zborovali 1.3. t. m. v veliki dvorani hotela »Union«. Prišlo jih je nad 600. Poročala sta na shodu profesor Čvgen Jarc in poslanec dr. Krek. Vsi zaupniki so sklenili, da se ne udeleže deželno-zborskih volitev v Ljubljani ter prepuste to pot volivni boj liberalcem in socialnim demokratom. Naši volivci so tudi držali dano besedo. Nikdo ni prišel na volišče. Borila sta se na eni strani liberalca Turk in Majer, na drugi rdečkar Kristan. Prišlo je do ožje volitve med liberalcem Turkom iu socialistom Kristanom. Vršila se je minolo soboto. Volivci S. L. S. so držali strogo disciplino iu niso prišli na volišče, dasi bi bili liberalci jako radi naše podpore. Sicer je bilo pa tokrat zadnjič, da se S. L. S. ni udeležila volitve in prepustila nasprotnikoma bojno polje.
Socialno zavarovalni tečaj sc je vršil te dni v Idriji. Na Savi in Javorniku se vrši 26. dec., v Preski pa 27. Vabljeni so vsi delavci in delavke k temu prevažnemu tečaju.
Glasilo krščansko - socialnih delavcev »Naša Moč«, katero toplo priporočamo, je začela prinašati v posebnem oddelku razne dopise naših delavskih pomočnikov in vajencev. »Naša Moč« izhaja vsak teden in stane za celo leto le tri kronce.
GG. dopisnike prosimo potrpljenja. Zaradi teh praznikov smo morali preje zaključiti uredništvo in zato nam ni bilo mogoče priobčiti vsega gradiva. Pride vse na vrsto.
Pri volitvah v zavarovalnico proti nezgodam, ki so se vršile minoli teden v Trstu, so kljub silnim sleparijam Lahov in socialnih demokratov zmagali štirje Slovenci in sicer predsednik strokovnega društva papirnega delavstva v Vevčah pri Ljubljani, Anton Jeriha, delovodja Oomišček iz Solkana ter v skupini delodajalcev Stare in Petrin. Prav grdo je postopala Samassova tovarna za zvo-
nove, ki živi le od Slovencev in ie postavila svojega nemškega kandidata ter od.iedla na ta način Slovencem veliko plasov.
Slovenska kiparica gospica Mariia Puše-njak je napravila v Mariboru kip Matere božje iz peščenca, ki vzbuja občno pozornost. Kupil ga ie prevzvišeni knez in škof dr. Mihael Napotnik. Umetnica se priporoča v obilno naročbo in vrši delo po zmernih cenah.
Med liberalci. Z novim letom se preseii »Novi Slovenski Stajerc«, list za hvalisanje Ploja in Jurtele, v Krško. Urednik mu bo liberalec, tiskarna bo liberalna, vrhovno nadzorstvo v Krškem bo liberalno, vendar pa se bo list branil liberalne označbe. Ali ni to hinavstvo ?
Tako velja! Socialni demokrati so 13. t. m. na Dovjem hoteli prirediti shod, toda niso našli gostilničarja, da bi jim dal prostora! Tako je prav!
Gosp. kaplan Matija Okorn iz Dovjega se je zavoljo zdravja preselil v sanatorij Rti-dolfinum v Gorico. Dal Bog, da kmalu okreva. Gospodu župniku Aljažu pomaga gosp. kaplan Frohlich iz Kranjske gore.
Socialni demokratje so pri zadnjih dežel-nozborskih volitvah, kakor smo napovedali, prav pošteno pogoreli. Po celi deželi so se zmanjšali njihovi glasovi, dasi so jih ponekod podpirali očitno liberalci. Zlasti v idrijskem, radovljiškem in deloma tudi v kranjskem okraju so šli liberalci za socialiste v boj. Zanesli smo se popolnoma na naše vrle kmečke volivce, da ne bodo oddajali svojih glasov brezverski stranki. Le zaslepljeno delavstvo v Idriji, Zagorju, Tržiču, na Javorniku in Jesenicah je volilo rdečkarje. Brezverska, mednarodna židovska stranka ne bo našla tal med slovenskim ljudstvom in naj se debeli Tonče in kavalirski Etbin še tako trudita in potita.
»Kmečka zveza« za kamniški okraj priredi na Štefanji dan politični shod na Rovih v društveni dvorani. Pričetek ob treh popoldne. Poroča deželni in državni poslanec g. dr. Krek in — če ne bo izredne zapreke — tudi novoizvoljeni de- 1 želni poslanec gospod dekan Ivan Lavren-čič. Volivci S. L. S., domači in iz soseščine, prihitite ta dan na shod v obilnem številu!
Prednica v bolnici cesarice Elizabete v Novem mestu je postala č. sestra N. Hude iz Mirne peči.
V občini Zelimlje je bila 15. t. m. volitev župana in svetovalcev. Zupanom je izvoljen Alojzij Perčič, vrli blagajnik društva »Luč«, Žagar, mlinar in posestnik. Svetovalcem so izvoljeni: Fran Mihelič, Fran Ponikvar, Fran Centa, Simon Kramar, Fran Virant in Jože Mikolič, vsi vrli in delavni pristaši S. L. S.
Poizkušena samoumora v Radovljici. V Radovljici se ie ustrelila 20 let stara kuharica pri kovaču Antonu Novaku. Ivana Železnik. KroJtljo si je pognala med srce in pljuča. Železnik bo težko okrevala. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — V Radovljici se je ustrelil isti dan tajnik posojilnice, Pohlin. Ustrelil se je na levo stran v glavo. Pohlin je umrl in so ga pokopali v Radovljici.
Ali smo psi, ali kaj? To bi radi vedeli kmetje iz Suhe Krajine, ki hodijo zdaj po seno na kolodvor v Zatičino! Tainošnji postaje-načelnik tako vpije in rohni nad ljudmi, da se vse zgraža. Za danes zamolčimo vse lepe njegove besede, toda v drugo naj pazi. Drugič mu bomo prebrali postave, kedaj se pride po blago, kdo ga in odkod pa izklada. Pa tudi poučiti bo treba take ljudi, kako je treba ravnati s strankami. Naših poštenih občinskih tajnikov tudi ne pustimo zmerjati. Za danes samo ta dobrotni nasvet. Pravijo, da je ta po-stajenačelnik tisti mož, ki je svoj čas romal z liberalnimi Blejci v Ricmanje, kjer biva od
nekaterih tržaških liberalcev zapeljano ljudstvo. ki ne trpi v vasi nikakega duhovnika, ne sv. maše in ne prejema že več let tiikakih zakramentov. Opozarjamo naše gg. poslance na tega moža in jih prosimo, da se tudi v tem oziru potegnejo za svoje volivce. Zasramo-vati sc ne pustimo od nikogar.
Roparji v Istri. Dne 13. t. m. so vkradii med službo božjo v Selini v Istri na paši ,iu ovac, a dva dni prej pa 20 ovac v Voščonih, tudi na paši. Omenjeni' vasi spadate k župniji Sv. Lovrenc v Vlašariji. Kar ni ubogim kmetom vzela suša, jim po sili jemljejo roparji in tatje. ne samo ponoči, nego tudi pri belem dnevu. Ako dotične oblasti ne store svoje dolžnosti za varnost imetja, bodo lopovi kmetom vse pokradli. Ljudem ne bo preosta-jalo drugo, nego se izseliti. Kaj tacega se .'ie sliši niti iz turškega Sandžaka.
Shod starih liberalcev v Mariboru. Dne 13. t. m. so se sešli v Mariboru gg. dr. Ploj, dr. Rosina, dr. Jurtela, dr. Rudolf, dr. Letne/, dr. Sernec star., dr. Hrašovec, Roš, radenski Zemljič in še trije drugi, da se posvetujejo, na kak način bi zopet prišli do mandatov. V srci. so se nam smilili ti oligarhi. bivši »voditel i slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem, kateri so tako »plodonosno« delovali, da nimajo na celem Spodnjem Štajerskem nobenega političnega pristaša. Še celo irili
koncipijcnti in pisarji, ki so popolnoma od njih odvisni, so njih najhujši politični nasprotniki. Najbolj čudno sc nam zdi, da se dr. Ploi, k.itcri je pri zadnjih volitvah kandidiral i i programu kmečke zveze, m Roš. ki ie kanil dirai na programu »Narodne stranke«, štulim med prvake ali stare liberalce. Senzacije ni zbudilo to zborovanje starih političnih »mumij« nobene: druge nesreče in bilo. kakor ta. da so vsi »mnogoštevilni« zborovalci grozno zabavljali čez Kmečko zvezo, katera je organizirala kmečko ljudstvo in dala priliko ljudstvu, da isto samo odločuje v javnem življenju in se ne da vodili od dobrih »kmečkih prijateljev« izmed staroliberalnih advokatov.
Dnevnik prične izdajati z Novim letom liberalna stranka za Spodnje Štajersko.
Strašen zločin v Staremselu v kobariš-kem okra.in na Primorskem. O takem zločinu, o kakoršnem vam moram sedaj poročati, moja roka še ni pisala. Groza spreletava človeka, ko pomisli na dogodek, ki se ,'e odigral dne 10. t. m. v Staremselu pri Kobaridu. Omenjenega dne je prišel finančni respicijent v Staroselo in se podal v krčmo k znanemu gostilničarju »Burču«. Nakrat so čuli sosedje iz gostilne streljanje. Prihiteli so pogledat, kaj se pri »Burču« godi. In glejte. Nudil se jim je grozen prizor: Gostilničar Burč. star 80 'e:. je ležal mrtev v krvi na tleh, zraven njega je tudi v krvi ležal mrtev finančni respicijent. Ni treba poročati, da je napravil ta krvav i dogodek strašen vtis na prebivalstvo. Za pravi vzrok tej tragediji sc ne vč. Vsa stvar je v neko temo zavita, jc misterijozna, posebno pa še zaradi tega, ker se je na. finančni postaji v Kredu dne 2. t. m. ustrelil neki drugi finančni nadstražnik. Ljudje komentirajo na razne načine ta dva dogodka.
Na Reki so priredili katoličani 8. decembra velikansko procesijo. Iz kapucinske cerkve je šlo v lepem sprevodu nad dvajset tisoč katoličanov na Trsat, kjer je bil govor in slovesna sv. maša. Med procesijo je igrala vojaška godba.
Proti socialni demokraciji. Pri zadnjih de-želnozborskih volitvah je socialna demokracija prav ošabno in prevzetno stopala na volišča. Dobila je s pomočjo liberalcev, zlasti liberalnih učiteljev, nekaj glasov. Zelo zaslepljeni morajo biti tisti, ki gredo za socialisti. Povsod' drugod so že dodobra spoznali, da ni socialna demokracija ničesar drugega nego
judovska dekla, le pri nas še mnogi verujeio hinavskim besedam obeh Kristanov, Rtbina in debelega Toneta. Kdo pa sta ta dva rdeč-karja? Odpadnika od katol. vere, dobro plačana agitatorja, katera se mastita od delavskih grošev. Oba nimata drugega dela, nego da se vozita, navadno v drugem razredu, po železnici v razne kraje in tamkaj slepita in za nos vodita ubogo delavstvo, zabavljata veri, cerkvi in duhovnikom ter z nesramnimi dopisi polnita lista »Rdeči Prapor« in »Naprej«. Ftbin postopa kot kavalir po ljubljanskih ulicah, zahaja dan na dan v kavarne in si ne odreče nobene zabave. Ton če Kristan se pa vozi v Idrijo, Tržič in včasih tudi na Savo farbat delavstvo in izženiat iz njih trdo pr&uženc novce. Delavstvo ie pa tako zaslepljeno ponekod, da ne uvidi, da se gre tema agitatorjema samo za to, da dobro živita in si polnita nikdar polne žepe. Vsak količkaj pameten človek se mora z vso silo ustaviti socialistični agitaciji in iti v boj zoper njo.
Nesreče v tovarni na (loričanah. Iz goriške tovarne se nam noroča: V enem tednu so se zgodile tri nesreče. Najprvo se je eden. močno poškodoval, ker je padel 10 metrov globoko. Drugi se je močno opekel. Tretje gre rado! Tretji se je močno z rezilnikom vre-zal. Vrli tega tudi manjka vode, tako da nekateri oddelki nimajo dela. Ubogi delavec!
Za vodovod v Spodnji in Zgornji Šiški ie ministrstvo za notranje zadeve dovolilo prispevek 6000 kron. Ker je poleg lega zagotovljen velik prispevek dežele in poljedelskega ministrstva, je zgradba tega prepotrebnega vodovoda vsled uspešnega vsestranskega posredovanja poslanca dr. Šusteršiča popolnoma zasigurana.
Liberalno časopisje. Neka »Uprava Ljudske Prosvete« v Ljubljani pošilja okolu vabila na naročbo novega mesečnika, ki naj bi zasledoval »ljudsko izobraževalno delo« v drugih narodih in ki bi priobčeval tudi statistiko. Kakšna bo ta »uprava ljudskega dela«, kaže dosedanje delovanje liberalnih ljudskih razobraževalcev, ki ne spravijo niti ene znanstvene revije skozi, iu pa dejstvo, da to ljudsko poneumnevalno delo priporočata -- »Soča« in pa »Učiteljski Tovariš«. Še enkrat priporočamo pri tej priliki prav toplo razširjanje našega .časopisja. Nasprotniki store vse, kar je v njih moči. da širijo slabe liste. Zakaj bi mi ničesar ne storili za naročbo dobrih? --Sedaj imamo kar tri praznike po vrsti. Porabimo te dni in prigovarjajmo znance in prijatelje, ki še nimajo katoliškega lista, naj si ga gotovo naroče za leto 1909.
Rojak ponesrečil v Ameriki. Dne 5. t. m. je v New-Yorku stroj razmesaril roko rojaku g. Mentoniju, bivšemu ljubljanskemu kolar-skemu mojstru. Njegov brat Alojzij, ki dela v isti tovarni, ki jo vodi g. Mentoni, in ki je ob času nesreče bil v bližini, se je ob .»ogledu na brata onesvestil ter padel z viška s čelom na tla, kakor od kapi zadet. Le hitri pomoči se je zahvaliti, da ni umrl. O. Mentoniju. ki je svojim rojakom, katere so domače žalostne razmere gnale v Ameriko, vedno šel na roko, želimo skorajšnjega okrevanja.
+ Državne podpore. Z Dunaja se nam poroča: Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za vodovod v Stari vasi pri Zireh 25% državne podpore, to je 2400 kron. To podporo je ministrstvo izjemoma dovolilo le vsled opetovanih prošenj naših poslancev. Starovaščani so namreč storili napako, da so najprvo zgradili vodovod in potem šele prosili za državno in deželno podporo. — Za vodovod v Podkraju nad Vipavo je poljedelsko ministrstvo dovolilo običajnih 40% ali 3360 kron. — Za vod-
njak v vaseh Bogo in Griže na Vipavskem je vlada dovolila po 40%, to je 3000 in 4000 kron. — Za vodno napravo v Cev-Ijah je vlada dovolila še 310, skupaj 1364 kron. — Za vodovod Cirknica - Rakek -Unec je vlada dovolila že lansko leto 40%. Sedaj je načrt zakona v finančnem ministrstvu, katero utegne kmalu rešiti to stvar. — Za podaljšanje vodovoda v Vr-bici je zagotovljena podpora. — Tudi uravnava vipavskih voda utegne biti v doglednem času zagotovljena. Dvorni svetnik Markus v poljedelskem ministrstvu je odobril načrt in proračun. Oba je poljedelsko ministrstvo dne 11. t. m. predložilo ministrstvu za javna dela, da z ozi-rom na ogromne stroške v okroglem znesku 1,160.000 kron tudi dovoli primeren prispevek. Preden pa bode poljedelsko ministrstvo dovolilo za uravnavo vipavskih voda primeren prispevek, ki bode v najugodnejšem slučaju iznašal 507», bodo morali udeleženci in deželni zbor zagotoviti svoje deleže. — Dalje je za novo cesto od Postojne do Podkraja ministrstvo za javna dela predlagalo fin. ministrstvu 60% državne podpore. Ker pa sta bila izdelana dva različna proračuna, prvi s svo-to nad 400.000 kron, drugi pa z okroglo svoto 270.000, je dobila deželna vlada nalog, naj predloži drug proračun, na podlagi katerega osrednja vlada dovoli drž. prispevek. — Tudi za gozdno cesto za vasi Bač, Suha Reber itd. v občini Knežak je vlada dovolila 20.000 kron podpore. Dalje je poslanec Žitnik posredoval za primerno državno podporo k zgradbenim stroškom okrajne ceste od Begunj nad (Jirknico do Sv. Vida. Stroški so prora-čunjeni na 128.000 kron. Ker so že sedaj izčrpani cestni krediti za bodoče leto, utegne vlada pozneje tudi za to cesto dovoliti primeren znesek. To kratko poročilo pa je dokaz, da tudi Kranjska ni pozabljena.
Slovenski ABC v podobah. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Prav lična in primerna k:i /.ica z živopestmni t' jobanti in micmm Lcseiiloin za vsako črko a'ccede. Otrokom bo v pravo veselje in lakeh poduk. Cena 80 vin., trdo vezana 1 K 20 vin. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v L jubljani.
Pozor pred mačjo steklino! Sedaj, ko v zadnjem času psi tako popadajo in so bile vgriznjenc osebe poslane že v Pasteurjev zavod na Dunaj, ni izključeno, da bi tudi kaka mačka ne prišla v dotiko s takim psom. Ker je pa, kakor znano, mačja steklina mnogo nevarnejša od pasje, se občinstvo resno opozarja, da vsak sumljiv pojav, odnosno morebitni popad ali sumljivo oprasi;anje mačke takoj naznani pristojnemu oblastvu, žival samo pa naj se toliko časa zapre, dokler se ne ukrene potrebnega.
Ben Hur. (Svetovna knjižnica.) Roman iz Kristusovih časov. Angleški spisal Ludvig Wallace. (Poslovenil Podravski.) 2. izdaja. Svetovnoznani roman, ki je izšel pravkar v drugi izdaji, pač ni posebič treba priporočati, saj slovi povsod, koder se ceni lepa knjiga, iu tudi na Slovenskem si ]e Ben Hur pridobil v vseh krogih vnetih prijateljev - čestilcev, vendar ne bo odveč, če opozorimo na božičn: čas — ravno primerno ozadje za to delo. Življenje Gospodovo nam od rojstva do smrti v tem romanu živo stopa Dred oči, poganstvo se nam opisuje v vsem svojem zunanjem blesku, notranji trhlosti in hrepenenju po odrešitvi, osebe so vse mojstrsko opisane in kar
zlasti povzdiguje to povest, dejanje je dra-matiško-živo in zanimivo. Lepšega berila in darila za Božič si ne moremo želeti kot Ben Hurja; v odrasli mladini bo vzbudil in ohranil zavest lepote krščanstva in globoke misli njegove so velike vzgojilne vrednosti. Cena za vezano knjigo 4 K 50 vin. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Svoji k svojim ! Tujec čuti resno voljo Slovenca, da se hoče osvoboditi na gospodarskem polju tujega jarma. Tuje zavarovalnice napenjajo vse moči, da bi se obdržale v svojih postojankah, katere so si priborile po nevednosti naših ljudi. V zadnjem času vsiljujejo brez vsake pogodbe, brez vsakega naročila nova zavarovanja, in ako dotičnik ne uvidi lokavosti in sprejme polico, ne da bi jo takoj vrnil, je vjet za nadaljnih deset, tudi 20 let, in to je narodni greh osobito v sedanjem času, ko so nam še naše krvne žrtve v živem spominu. Tako dela »Konkordija«, kakor Oraška, Francosko-ogrska, kakor »Feniks« itd. Naš domač zavod jamči za vsako nesrečo vsled požara, zatorej, zavedni Slovenci, zavedajte se pri vsaki priliki: Svoji k svojim!
Svobodomiselnim učiteljem za božične tičice! Eden najstrastnejših bojevnikov za »svobodno šolo« in »svoboden zakon« med Cehi je vodja svobodomiselcev dr. Bartošek, kateri odlaga svoie neslanosti tudi v slovensko pisani »Svobodni Misli«. Kako razširja ta klavern možic tudi v dejanju »svoboden zakon«, in ugonablja krščansko družino, o tem pove »Pozorovatel« v Kremsiru sledeče: V Blovicu, mestecu pri Plznu je živel nek pek, ki je bil visoko čislan in obče spoštovan. Njegova obrt je cvetela, in imel je lastno hišo. Njegova delavna soproga ga je podpirala, flet-ni otročički so mu lepšali življenje. Zadovoljno in srečno so živeli v tej družini. Kar pa pride dr. Bartošek za koncipijenta k tamošnjentu odvetniku dr. Brezina, in se nastani pri peku. Voditelj svobodomiselcev je v kratkem času uničil popolnoma njegovo družinsko srečo. Na kak način, si lahko vsakdo sam misli. Upamo, da bodo širitelji svobodomisel-stva tudi ta resničen dogodek pri iskanju naročnikov »Svobodne Misli« ljudem povedali! »Učiteljski Tovariš« in »Notranjec« naj to vest, ki jo posnamemo iz dunajske »Reichs-pošte« kmalu priobčita.
O trgovski pogodbi s Srbijo se je široko-ustil letošnji brezpomembni »Notranjec«, iz-dajavši sebe za edinega branitelja kmetskega stanu v naši državi. Toda liberalna gospoda okoli »Notranjca« se je silno razgalila, ko je imela dne 6. grudna v »Mestnem domu« v Ljubljani svoj shod. Strme se je slišala resolucija, čitana od dr. Žerjava, kateri ima poleg sila učenega živinozdravnika Ribnikarja glavno besedo pri »Notranjcu«. Dobesedno se glasi dotična resolucija: »razburjenje srbskega naroda naj pomiri Avstro-Ogrska s tem, da Srbiji zagotovi popolnoma svoboden razvoj, osobito na gospodarskem polju, s tako izpeljano prometno zvezo z jadransko obalo, da bo zavarovana proti vsem slučajem. V ta namen naj se ne straši niti teritorijelnih pre-memb v korist Srbiji, oziroma Črni gori. To more storiti vlada tem lažje, ker je takojšnje poinirjenje absoluten pogoj prospehu naše industrije, a tudi za agrarne interese prometna zveza Srbije z morjem neprecenljive važnosti.« Tako?! Avstrija naj zagotovi popolnoma svoboden razvoj, osobito na gospodarskem polju Srbiji! Cetnu se pa repenčite venomer radi trgovinske pogodbe, vi dični Hohenbltimovci? Zares, ni je večje ljubezni do kmeta od one, ki jo imajo take vrste »agrarci«. p-ičakujemo zato, da se bodo še čvrsteje metala na popirju polena posl. S. L. S.
Po voiitvi. Z Notranjskega se nam poroča: Radovedni smo bili, kakšno stališče bodo
zavzeli stanovski tovariši kandidata S. L. S. gospoda nadučitelja Ravnikarja ob volitvi. Tu seveda ne mislimo na krščansko-misleče uči-Jelistvo, ki je bilo veselo, da se kandidira tudi eden iz njihovega stanu in je storilo vsepovsod svojo dolžnost. Občudovati pa smo mo-lali velikansko skromnost in ponižnost onih tovarišev, ki povdarjajo vedno svojo stanovsko zavest in kolegijalnost, a so se na dan volitve poskrili kakor boječi zajci v svoje sobe. Korajžno, kakor petelin na gnoju, pa so se vedli oni z blaznim svobodomiselstvom in brezpriniernim sovraštvom do krščanske vere prepojeni mladici. Tako se nam poroča, da je skakal in podpisoval glasovnice za kandidata brezbožne socialne demokracije posebno učitelj Kobal iz Dolenje vasi pri Senožečah. Us peli njegovega truda je bil podoben skoro ničli, ker samostojno in razsodno mislečim mo ženi se studi naduta ošabnost brezverskih vz-go.:evateljev. Za Kobala bi bilo pač bolje, da bi skrbel, da ne bodo starši primorani pridržati otrok doma radi njegovega učiteljskega stanu prav nič primernega obnašanja po raznih go-stilnah in njegovih govorov, kateri prav nič ne dokazujejo, da bi bil sposoben vzgajati mladino nravuo-versko, kakor je prisegel. Sicer pa opozarjamo v senožeški župniji merodajne činitelie, naj nikar nimajo zavezanih očij glede tega učitelja, ker čudna poročila dohajajo iz ondotnih krajev.
Duhovniške spremembe na Kranjskem.
Župnija Kropa je podeljena vč. g. Valentinu Oblaku, župniku v Ribnem. C. g. Franc Vov-ko, kaplan v Starem trgu pri Ložu je premeščen kot kaplan v Št. nad Ljubljano.
Preineščenja duhovščine v tržaški ško-iiji. C. g. 2ega Sigismund je imenovan za ekspozita v Oradinje. C. g. Mugo Mihael gre za ekspozita v Podgrad, č. g. Marinčič Ignac pa za kooperatorja v Hrušico. Halat Luka je imenovan kaplan v Lovrani. C. g. Sebesta Anton bo exeurrcndo oskrboval župnijo sv. Križ. C. g. Josip Mandič pojde iz Lovrane za kaplana v Oprtalj. C. g. Ivan Kynčl, ekspozit na Darki, gre za župeupravitelja v Zamask.
Smrtna kosa. Umrl je v Zamasku v Istri ondotni župnik vč. g. Ante Ragusin. Pokojnik e svoj čas upravljal župnijo Grožnjan in se kot tak izkaza! za izvrstnega administratorja cerkvenega premoženja. Ljubil je svoj narod in zanj veliko pretrpel. N. v m. p.!
Občudovanja vredno zavednost je pokazal starček s llrušice pri Jesenicah, ki je v 90. letu, pa je prišel volit in oddal svoj glas za kandidata S. L. S. Ta mož je Matevž Smolej, Korene. Zasluži, da se njegovo ime zapiše javno in se mož pokaže kot zgled vsem tistim mlačnežem, ki so doma za pečjo ostali. Takih mož sme biti S. L. S. po vsi pravici vesela. Prišel je na volišče iz lastnega nagiba, demonstrirat za krščanska načela kot katoliški mož!
I udi s Poljan pri Ribnici se poroča o 82-ittneni osivelem starčku, ki se ni strašil poldrugo uro oddaljenega pota na volišče, da pokaže svoje krščansko prepričanje in izpolni svojo dolžnost. Na take vrle, značajne može sme biti S. L, S..j)onosna.
Ožja volitev v Ljubljani. Kakor je bilo
pričakovati je zmagal v soboto, 19. t. m. v splošni skupini ljubljanski oficijelni kandidat liberalne stranke za deželni zbor, g. Josip lurk. Dobil jc 1832 glasov, njegov protikandidat rudečkar Kristan je dobil 1364 glasov.
V mestni skupini ljubljanski sta zmagala liberalca dr. Oražen in veletržec Knez. S. L. S. .se volitev ni udeležila.

Gorenjske novice.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Podbrez;e. Pretečeno nedeljo smo pri nas ustanovili »slov. kat. izobraževalno društvo« za faro Podbrezje. Možje so bili vedno v taboru S. L. S. in so to kazali posebno ob volitvah. Z zanimanjem so poslušali na usta-
snoinati. Imeli so dolg« pot izpod Možakljc sem, a prišli so vsi polnoštevilno, do zadnjega moža. Njih zavednost, da ^delajo za stranko, je občudovanja vredna. Ce bi bili vsi naši ljudje tako vestno opravili svojo dolžnost, bi bilo število naših glasov šc veliko večje. Pohvaliti moramo volivce iz Zg. Radovne, ki jih ni oplašila dolga pot, ne izguba časa, da so prišli volit našega kandidata. Čast njim in vsem, ki so prišli glasovat za S. L S., drugim pa želimo za prihodnjost več zavednosti. Se
—
vU.
Čast Bogu na višavah!
novnem shodu g. J. Ermana, ki je govoril o potrebi organizacije tudi pri nas; vpisalo se je takoj nad 50 udov. Naj se društvo veselo razcvita.
g Gorje. Volitve v deželni zbor so se izvršile prav mirno. Kandidat S. L. S., župnik Piber, je dobil 263 glasov. Imeli smo to pot srečo, da smo videli nastop socialnih demokratov pri volitvah. Sicer ne maramo dosti za ljudi te baže, a kar je dobrega na nasprotniku, to moramo pohvaliti in v prihodnje tudi po-
to moramo povedati, da nam socialni demo-kratie s svojo nemškutarijo niso posebno im-ponirah. Žalostno in sramotno, da se Slovenec na slovenski zemlji s svojimi rojaki nemški pogovarja. Tolažimo se s tem, da je slovenski jezik prelep za umazana socialno-dc-mokraška usta.
g Breznlca. Izobraževalno društvo na Drezmci je priredilo dne 22. novembra lep zabavni večer. Tamburanje in petie pod vodstvom tukajšnjega organista je uspelo zelo
POvoljMo. Potem se pa brteniSki mladeniči pokazali svoje zmožnosti v igri »Spoštuj očeta!« Vprvič šele so uprizorili na Breznici to igro, a posrečila se jim je tako, da človek ne bi bil pričakoval. Značaj so posamezni igralci popolnoma prilagodili značaju oseb katere so predstavljali. Iz cele predstave je' povzeti to, da so igralci temeljito proučili svoje uloge ter se vživili vanje. Zato so pa tudi svojo nalogo izvršili tako častno, da so s svojimi nastopi gledalce kar očarali. Bolj resno
nji roiak veleč. g. inorisignor Tomo Zupan. Poleg domačih gg. duhovnikov se je udeležil pogreba tudi vnuk rajnega Jožefa, č. g. Janko Pogačar. — Rajni jc bil blagega, pa vedno veselega značaja, zelo priljubljen in spoštovan pri svojih rojakih, kar je pokazala tudi obilna udeležba pri pogrebu. Svetila mu večna luč!
g Bohinjska Srednja Vas. Volitev st) se udeležili naši občani v naravnost ogromnem številu. Kljub nujnim opravkom, zlasti delu v
uloge so igrali s tako ginljivo resnobo, da sc gledalcem tupatam privabili celo kako solzo v oči, splošno pa so občinstvo popolnoma za-. dovoljili. Čast takim igralcem! Pričakujemo, da brezniški mladeniči zopet kmalu pokažejo svoje zmožnosti.
g Breznica. Dne 14. t. m. je bil pokopan na Breznici Jožef Pogačar, brat rajnega škofa Krizostoma. Rodil se je v Vrbi dne 23. marca 1818. Dosegel je torej nenavadno visoko starost — blizu 91 let. Pogreb je vodil tukajš-
gorah so ostali doma in šli volit. Vseh 4*53 glasov je bilo oddanih za našega kandidata in ni eden ni bil neveljaven. Volitve so se vršile v prostorni dvorani novega »Občinskega doma«. Takoj prvič se je čula enoglasna pohvalna sodba o novi hiši, fiosebno o dvorani, ki jc za take namene res kot nalašč. — Pretekli teden je padlo za kakih 40 cm snega. — Na Novo leto popoldne se vrši II. redni občni zbor izobraževalnega društva »Savica«. Pridite vsi udje! Obenem ie prilika, da se vpišete
še tisti, ki doslej še niste člani. Tu vam nudi;o obilno prilike za izobrazbo in razvedrilo raznovrstna predavanja, časopisi, bogata knjižnica, petje, igre itd. Časi, ko je človek mislil, ,da je najbolj srečen, če more živeti lepo v miru v kakem kotu sam zase iu tam uživati na tihem sam svojo srečo, so minuli, kakor vidite. Sebičnemu liberalizmu je odklenkalo pri nas, hvala Bogu, enkrat za vselej. Dandanes more biti srečen in more napred ;vaci s časom le tisti, kdor živi vedno v tcsn ni .v. ku z drugimi, kdor živi v društvu!
g Medija-Izlake. Predavanje mlekarske zadruge v Mediji-Izlake, katero se je vršilo v nedeljo, 13. decembra, ob 2. uri popoldan v gostilni g. Učakarja, je bilo nepričakovano lepo obiskano. Udeležili so se skoraj vsi mlje mlekarske zadruge, ki jih jc črez 80, pa t' di neudje, tako da nas je bilo lepo število radovednih poslušalcev. Predavanje otvori gup. nadučitelj Lužar in opozori udeležence, da naj dobro poslušajo današnje predavanje Nato g. Ant. Drešček, vodja sirarne, v krasnih n jedrnatih besedah govori o stanju tukajšnje mlekarske zadruge, katera ne odgovarja glede prostora sedanjim modern: u vshtevam. Zato je predlagal g. Drešček, da bi se čimprej pričela graditi nova mlekarska stavba, s katerim predlogom so bili splošno zadovoljni vsi udje. A obrazložil nam je tudi, kalo povzdigniti živinorejo in njeno mlečnost iec podučil nas, kako je potrebna snažnost, svetloba in zrak v hlevih. Zato le naptej po ; začrtani poti!
g Bled. Ker je deželna vlada pravila za zadružno bolniško blagajno za obrtne pomočnike za Bled in okolico potrdila, sc poslovanje v kratkem prične. V nedeljo imata odbora zadruge in bolniške blagajne sejo, kjer se še podrobnosti določijo. Torej zopet en korak naprej v zadružnem smislu.
g Izpod Triglava. Žalostna smrt. Dne 10. t. m. ob 4. zjutraj se je podal Andrej Komac (Mota) iz Trente št. 15, Iovsl.i in c. kr. gozdni čuvaj, občeznani gorski vodnik, ki je stopil nad stokrat sivemu Triglavu na glavo, iz Trente črez Veršec v Kranj;kogoro po svojih opravkih; pa kakor se je d< gnalo, ni došel v Kranjskogoro. — Pred cdh ;dom od doma je javil družini, da se vrne najbrže že isti večer iz Kranjskegore domov v Trento. V noči od 10. na 11. t. m. je v Trenti močno snežilo, ravno tako tudi ves dan v petek. 11. t. m. :e šel tukajšnji posetnik Anton Tožbar. po domače Špik, ob 5. uri zjutraj na ptošnjo žene Andreja Komaca, istemu naproti, a ga ni srečal; šel je celo v Kranjskogoro poizvedovat po njem, toda tam ga ni nihče videl. Antonu Tožbarju je bilo sedaj jasuo, da jt ziginil Andrej Komac na poti iz Trente v Kranjskogoro ter slutil nesrečo. Tožbar se je vrnil še isti dan iz Kranjskegore po zelo sneženi poti. Isti večer se je potrebno ukrenilo, da se je podalo v soboto zjutraj 16 mož iskat pogrešanega A. Komaca, ki so ga res našli mrtvega pod smrekami na trati blizu poti v kraju »Hudaravna«, nedaleč od prelaza »Mojstrovka«. Zločin je izključen, ker ponesrečeni Komac je imel 'e majhno neznatno rano na desnem licu, pod skranjo, najbrže vsled padca. Skcia.i gotovo mu je prišlo slabo, krenil ie nekoliko v stran, da bi se odpočil na lepem prostoru v zavetju smrek, toda tam mu je neizprosna smrt pretrgala nit življenja in ga preselila v večnost. Pač žalostna smrt! Res ne vemo ne ure ne dneva, zato bodimo vedno pripravljeni, ker kakor tat ponoči pride smrt, ko človek niord x najmanj misli. Nagle in neprevi'.ene smrti, reši nas, Gospod! — Pokopan je !,;! dne 14. decembra. Naj v miru počiva!
g Iz Duplice se nam p.še: dno 11. t. in. se je pri nas z onstran mostu obesil Janez Vid-
mar, po domače Kebrov Janez. Mladenič jc bil star 33 let ter jako nadarjen. Pri vojakih ;e bil četovodja, v pisavi in branju je bil dobro izurjen. Zali Bon, da je imel dve napaki: nil je prerad žganje in bral liberalne časopise. Da ie bil pijanec, ie bil glavni vzrok ta, ker ga je lastni oče kaj rad jemal še kot otroka s seboj v gostilne, katere ic redno vsaki dan kolikortoliko obiskoval. So očetie, ki nikakor nočejo uvideti, da jim njih lastni sinovi rastejo preko glav le vsled tega, ker jih v prerani mladosti vadijo v žganjepitju, po žganjepitju pa pridejo liberalni časopisi, po teh pa nevera ali verska mlačnost, iz katere izvira mnogokrat obup in samoumor. Naša mala naselbina, ki šteje komaj 15 hiš, ima kar dve gostilni. Koliko nesreč izvira vsled preobile pijače, si lahko vsakdo sam misli. Varujmo se največjega zla, ki nas uničuje -- žganjepitja!
g Z Brda. Katol. slov. izobraževalno dru štvo priredi v "nedeljo, dne 27. decembra, v proslavo trojnega jubileja igro s petjem in de-klamacijami. Tedaj, prijatelji lepe zabave, vsi na Brdo dne 27. dccembra, da se bote lahko tudi pošteno nasmejali, zato bota poskrbela »Kmet in fotograf«.
Dolenjske novice.
Iz raznih krajev Dolenjske.
Toplice. Po volitvah. V naši občini, ki obsega dve fari: Toplice in Soteska, je dosegel kandidat naše edine prave, Slovenske Ljudske Stranke, ogromno večino 19-1 glasov. Vsa čast vrlim možem, ki so prišli volit in so složno oddali glasovnice z napisom Martin Matiašič, župan v Rosalnicah pri Metliki! V slogi je moč. Ce se pa glasovi cepijo, je to znamenje nezrelosti in trme, zraven se utegne pa še zgoditi, da noben kandidat ne dobi večine glasov in ie treba še enkrat priti k volitvi. Možje so tudi zaradi tega radi prišli volit priporocenca Ljudske Stranke, da so ji .'kazali hvaležnost in zaupanje, ker so njeni poslanci, na čelu jim dr. Šusteršič, dosegli državno podporo kranjski deželi 500.000 kron in so kmetovalci dobili krmo po znižani ceni. Naša občina je dobila tri vagone. Da bi le še dva dobili, pa smo dobri. Vsevkup ie bilo oddanih pri nas 247 glasovnic, toda dve sta bili prazni, brez napisa. Morda tista dva nista vedela, da se mora na glasovnici na sprednji strani, kjer je pečat okrajnega glavarstva, zapisati ime poslanca in kraj, kjer stanuje. Zakaj pa nista vprašala tu ali tam? Škoda za pot iz daljne vasi za prazen nič. En volivec je volil »Štemburja« iz Kandije. Ta volivec je bil že neumen. Štembur se je odločno odpovedal in dal povsod razglasiti, da nikakor ne prevzame poslanstva. Cemu tedaj siliti vanj? To se pravi njega žaliti, ne častiti. Najbolj pa so se tisti izkazali, ki so volili g. Klin-ca s Polja. Nabralo se je zanj po vseh vaseh in konceh 48 glasov. Ni znano, je li jih g. Kline vesel ali ne, to pa vidimo, da se jih ne brani, drugače bi se razsrdil in zakričal: »Druzega tepca si izberite, iz mene se ne boste i vali.« Svojim sosedom in udom svoje »Kmečke zv-eze« bi to lahko dopovedal, čeprav ga potem volijo še topliški liberalci od prvaka g. nadučitelja Matkota noter do Gašperja Gut-mana, ki s svojo palčico podpira liberalstvo, da na kup pade. Tudi grajski služabniki so priskočili g Klineu na pomoč in kmečki »birtje« po bližnjih vaseh, ki nočejo poslušati duhovnov. Pa vse je bilo zaman, ne gre pa ne gre. Dokler se bo g. Kline vezal z liberalci, se bo opiral na zlomljeno palico in prej bo tekla
Krka nazaj proti Žužemberku, kakor bo on poslanec. G. Kline, če ste pametni in želite poslanec postati, na našo stran stopite. Potem se znamo zmeniti. Kakor je g. župnik ljudi navduševal in vabil k volitvi. smo pričakovali še večje udeležbe, pa nekaterih ni mogoče spraviti na noge. Greio v gozde na »furengo« ali pa pravijo: »Brez mene bodo že opravili.« Kaj pa. če bi krščanskemu kandidatu manjkal samo en glas do večine? Kdo bi bil kriv zmage nasprotnika? Ta, ki se je umaknil volitvi s praznim izgovorom: »Bodo že brez mene opravili.« Kedar je volitev, mora vse zraven, kakor sc črna vojska vzdigne, če sili sovražnik v deželo. Mizarski mojster Malovič je na shodu zaupnih mož v Novem mestu g. Klinca zagovarjal, češ, da je privrženec Slovenske Ljudske Stranke. Zdaj je pa resnica na dan prišla, glasovi pristnih liberalcev pričajo, da jc g. Kline istega mišljenja. Kako pravi že stara prislovica o »glihi»?
Župna cerkev v Leskovcu. Letos je bila župna in dekanijska cerkev v Leskovcu znotraj prenovljena in poslikana. Dekan g. Frančišek Schweiger je vedel dobiti zadostnih pripomočkov, da se je moglo obsežno delo po njegovih željah res umetniško izvršiti. Slikanje se ie poverilo našemu priznanemu cerkvenemu slikarju Antonu Jebačin. — Leskovška župna cerkev je zanimiva stavba. Zidana je bila leta 1500 v gotskem slogu. Zvonik je pa v spodnjih oddelkih skoro gotovo še starejši. Gotska ladja je trodelna; dve vrsti po š;.:i osmokotnih slopov, ki nosijo gotsko svodenjc, jo delita v tri enako visoke ladje. Starega; gotskega visokega prezbiterija ni več, iz neznanih vzrokov so ga podrli v drugi polovici 17. stoletja, sezidali novega enako visokega v baročnem slogu ter postavil! v njem leta 1085. mogočen in slikovit lesen baročni oltar. Razen velikega oltarja ima cerkev še dva ka-menita baročna oltarja v ladji s slikama Marijinega kronanja in sv. Fabijana in Sebastijana, ki sta delo Herrleinovo, in v rožnivenski kapeli poleg prezbiterija, ki jo je ustanovil leta 1068. Herbert grof Auersperg, oltar z rožni-venško sliko Metzingerjevo. Cerkev je bila poprej slikana, pa so slikarije pozneje deloma odbili, deloma pobelili. Na visoki notranji steni v prezbiteriju nad slavolokom so se namreč našli neznatni in raztreseni sledovi stare gotske slikarije Marijinega Oznanenja. Po teh oponinjah o cerkvi na! sledi kratek opis. kako se je cerkev na novo poslikala. Prezbi-terij je dobil baročnemu slogu in živahnemu oltarju primerno bogato ornamentiko, stene so lahno marmoriraue. Poleg tega ste se napravili na stropu v dva že obstoječa stuieo-okvirja sliki: Marijino Vnebovzetje iu sveti Frančišek prejme Kristusove rane. Steno i;ad slavolokom je slikar okrasil z veliko skupinsko sliko: sv. Trojica in patroni vseh podružnic leskovške župnije. Te podobe so slikane na presno. Ladja. Pri restavriranju in slikanju starih gotskih cerkva je kaj težko vprašanje, kako naj se cerkev pobarva in kako naj se slogu primerno poslika. To velja zlasti tedaj, če so gotske cerkve, ki so imele poprej vsaj slikano svodovje, pozneje, ko gotske slikarije niso več ugajale, čezinčez pobelili. To sc ic zgodilo na Kranjskem skoro povsod. Po nekod, n. pr. v župni cerkvi v Radovljici, so našli ob novem slikanju leta 1895. pod belc-žem stare slikane okraske; treba jih je bilo Ic kopirati in obnoviti. V Leskovcu pa ni bilo dosti sledov stare slikarije. Le tuintam v ladji se je našlo nekaj ostankov slabe ornamental-ne slikarije, ki pa je bila, po slogu okraskov soditi, gotovo iz poznejšega časa. morda ecio iz baročne dobe. Zato si je vzel slikar za vzor le splošen značaj, kakor so bile naše gotske cerkve slikane, rastlinske ornamente. Novo m
značilno, hkrati popolnoma izvirno za Kranjsko pa je, da slikar cvetličnih motivov ni sko-ro nič stiliziral, ampak ohranil kolikor mogoče naravne oblike cvctlic in drugih rastlin. Nekoliko je to poskusil že lani pri slikanju krasno prenovljenega gotskega prezbiterija župne cerkve v Mengšu, letos je pa ta način v Leskovcu dosledno izvedel. Delo je izvrstno uspelo. Ornamenti so naslikani iz kotov svod-nili polj, kjer se svodovje pričenja, ob slopih m stenah, ter ob križiščih reber ob sklepnikili. Ker so ladje nizke, ornamenti ne segajo daleč v svodna polja, ampak se drže bolj kotov, da strop ni pretežek in preobložen. Vsi motivi so lepi in živahni. Doslej smo bili vajeni gledati v gotskih prenovljenih cerkvah vedno se ponavljajoče, strogo stilizirane cvetlične ornamente, v Leskovcu pa je slikar zbral celo vrsto raznih oblik. Naslikanih ie okrog 2uo cvetličnih motivov, tako da gledamo krasne primere flore z vrta, polja in gozda. Čeprav ie toliko mnogovrstnosti, je vendar vse skupaj tako lepo umerjeno, da se kar čudiš dobro-dejnemu celotnemu utisu in prelepi živahnosti pa skrbni tehniki in izvršitvi posameznosti. Barve so krepke iu žive, kolikor mogoče v obče le primarne in sekundarne, kar se izvrstno poda na skoro belem temeljnem tonu svodovja. Rebra so pobarvana gorko in nežno svetlosivo, njihovi robovi pa so v ozkih progah pozlačeni. Stene nimajo ornamentov, barvane so nekoliko temnejše kot strop. Cerkev je radi tega vesela in jasna, kar popolnoma odgovarja in je edino primerno zgodovinski tradiciji o naših večjih gotskih cerkvah. Po mojem mnenju je leskovška gotska ladja glede poslikanja med najlepšimi na Kranjskem, morda celo najlepša.	J. D.
d Radovica pri Metliki. 8. decembra so imela tukajšnja dekleta iz Marijine družbe pri slovesni sv. maši skupno sv. obhajilo. Popoldne je bilo na novo sprejetih 12 deklet ter 5 fantov. Tudi fantje, člani Marijine družbe, niso hoteli zaostati, zato so imeli 13. decembra sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Dne 9. decembra se je ponesrečil posestnik v Bo-janji vasi, Molek Janez, št. 35. Šel ie v vinograd beko obrezovat za trte. Padel ie na tla in se na en kol pri trti predrl črez stegno na nogi in v trebuh. Zvečer je bil s sv. zakramenti previden; drugi dan so ga odpeljali v bolnišnico in tam je umrl. Bil je cerkveni ključar podružnice sv. Marjete v Bojanji vasi. Trpel je velik«' bolečine. Večna luč naj mu sveti!
— Iz Loškega potoka. Tako lepih mirnih volitev pa še nismo imeli kot so bile zadnje. Vedno brezuspešno nasprotno zaga-njanje se je tudi pri nas poleglo, vsaj na videz in v javnosti. I kaj pa čemo, če ne gre, pa ne gre Tako lepe številke še ni pokazala naša župnija za S. L. S. In če pomislimo da je veliko število naših mož in fantov v tujini, da vsled zelo pomankljivega imenika veliko upravičenih volivcev ni dobilo glasovnice in da se jih mnogo ni hotelo pokazati pri volitvi, ker se še ne morejo sprijazniti z S. L. S. potem je ta številka 198 še pomembnejša in lepša. Malo zmede je začetkom napravil odbornik, ki bi bil moral kot izvoljen pooblaščenec biti navzoč pri volivni komisiji, pa je moral ravno ta dan v Trst s prešiči, — je ravno najbolj kazalo. Občinski svetovalec Ded-narjev oče so se že v svojem srcu razveselili, oh sedaj pa volitve ne bo!! Mnogoštevilne volivce so kar domov poganjali, ko so klicali v svetem navdušenju s pretresljivim glasom: Oh kar domov pojte, danes ne bo. volitve ! Malo nerodno se jim je videlo, da toliko mož voli, kar Dednarjev Jakob na noben način no-
čejo. O. komisar si je kmalu pomagal tudi brez onega odbornika in volitev se je v redu vršila Predsednik šol. sveta, obč. svetovalec, zvest bravec „Slov. Naroda" i t d , i t d., kar bo vse Dednarjev oče, pa da pride do tako blodnje misli! Oh naka! Čast pa vrlim Trav-ničanoin volivcem, ki so se otresli raznih kričavih jerebov in volili po svojem prepričanju. Le pogumno na plan I
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Vipavska inteligenca se sramuje priti k predstavam Marijine družbe in sicer za to, ker so na Miklavžev večer parkeljni raztrgali »Notranjca«. Kaj pa more Marijina družba zato, če še hudiči v peklu ne marajo za laži, ki so v »Notranjcu«. Tu je pokazala inteligenca svojo barvo. — Vipavska »mulpatrija« se zovejo oni inteligentni liberalni ljudje, ki po polnoči odpeljejo živinče iz hleva, brez vednosti gospodarja; pri drugem gospodarju pa odnesejo voz precej daleč od hiše, da ropotal ni, in zbudil ljudi, ter si privoščijo špas, da so na-pregli ubogo mulo v voz. ter se peljejo »nobl« po trgu, v svitu polne lune, pretepajoč ubogo žival neusmiljeno s palicami, »ženit« se v bližnjo vas. Te neusmiljene inteligentne svate je žandarmerija že izsledila. In s takimi ljudmi naj bi se mi družili? Ne boš Jaka!
n Ustije. Piše se nam: Zadnja novica je posebno zbodla naše liberalce, zlasti zaradi »večerje«. Govorilo se je res tako in plačana je bila tudi šele. ko je »Domoljub« podrezal. No, večerja je stala 26 K za 14 oseb, plačalo jih je 12, torej pride na osebo 2 K 16 v, dovolj za take, ki še za sol nimajo. — »Gašper! Ali veš kaj novega?« »Nič.« »Ali ne veš, kaj se ie zgodilo na Ustiji 14. t. m.? Le poslušaj: Nobenega liberalca ni bilo na volišče!« »Zakaj ne?« »Zaradi sramote! Prej so se vedno bahali, da je in bo povsod liberalna zmaga. Pa to ni res! Pokazalo se je sedaj in meseca februarja. Prikorakala je res na volišče takrat nekaka liberalna armada. Oj groza! Ali veš, koliko jih je bilo? Skupaj jih je bilo — osem! — po pravici ena največjih armad na svetu! in ti armadi na čelu so bili po en stotnik, en poročnik in en uadporočnik.« »Kaj potem?« »Protestirali so v imenu armade zaradi svoje zamude! Stotnik se postavi pred volivno komisijo in pravi: »Protestiram proti temu, ker smo zamudili!« Komisija pa je njegov protest odklonila. Postali so rudeči ko puran, šli so iz volišča žalostni. potrti, kakor da bi koga izmed svojih spremljali k pogrebu. Kaj čuda potem, da po taki nesreči ui bilo nobenega voditelja pri zadnji volitvi.« »Gašper! imaš kaj veselo srce?« »Ne!« »Jaz sem ea tako vesel, da bi kar za-ukal!« »Zakaj?« »Zato, ker je Port Artur padel in z njim liberalna trdnjava in armada! Hej liberalizem, kje je tvoia zmaga? Povem ti samo to: da bo prišel čas, in je že zdaj, ko bo stopil mož S. L. S. na krmilo in bo vzel metlo v roke ter z njo pometel vse liberalne smeti. — Volivci S. L. S., kateri imate kaj smisla za krščanska načela, vstanite in stopite na noge, da bo vendar enkrat naša obč. Ustije se imenovala katoliška občina! Po hribih se dela dan, na Ustji žari, bratje le ven na plan, združimo se vsi! — Volivec.
Idrijske novice.
n Zadnja volitev za deželni zbor je pretekla mirno, skoro bi dejali premirno z naše strani, ker ie manjkalo agitacije. Naši ljudje so
mislili: par glasov več ali manj, od teh ni odvisen izid volitev; saj ie zmaga že tako na naši strani. Zato smo dobili manj glasov, kakor je bilo pričakovati. Bodo pa naši somišljeniki takrat nastopili, ko bo šlo za res — pri občinski volitvi.
n Občinski tajnik g. Novak ie povsod liberalec, bodisi v službi, bodisi izven službe. 1'oda njegovo politikovanje v službi obsojajo ljudje. Tako so se dne 14. decembra jezili nad njim, ker je, ko je prišel občinstvu povedat število glasov, vmešaval svoje opazke, češ, kako je Idrija napredna in kako so klerikalci nazadovali.
n Obsojen je bil rudar Balant iz Idrije pri ljubljanskem deželnem sodišču na 10 K globe, ker je vrgel kamen, da bi izzivače pregnal. Zgodilo se ie to ob priliki idrijskih demonstra-cii proti nemškim napisom. Takrat je bil bar- , van tudi napis pri Jožefov! iami, ker ie v oskrbi »klerikalnega« nadoskrbnika g. Pen-cota. Ta ie postavil čuvaja. Trije liberalci so ponoči prišli mimo in eden je vrgel kamenček proti straži. Ta pa je hotel pokazati, da čuje, in da bi preplašil nemirneža. je vrgel kamen, ki pa ni nikogar zadel. Rudniška direkcija naj bi se potegnila za svojega rudarja, ki ga državno pravdništvo preganja zato. ker vestno vrši svojo dolžnost.
n Otroci imajo še vedno ruske. Dobro bi bilo, da bi sc šolski poduk za nekaj časa prekinil.
n Iz Zirov. Pet naših Sokolov, ki so izzivali, oziroma dejansko napadli naše mladeniče, je že dobilo svojo kazen Eden bo sedel tri dni, eden ie dobil zapora en teden z enim postom in trdim ležiščem, eden 24 ur zapora in 10 K kazni, eden ravnotako, eden^48 ur zapora. Kar ste torej storili Martinu Subicu, to se vam bridko otepa. Omenjamo stvar zato, da svet izve, koliko je vredna tista »izobrazba«, na katero hočejo biti zlasti žirovski Sokoli tako ponosni. Izobrazba brez verskega temelja vzgaja suroveže- Dokaz zato je dejstvo, ki smo ga navedli. Sokole je zagovarjal notar Pegan iz Idrije. Za sedaj g. notarja prijateljsko opozorimo, da naj on, kadar stoji kot zagovornik pred sodiščem, zagovarja stvarno ter naj njemu neljubih oseb ne vlači v razpravo, in dobro premisli, kaj govori. Kaplan Per-ko mu ie sicer zelo neljuba oseba, toda notar Pegan naj ve, da tudi on — dasi notar -- stoji pod paragrafom. S tem mu bodi povedano za enkrat dovoli. — Žalostno je, da mora sodišče učiti olike tiste, ki se na vsa usta hvalijo, da se prava olika nahaja le pri njih. Žalostno,, toda potrebno. S tem naj se vstvari pri nas potreben mir, da se bomo vsak po svojih močeh, kot svobodni avstrijski državljani, razvijali in hodili dalje po poti pravega napredka.
n Iz Spodnje Idrije. Več zanimivega smo že doživeli pri nas pri fari, kar še nismo povedali v »Domoljubu«. — Naša šolska mladina je kaj lepo proslavila 601etnico našega vladarja; petje, deklamacije, govori in slavnostt primerna igra »Biseri in cekini«, vse se je prav lepo obneslo. — V izobraževalnem društvu smo bili na zabavnem »Miklavževem večeru«. — Na dan Brezmadežnega Spočetja pa so vsi naši telovadci pač najlepše počastili letošnji Marijin in papežev jubilej, ko so pristopili k skupnemu sv. obhajilu. — Tudi na Silvestrov večer se nam še kaj obeta. — Kratko veselje so imeli naši socialisti, ko so pri volitvah dobili pri nas večino. Pa saini vedo, da je bila to le izvanredna sreča, ker je bila vsled slabih potov udeležba od naše strani bolj pičla. Pa iih imamo še veliko mož za seboj razven teh 125, ki so se volitev udeležili, med tem, ko so Štravsovi prišli vsi do zadnjega na volišče. Še naše so hoteli po ne-postavneni potu izvabiti na mokraški lini.
Eden ie bil celo tako predrzen, da ie izvabil nekomu glasovnico na kateri ie imel zapisanega Kobija in mu skrivaj zapisal Štravsa. To so tista poštena pota, ki peljejo v špehkamro. Še marsikaj bi se lahko govorilo, pa za sedaj imamo še potrpljenje. - Mokraško oliko je prav lepo pokazal pred nekaj časa neki socialist v Gor. Kanomlji, kjer ie z prav umazanimi priimki psoval poštene kmečke može. Saj pa za delo ui tak, kar kaže, da so mu na dražbi prodali posestvo. Mi si bomo zapomnili mokraško oliko. Ni še dolgo, ko sem bil po opravilih v Idriji. Pred gostilno pri črnem orlu sta se pogovarjala dva socialista o veri in Bogu. Kar zagledata dva duhovnika, ki sta šla mirno, in potem sta imela dosti govorjenja. Prvi ie govoril, da človek nima duše, da ni Boga, da ni Kristusa, da Kristus srno mi ljudje pa brez duše in tako naprej. Drugi pa le ni hotel vseh teh naukov mokraške vere verjeti in ie rekel, da je človek vendar nekaj več kakor živina. Nato je rekel prvi, da to je nekaj več pri človeku, da ima v sebi človek nekaj zemlje, nekaj pa vode; človek da seguije, voda in zemlja pa ostane. Lepa vera mokraška je to, kdo naj jo zastopi. Naše kmečko ljudstvo pa si bo zapomnilo te lažniive učenike in ko bodo prišli farbat, jim bo že vedelo povedati v obraz — da so.lažnjivi preroki. — V Srednji Kanomlji je umrla v najboljših letih v petek ponoči žena gostilničarja Janeza Močnika. Bila je vzorna gospodinja in pridna krščanska mati. Težko jo bodo pogrešali, ker zapušča več nedoraslih otrok. Naj v miru počiva dobra žena!
Od Pivke.
Volitve v deželni zbor za splošno kurijo so se izvršile, kakor povsod, tako tudi pri nas prav mirno. Udeležba je bila od strani somišljenikov S. L. S. prav ob;lna. V Sla-vini je dobil kandidat Ravnihar 156, v Košani 117, v Šmihelu 176, v Zagorju 85, v Št. Petru 205 glasov itd. V Št. Petru bi bilo menda število glasov za 100 glasov gotovo večje, ako bi ne imeli samo eno uro na razpolago za volitev. Za tako veliko občino in ko so vasi precej oddaljene, je ena ura gotovo prekratka. Ko so ob 10. uri zaprli vrata volišča, se je v kratkem nabralo še do 100 volilcev zunaj. V volilni sobi jih je bilo pa toliko, da se je vse trlo in so volili skoro do 12 ure. V prihodnje bo treba tudi za to prositi, da bo časa dovolj na razpolago.
Socialni demokrati so z veliko ko-rajžo nastopili, a sramotno pogoreli. V Št. Petru, kjer je toliko železniških uslužbencev, katere ima Kopač popolnoma za svoje, so spravili 29 glasov skupaj. Pa še k temu številu so jim pomagali nekateri liberalci, katerim „ži-lica" ni dala, da ne bi pokazali sovraštva do S. L S.
Najzrelejši politik v Št. Peterski občini je poslal svojega vernega učenca k volitvi. On je mnenja, da dela že 25 let za red in mir v občini. Najbrže je iz same vneme za ljubi mir se dai malo ponorčevati iz pripro-stega moža in ga dal . . . voliti. Seveda „po-litik" sam ni prišel volit, ker premalo nese. Kdo ve ali bo od „Notranjca", kateremu sedaj dopisuje, kaj bolje plačan: kakor je bil od ..Domoljuba", ..Rodoliuba", „Slovenca", „Naroda" svoj čas. Če ne bo tu pokazalo, kaj na bolje, bomo pa šli k „Praporju", „Že-lezničarju" itd. itd. Toda vse samo za red in mir 11
Dvorazrednico v Št. Petru razširijo z novim letom v trorazrednico. Potreba je bila
res velika, ker število otrok je naraslo že čez 200. Na mestu bi bila štirirazrednica s posebnim ozirom na okolico. Dosedaj je bilo pribežališče za dečke, ki so hoteli vstopiti v srednje šole. da so se nekoliko .podprli' — ljudska šola v Postojini. Pa ta je tudi prenapolnjena in zato tam v Postojini vsakega silijo v meščansko šolo: ali znaš potem kaj ali pa nič, na to se ne gleda — pa tudi na to ne — ali bo otrok še imel veselje do učenja, če se nenadoma tako precbloži z učenjem ali ne.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Z Vrha nad Rovtami. Lepo smo pri nas
praznovali COletnico vladanja našega presvetlega cesarja. 2. decembra ob 10. uri je bila pridiga in sv. maša. Po sv. maši je bil shod v šoli, na katerem je govoril naš državni po- \ slanee Gostinčar. Ker se je itnelo pri nas ta dan ustanoviti izobraževalno društvo, je nai- , prvo govoril M. Sušnik, župnik, o namenu izobraževalnega društva. Za njim je poslanec : Gostinčar v nad uro trajajočem govoru lepo j pojasnil o delovanju v državnem zboru, kaj ! se ie storilo v državnem zboru in kaj se na- I nierava storiti. Govoril je o zavarovanju za j starost. Zbrani možje so imeli razne pomisle- I ke. Poslanec Gostinčar je rekel, da bo S. L. S. sklicala v Ljubljani vseslovenski shod kmetov. da se bodo o tej stvari pomenili. Popoldne se je ustanovilo izobraževalno društvo, v katero se je takoj vpisalo precej članov. Mladeniči in možje, jxigum in po začeti ixjti naprej!
n Saje so se vnele v erarični hiši, v kateri stanuje inagaciner g. Peter Kenda, blizu jame sv. Antona. Zgorela je streha in pod-strešje.
V Borovnici ponovi izobraževalno društvo v nedeljo, dne 27. decembra t. 1. predstavo „Lurško paslirico". Začetek ob 3. uri popoldan po krščanskem nauku. Vstopnice k predstavi se dobe 25., 20. in 27. v trgovini g. Ivana Kranjca pred cerkvijo.
Iz raznih krajev.
— Iz Livka. Na Livku je začel s 1. decembrom poslovati pismonoša, katerega je izposloval preč. g. državni poslanec dr. Anton Gregorčič. Že pred tremi leti je livško županstvo vložilo pri poštnem ravnateljstvu v Trstu prošnjo za toliko potrebnega pismonošo. Toda rešitve te prošnje ni hotelo biti od nikoder. Šele ko se je na prošnjo g. kurata livškega oglasil v tej zadevi v ministrstvu na Dunaju preč. g. dr. Anton Gregorčič, je poštno ravnateljstvo proučilo lego in razmere obmejnilt livških vasij ter po dolgem času na zo-petno prošnjo g. poslanca kljub raznim pomislekom vendar vpeljalo pismonošo. Ljudstvo je zelo hvaležno preč. g. državnemu poslancu za izposlovanje pišmonoše kateri sedaj raznaša pošiljatve po razsež-ni livški dolini.
Essen na Nemškem. Naše slovensko rudarsko društvo sv. Barbare jako uspešno deluje. Nedavno smo društveniki kaj slovesno praznovali OOletnico avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. A ne samo pri nas, tudi po drugih krajih Nemčije, kjer delalo Slovenci, so ta dan praznovali. F.na želja sc je povsod t glasila: Bog živi našega presvetlega cesarja 1 Se mnogo let! Dne 18. nov. obhajalo je naše
društvo a«*e:Jetnieo obstoja. - Nedavno smo imeli novo odborovo volitev. Izvoljeni so bili: predsednik: Anton Marn; pou^redsednik: Janez Hočevar; tajnik: Jurij Jazbinšek; namestnik tajnikov: \incenc Knez; blagajnik: Anton Galt: namestnik blagajnika: Blaž Skalar. Odbornike: : Jožef Brecko in Jožef Podbregar. Tukajšnji Slovenci bratsko pozdravljamo vse naročnike >1 Kmoljuba<- in jim želimo vesele praznike in srečno novo leto'
Ij Božičnica I. in II. mestnega slovenskega otroškega vrtca se je vršila 17. t. I m. v šolskih prostorih imenovanih zavodov. Obdarovanih .ie bilo 132 otrok z obleko, obutvijo, igračami, s pecivom in slaščicami. Da se je zamoglo to veliko število otrok tako bogato obdarovati, podaril je slavni občinski svet ljubljanski 800 K. Vodstvi obeh mestnih otroških vrtcev se v imenu staršev obdarovanih otrok najtop- j kje zahvaljujeti preblag. gospodu županu Ivanu Hribarju ii: slav. občinskemu svetu za izkazano dobroto.
Ij I. Splošna avstrijska zveza delovodij in industrijalnih uradnikov na Du- j naju. Blagajniško poročilo te korporacije za mesec julij, avgust in september, dokazuje, kake uspehe dosega društvo, ki te- , melji na načelu samopomoči. Društveni fond se je zvišal za 57.083 K, obenem se pa je v tem času izplačalo sorodnikom umrlih članov 16.200 K, invalidnim članom 6232 K, vdovam in sirotam 4775 K in brezslužbenim članom 1900 K. Premoženje je koncem (septembra naraslo na 1,646.853 K. Te številke zadostno garantirajo, da bo društvo v stanu v vsakem slučaju izvrševati prevzete dolžnosti; zato se vabijo vsi še neorganizirani tovariši, da vstopijo v društvo, posebno z ozirom na malo članarino 5 K mesečno. S tem je omogočeno vsakemu kolegu, tudi potem, ko stopi v veljavo državno pen-zijsko zavarovanje, si preskrbeti zadostno podporo za starost in eventuelne nesposobnosti za delo. Pojasnila daje radevolje osrednje vodstvo I. splošne avstrijske zveze delovodij in industrijalnih uradnikov na Dunaju, III. Frdbergstrasse 48, in društveno vodstvo za Ljubljano in okolico.
Nov poštni urad. Kakor smo že poročali, pričel je s 1. decembrom t. 1. v Fari pri Banjaloki poslovati nov poštni urad, ki bo imel zvezo s poštnim uradom v Novih selili na Kranjskem na eni strani in s poštnim uradom v Brodu na Kolpi (Hrvaško) na drugi strani.
»Matica Hrvatska«. Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1908. se dotiskavajo. Letos izide: A) Redno izdanje: 1. Poslednji Zrinski i Frankopani (str. 328, velika četvorka, ilustrovano). 2. Hrvatsko kolo, naučno-književni izbornik. .3. Stjepan Radič: Današnja financijalna znanost. 4. Ivan Lepušič: Pustolovka (roman). 5. Mickie-\vicz: Izabrane pjesme. Preveo Iso Veli-kanovič. 6. J. S. Turgenev: Novi rod (roman). Preveo M. Lovrenčevič. Teh šest knjig dobč člani M. H. slovenske narodnosti za 4 K. — Poleg tega izda letos »Mati-va Hrvatska«; B) Izvanredno: 7. Kolo Hrvatskih Umjetnika (Slike). Cena 2 K. 8. Stjepan Kučak: Uljudba prastaroga svieta. Cena 50 vin. 9. Ferdo Šišič: Hrvatska povjest II. (1526—1760). Cena 50 v. Ki. Glas -Matice Hrvatske« III. god. Cena
1 K 5«' v. Uljudno ponvljam gg. ljubljanske člane, da mi skorej pošljejo članarino za leto 1908. v iznosu 4 K. Kdo, m hoče omisliti izredno izdanje, naj priloži naročilu še gori označene vsote. — Dobe se tudi okusno vezane knjige in sicer ad A): 1. 3 K: 2. 1 K 60 v.; 3. 1 K 60 v.; 4. 80 vni.; 5. 60 v.; 6. 60 v.; ad B): I. 40 v.; 2. 40 v.; številki 3. in 4. se ne vežete. P. n. gg. izvenljubljanski člani se prosijo uljudno, da izvolijo poslati svoja naročila izravno upravi -Matice Hrvatske« v Zagreb. Fran Podkrajšek, poverjenik M. H.' za I. ubljano, Resljeva cesta 24.
GOSPODARSKA POVZDIGA PRI-MORJA.
Z Dunaja se poroča: Primorski poslanci so bili pri ministrskem predsedniku, da ga vprašajo, kaj vlada misli giede zapričete, a ustavljene akcije za gospodarsko povzdigo Primorja. »Hrv. Korespondenca« poroča, da je baron Bienertli izjavil, da ne bo on niti njegov kabinet oviral izvršitve akcije v povzdigo Dalmacije, Primorja in južne Tirolske. Izdatki, ki so v proračunu predvidjeni v to svr-ho, se bodo nemudoma namenu primerno uporabili. Primorski poslanci so to izjavo ministrskega predsednika sprejeli z zadovoljstvom.
Kot božično in novoletno darilo za
slovenske gospodarje in gospodinje je pač najprimernejša in, kar je treba povdariti, tudi najcenejša naša jubilejna „Družinska Pra-tika", ki jo krase štiri lepe slike in vsebuje toliko razvedrilnega in koristnega berila, kakor ne nohen drugi koledar 'ste. Povsod, koder ..Miklavž" ni zadostil tej svoji nalogi, mora kot novoletni dar priti v roke sorodnikom, prijateljem in znancem Pripominjamo še, da se vsakdo podviza z nakupom, dokler je še kaj zaloge. Kdor bi si pa iz kakršnegakoli razloga letos ne mogel več nabaviti te edine naše pratike s podobo sv. Družine na naslovni strani, naj to stori zanesljivo prihodnje leto ter trdno sklene, da se v bodoče ne bo dal premotiti z nobeno drugo pratiko.
Najboljše gosli na svetu ima sedaj češki virtuoz Kubelik. Nedavno je kupil te gosli od izdelavalca gosli Hilla v Londonu za 60 000 K. Gosli so iz I. 1713.
Nagle vremenske izpremembe so često vzrok prehlajenja, na katerem bolehajo pozimi otroci in odrasli. Da se omeji že nastala prehlajenja, se svetuje vporabljati „Her-babny-jev apneno - železni sirup. Vrednost tega prsnega sirupa je že desetletja pripoz-nana od odličnih' zdravnikov in profesorjev in obstoji v izredno ugodni sestavi preparata, ki ne samo da razkraja slez, umiri kašelj in izboljša tek, ampak tudi radi svoje vsebine na železu in lahko se razkrajajočih fosforno-ap-nenih soleh vpliva tvorno na kri in kosti. — „Harbabny - jev apneno - železni sirup" lahko prenašajo najnežnejši otroci in ga tudi zavoljo okusnosti radi vživajo.
Edina izdeiovalnica: Dr. Hellmanova lekarna „zur Barmherzigkeit", Dunaj VII Kaiser-strasse 73-75.
Novo leto, novo srečo! želimo vsem našim cenj. bralcem k nakupu mnogih koristnih vsakoletnih srečk, katere daje danes na razglasitev v oglasu, znana menjalnica Oton S p i t z, D u n aj I.
Ob&ituk« volltv® na V»llkl Dolini. V odbor so izvoljtni: Trig«!] Janez, Novoselič Jure, Heimbring Jožef, iiorkovič Jožef, Bre-ganski Janez, Novosel Jure, Ciglar Miha, Novosel Martin, Šetinc Martin, Kolin Jožet, Povit Martin, Hribar Ernest, Prah Martin, Kos Štefan, Knmek Jakob, Budič Miha, Novoselič Jure, župnik Gnezda. Odločno nasprotna stranka je volila sama sebe in zraven dobila še en glas.
^rr'r»b|eJ,0„deFi,rc?.^»' 0tb.?S," "'-"»o od-
krojflll« z z. 1EI,«-kroeli°,J''fi,l;,e barbara l krone. Naročite pri F v% Vk,al'iic'""><» sfl 16 (Hrvatsko) Ftllerlu v Sl«bicl.
Elsa.
Kje je jagnje?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE, Trst, 19. decembra: 8 27 73 83 54.
Line, 19. decembra: 28 57 14 21 6.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 24. dec. 1908.
.....25' -
.....19 -
.... 18-
Pšenica, domača.......
Rž............
Oves...........
Ajda, črna .........
Ajda, siva...... • ■ •
Proso, rumeno.......
Proso, belo....... 17
Ječmen..........
Fižol, koks.........28
Fižol, mandalon.......26
Fižol, ribenčan........26
Mnpferd-
778 19
li ilno-mlečno-mllo.
Najmilej&a milo m koto. *b« loinl	Hišk«! »•■• I
Ura z verižico
za samo K 2—.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: i prekrasno pozlačeno, 86 ur idočo preci-zl-sko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2'-, kakor tudi s »letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu H kosov cena K 5 50, 5 kosov K 9'-. Pošilja proti povzetju pru->ko-slezljska Izvoz, tvrdka
A. Gelb, Krakov 340.
Zaneugajajoč. denar nazaj.
-K 515.0D0
glavni dobitek
vsako-
I5ierj5
pri nakupu šest, gotovo izžrebanih orig. srefik, ki se vedno zopet lahko prodajo.
6 oris. srečK:
1 avstr. rdeč. križa I ital. rdečega križa I ogersk. rdeč. križa I basilika ,Dombau' I srbska drž. tobač. Uosziv,Gntes Herz'
Prihodnji dve2reb»njl že 2. In 15. Jan. 1909.
Vseh 6 orig. srečk za skupno ceno 181 K ali v 30 mesečnih obrokih po 6 K Zeprvi obrok tagotovi igral, pravico do vseh originalnih srečk pod oblastv. nadzorstvom. Cenik žrebanja „Novl dun,Merkur" zastonj.
Menjalnica OTON SP1TZ
D u n a] I., Schotten-rlng samo 26, ogel Oonzagagasse. 336«
Vajenca
sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Anton Baje c, umetni trgovski
vrtnar v Ljubljani, Karlovska cesta štev. ali pa cvetlični salon Pod trančo. 3283 2-1
a« revmatizem,
proiifi ss£
se naglo in zanesljivo odpravi z zavživanjem iz rasti, snovi) pripravljen. Bemmel-ovega olja protiprotinuinrevmi. Vsako drgn|enje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6'—. Številna, sijajna priznanja.
Chem. Pnarm Laboratorlum
KARI. BEMMEL, Lands-hut 109. Bavarsko.
»1)73 »8—10
Pozor! 3290
50.000 parov čevljev. 4 pare čevljev za '/ kron.
Ženitna ponudba.
3366 1-1
Vsled nakupa velike za'oge čevljev se prodala le kratek čas pc čudovito nizki ceni. 2 para čev-
ljev za gospode In 2 para dam-skih na trak z močnimi podplati, močno okovani, z izredno fino usnjatopeto, zeloeleg., najn.fas..
usn|aiupeiu, ZtlU Kie*-' najil-ia..,
močni Velikost v cm. Vsi 4 pari le 7 K. Pošilja po povzetju. Zamena dovoljena, tudi denarnazaj.
n. Keaslor, izvoz čevljev Krakov št. 95/331.
O.brauob 1' O.brmuoh
Milijoni gospod, in dam
rabijo ,Feeolin'
Vprašajte svojega zdravnika, nI II .Feeolln' najboljše ko-smetično sredstvo za koio, lase In zobe I Se tako malo 'čist obraz in še grše roke
Rostaneio takoj arlstokratlčno
ne in lične z uporabo ,Fee-ollna'. - .Feeolln' je iz 42 naiplemenltejšlh in svežih zelišč prlre|eno angleško milo. Jamčimo, da po vporabi ,Fee-ollna* brez sledu izginejo vaakl Izrastki In gube, ogrel, rdečica Itd. .Feeolln' je najboljše sredstvo za čiščenje las in n|ih ohra-njenje, prepreču|e izpadanle las, plešo ln bolezni v glavi. Zavežemo se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovollen s ,Fee-ollnom'. Cena kosu K 1, 3 kosi K 2 50, 6 kosov K 4, 12 kosov K 7. Poillja n. FEITH nasl. Dunaj, Marlahlllerstraaseit.45| dobiva se tudi v mnogih drogerllah, parfumerl|ah ln lekarnah monarhije. 2576 4-1
Kmečki sin, dober gospodar, 7000 Kr»n imam v hranilnici, se jelim ojeniti j ducatom ali vdovo, od 25 do 35 let, 1(1 bi imela Kmetijo. Ponudba naj se poiiijajo pod imenom ,,Srečni kmetovalec", poste restante Trst. Poita via Stadion.
3198 4-1
Ceniki zastonj. Plačilapo dogovoru.
GRAMOFONI
na|boljše in najbolj poučno božično darilo.
Aparati od K 20' - višje plošče , „ 1— „ fonografi , „ 9' - , valji , „ 080 ,
12 letni obsto| tvrdke jamči za reelno postrežbo
Valerija Kirchner,
centrala in razpošil|alnlca Dunaj lil. Landstr -Haupt-strasse 5, Mezzanln.
m Bsiom
In Iranko moj
veliki ilnstrovani cenik z nad 3000 podobami ar, zlatnine, srebrnine itd.
Prva tovarna ur v BrUxu St. 936 (Češko)
Hanns Konrad
c. In kr. dvorni založnik.
Prava Švicarska nik. ank.-remon. ura, sistem Roskopf K 5"—, 3 komadi K 14'—. Registr. Adler-Koskopfnik. ank.-rem.uraK7 — Prava srebrna rem. na K 8 40. Nikak rizik"! Zamena dovoljena 2622 ali denar nazai. 30 7
Izgubil se je nekje v Kranju ali okolici
pes bernhardinec
rujave barve. Ime: „Jazon". Morebitna naznanila na upravnlštvo našega lista.	3403 1 — 1
Mizarskega pomočnika
sprejme takoj v službo Matija Baloh, mizar na Breznicl, p. Žirovnica. Gorenjsko. 3406 2—1
40 do 45 metrov ostanki
barhenta za obleke, flanele za srajce in bluze, cefirja za obleke, rumburškega platna za perilo, posteljnine tkanafas), vsak ostanek dolg najmanj 4 m, pralen, najboljše vrste, krasni vzorci. Zavoj za poskušnjo 40 do 45 metrov 15 kron. Pošilja proti povzetju 3401 1 -1
M. Szraga tkalnica platna, Nachod, Češko.
I Izšel je občeznani Leg vartov L
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine ::	in prašičev.	::
Mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja. Živinozdrav-ništvo, Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Merjenje lesa. Preračunanje v kile, orale in hektarje. Koledar in še mnogo drugega, v umnem kmetijstvu preko-::	ristnili navodil.	::
Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1-80, in se naroča pri i: Iv. Bonaču v Ljubljani. i: Vsled prihranitve dragega povzetja se :: naj znesek naprej dopošlje. ::
10.000 kron nagrade
golobradcern In plešastim.
Pristni danski „Mos-baUam" j® pro-Tiročii, -U zrasla bra& in lasje tekom 8 dni^. — Mladi in »Uri, gospodje in gospe uporabljaj« „Mos-baUam", da jim zraste brada, obrvi it lasje, ker ie učenjaško dok*r*no, daje t,Mo$-bml» sam*4 edino sredstvo moderne snanosti, km-tero tekom 8 do 14 dni) »sled vplivanja ni brtH-nčice provzr. ei, da prično lasje takoj rasti. — Neškodljivost j* rajam'e&a.
10.000 kron v gotovini V
' 1 ii wm.ijimw	, ^■Rr-9'vr	plačamo golobradeu ali plešastemu ali
^ aflRAfl^v. JmfŠKtK^f/'	imafoeemu redko laso rje, kateri je bres-
t	AT	Km Ha l	uspešno uporabljal „Mos-balsam" sest ted-
nov. Na*a ivrdka je edina, koja da tako jarastv* Zdravniški opisi in priporočila Svarimo n u j n < pred ponarejanji. — Poizkus z Vačim .Mcs-balzamom* se je obneael. Tekom 8 dnij že se je pokaz<la rasi lis, in vilic temu, da so bili lasje svetli io mehki
___	bili so dovolj trdni. Tekom dreh tednor se je raz
vila naravna b6ja brade, in sedaj je bil viden izredni učinek Vaš«»ga balzama. I. C., dr. Twerg, Kodanj. — Podpisana priporočam uporabo pristnega, neprekoaljive*a danskega .Mos-balzama* vsakomur, kdor /.eli, da mu zrastejo nori laaje. Izpadali somi lasje, da so nastajala gola mesta : po Stedonski uporabi Mos-balzama so pričel; lati« rasti, postajali so gosti in tefki. Gspdč M. C. Anderscn. Ny. Vtstergade 5, Kodanj. 1 zavoj BMos- veljs 10 K. — Diskr. pošiljanje preti prejplači ali povzetju Naroča se pri najvettfi spec. trgovini na svetu:
(Dopisnice frankirati z 10 vin. znamkami, pisma s 25 vin.) 3284 1 — 1
Mos-Monoslnet, Copenlirgen 470. Dttoemork.
J! -
i
;
S
M J< O- 1 — C D
E c~ E
.Ej* c
S sz

te 2
.. - ■ S.
o nJQ vi
KJ
« C
E o o ai o^i p
-o */> C o c _
.i- S E
-N rt C u <j _ >
„-2 5 o
Produ se posestvo
6 škafov po 25 kg
najfinejšega, izločenega
izbornega za čebelno pitanje in zdravilno za uživanje ima naprodaj po K 130 kg Martin Pod-iipnik, posestnik in čebelar, Lipoglav, p. Radna pri Sevnici.	3285 1 1
v izmeri 20 oralov, posebno _	pripravno za
živino- sadje- in vinorejo, oddaljeno 1 uro od Slovenske Bistrice na Spodnjem Štajerskem. Poslopja so v dobrem sttnu Naslov in ceno pove iz prijaznosti g. Peter Novak, gostilničar v Slovenski Bistrici.	3291 2 1
Priložnostni nakup!
Krasna žepna ura z verižico K 350.
30.000 komadov
Kupljenih, zaraditetra pošiljam l krasno SK ur Idočo (ne it ur) „Olorla" srebrno anker-rem. l:ro, švic. kolesje i lepo grailr oklopjem, s sekundnim kazalcem In lepo pozlačeno ali pos< ebr verižico natančno Idočo le za K 3*50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 3'i ur idočo anker-rem
?rve vrste švicarsko uro s po/lačeno verižico za 5 K. riletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju
S. KO n ANE, SMzer-U!iren-ExDortti(iDS.
3282	KRAKOV št. 48.	1-1
Neitevilno priznanj In donaročil — Za neugajajoče denar naza|
Lepe, sveže, brezvejne
bukove hlode
dolge 1-80 in 2 35 m 2888 5 kupuje po najviijih cenah
franko kolodvor kupca ali prodajalca
Fran Švigelj
tovarna stolov, Breg, p. Borovnica.
nublj an a gioS^-uiiec M.28
! ^OdCd BjjuUjsas niHf potutmel^tordtia čcMtKv tednu.
naroČite cenik ar
zlatnine in arebrnina,
ki ga pošljem zastonj in po-3134 štnine prosto. 26 2
Velika zaloga ur, samo Švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujib židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
arar in edini zastopnik ivicarske tovarne ar. — IJublUna. star. trg
Najboljše in nafpripravnefše
BOŽIČNO DARILO!
1 kos najboljšega šilona za srajce, 90 cm širokega, 20 m dolgega po K 9"—
I kos najboljšega rumburši-ega perllnega plama, 90 cm širokega 20 cm dolgega platna po lo —
6 kosov r|uh brez šiva Izdelane iz najboljše lanene preje, 150X*2> cm dolge, zajamčeno platno K 15 3o.
t kos Llzaške damastne garniture 9 m, 90 cm široke, 8 m 13» cm široke Iz na|boljše mako pre|e K 2150.
I kavlna garnitura za 6 oseb votlo robkano v poljubnih barvah K 5'9 ).
Taista b kvačkami K 4-30.
1 ducat 50X110 cm velike brisač Iz čistega svltlega platna
^ ducat 60X 130 cm dolge brisač iz čistega svltlega platna
I ducat priznano najboljša kvaliteta huk vzorci 55X'28cm čiste tkanine za hotele In zavode najboljše priporočano K 11-80 I kos jedilne garniture za 6 eseb, čisto platno K 6 50 1 kos jedilne garniture za 1* oseb, čisto platno K 13 -. t ducat čistih platnenih žepnih robcev 48X48 cm, K 5 90 I ducat čistih platnenih žepnih rubcev 5* X 52 sm votlo robkano K 8-50.*
t ducat brisač 70 X 70 cm, zajamčeno pristno platno K 5 60 Pošilja proti povzet|u vsako množino
tkolnica karol kohn, Hahod, Čeiko.
Vzorcev ne pošiljam.	3137 i

<U
•a o
t« >
o o.
o>
-t-" >
<u
ca
£
Svoji k svojim!
Semenska trgovina, edina slovenska, odlikovana in strokovno urejena In umetno vrtnarstvo je
Alojzija Korslka v ummi
katera obstoji že 34 let in ima v zalogi 460 vrst najboljSih poljskih zelenjadnih in cvetličnih semen, za katere kakovosti jamčim. Posebno za to leto sem se pre-skrbel tako, da morem vsem zahtevam ustreči. Moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preizkuševa-lišču preizkušena. Tu se tudi izdelujejo venci in šopki sveži in suhi, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cenik ra leto 1909 Je brezplačno na - razpolago. -
J2j
3299 10-1
Z odličnim Spoštovanjem
Alojzij Korslko.
NI »
rr> <
se
tMtl
O "O
o
<
o
n rt> a
1
Krepkega dečka
ki je spolni! 14 leto: sprejme pod zelo ugodnimi pogoji v tik pekarija Lovro Suftnik v Skofji
" " =	3353 2 1
Loki.
«VOjl
M^rojim!
I^odpisani naznanjam slavit, občinstvu - da sem otvoril v Litiji —
pogrebni zavod.
V zalogi imam vsakovrstne mrtvaške krste (truge) od priproste do najlepše po zelo zmernih cenah. Pre skrbim vse kar treba za pogreb. Napravim oder, preoblečem in dekoriram mrtvaško sobo in sploh prevzamem vodstvo celega pogreba, kakor to navada pri pogrebnih zavodih. 3363 l i
Blagonakionjenosti občinstva se priporočujoč beležim z vsem spoštovanjem
Franc Planinšek
m zarski mojster v Litiji.
Nvo|i
o|4
Lc najfincjl«, pe5Ci5«o«
kokosove orehe
predeljujejo tvornice „Ceres" in delajo iz njih brez vsakršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
jedilno
masf
ki se rabi za praienje, kuhanje in pecivo.
HartabaHt* podfosfornato-kisli
apneno-železni sirup.
Ta je ie 39 let uveden, zdravniško preizkugen in priporočen, Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kašelj in vzbula slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 60, po pošti 40 vin. več za zavitek.
S £
1= a ftfilJULIUS HERBA9NY WIEN
Hc
Sarsaparila-sirup.
Ze 34 let uvedeno in najbol|e preizkušeno mazilo. Ls^jša in odstranja bolečine v udih in kitab, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2849 14-4
glavna razpoiiljattv: Dr.Hellmonn-ova lekarna „zur Barmhercigkeir, (HerbaMeu naslednik)
v zalogi pri gg.lekara.v Ljahljanl, Beljaka, Celju Celovcu, Črnomlju, Nov. Mosta, Reki, Sovodaju, 8t. Vida, Trtliu, Trota. Vellkovor, Vollperkn lo Audrljeve6u
Dunaj, VII. 1. Kaiser-str«.8se 73-75.
Holboljie Švicarske ure, : zlatnina In srebrnlna:
se dobe po najnižjih cenah pri sloveči domači tvrdki
H. SUTNER, urar
Ljubljana, Glavni trg na-
■------sproti rotovža ———
Prosim, zahtevajte novi veliki cenik, kateri je ravno izSel in se pošlje zastonj in po-1574 štnine prosto. 7-6
Poior, kfflitlBa Id <•>!<» I V moji ItkarnliM prakil, kaltr. Uvrinjtm It i ti 26 Iti, poirtillo ■t nI |t, Iznajti na|bol|ie irtditvf » rut Iu, lo |c Kapilar it. II. Isti dtla|t, da poitantjo M« foatl dclgl In odstranjuje prhljaj (losklnt) na gta-«f Crn •(franko na vaako poito) |t: 1 lončlt 3 K 6(1 v, 2 lončka 6 K. Trtba, da il vlaka oblltll naroČi. — Pro.lm, da it naroči ramo od mtnt pod nailovom P. lurlilC, Itkarnar, Pakrac St. 05, Slavonija. Dtrar <t poil|t naprt, ali t poBtnlm pnvzttltni
b 3142 10-1
Naznanim slavnemu občinstvu, da prodajam vsakovrstna 3248 4-1
g pristna vina
po zelo znižanih cenah.
Se priporočam z velespoštovanjem
I Graiser
zaloga vina, Primskovo pri Kranju.
Svarilo

pred zmoto I
Opozarjam cenjene bralce tega lista, da se ▼ zadnjem časa moji insorati od tajih trgovcev ponarejajo, ki hvalijo navadne ure, po K 3 -, kot prave »Eisenbalm-Roakopf-ure. Prave ,Eisenb*hn-Roskopf-ureu, katero oddajam za c. kr. državne železnice ▼ popolno zadovoljnost že mnogo let, so dobe le od moje tvrdke z zgorajšnjo varstveno znamko in so vsa draga hvalisanja le ponarejanja. Moja originalna „El8enbahn-Ro8-kopf"- ura velja brez sekundnega kazalca K 7'—, s sekundnim kazalcem K 8"—. — 8 letno jamstvo. — Razpošilja proti povzetju
MaxB6iinel, Dunaj
IV. Hargaretenstr 27/19.
urar In sod. zapriseženi cenilec.
5000 podob obsegajoči katalog zastonj in pošt-2i09 nlne prosto. 1
Krasno posestvo
z gostilniSke obrtjo, novo hišo in hlevom 3 orale zemljišča, tik okrajne ceste in kolodvora, 2'/j ure od Celja, se proda za 13000 K pod ugodnimi pogoji. Posestvo donaša letno 2000 K. Dopisovanje se prosi pod u&t. 3 poste restante" Št. Jurij ob južni železnici Spod. Štajersko.	3183 3 1


Ribnica 122 Ivatl KrŽe Ribnica 122
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
«rr obodov.
3197 3-1
-o*/««-

Številna ponarejanja
potrjujejo najbolje .izbornost staro - slovitega
SIROLINA
pri obolenju sopilnih organov, dušljivem :: kašlju, influenci in škrofulozi. ::
Ponarejanja in potvare so večkrat ceneje, toda nikdar tako vspešna kot izvirni izdelek, vsled tega naj se zahteva
Sirolin v izvirnem zavoju „Roche"
Dobi se po zdravniškem predpisu v vseh lekarnah po 4 K steklenica.
Ilustrirana broška ,Erkiiltungskrankheiten H 2' se dopošlje na zahtevo zastonj in franko.
F.HOffmann-La ROChe&CO. Basel m Dunaj 111.11. Neulingg. 11.
POZOR!	ČiTAJI	POZOR I
Slavonska biljevina,
Ta jc napravljena iz najboljših (jurskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prchlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuher-kulozi itd.	3140 10 1

D lov«nje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklen ei 3 K 40«., 3 steklenice 5 K 80 v., po povzetju ali če se t. o T! j e denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pu ilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JUR1ŠIČA. lekarnarja v Pakracu št. 65
(Slavonija.)
(if Ji	Ustanovljeno 1832.
^ na^o/jše oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurcnco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja 2161 52-4 po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firncža, IS^S^ laka in stekl. kleja — Zaloga slikarskih s>. ,	jn pleskarskih predmetov.
»str. ceniki se dobe brezplačno.
V Ameriko m Kanado
najzložnejža, '	najcenejSa in
'"" najvarnejša
2927'"50 Caanard Line ^žl
Bližnji t rihori is domače luke Trsta: Pannon 1 5. jan., 23. febr. 1909., Carpathia
4. marca 1 -.'0). r* L.verpol^c Lusitanlja, (na'bolj81, največji ln najlepši f..r ik sveta), dne 26. decembra 1908, 6. febr., 27 f br„ 20. marca, 17. aprila, 8. maja. 29. maja 1909, Mauretania 23. jan., 13. febr., 6. marca, 3. aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Po, r.jnlla in vo»r e karte pri Andrej Odlasek, Ljub-!»r.a, Slomški <t ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Najlepše božICno darilo
Preje	Sedaj
K IS--	K 7- -
Enkraten pofikuN t »s prepriča,
da je najboljša in na-cenejša samo čudovito izdelana sre-brna Feti ks-remont.-ura s '■> masivnimi, lepo grav pokrovi, ti rubini, anVer-kolesje, dobro idoča, S letno jamstvo Proti povzetju K 7 Tov. ur, Leop. Schacchter, Dunaj XVI,2, Lerclienfrlder* gfirlt-1 6,D.	3226 Z—l
Zastonj in poštnine prosto
pošljem vsakomur veliki in bogato ilustrovani glavni kat:il«g z nad M000 podobami vsakovrstnih solidnih, dobrih in cenih glasb. izdelkov. C. in kr. dvorni založnik
iHanns Konrad
ra/p«5iljalnic» *I»Bbll t Briucu štev. m aa Ceftkem.
Gosli za šolo brez loka K 480 5 50. 6 — in visje. Lok za gosli K 0-80, 1*—, i 40 in viSje. Nikak riziku ! Zameni« dnu.linn. ali a« 2623
Zamena dovoljena ali denar nazaj. 7
Pufik«!
LanCaster . od K 26 — Flobertpuške , , 8 50 Pištole ...» 2 — Samokre«! „ „ 5- —
Poprave ceno. Ilustrovani cenik franko. 2370 11
F. Dušek. Opačno 123, Čechy.
Odlikovano. Ustanovljeno 1870
Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 29
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
rrr——j Ako hofete srole dete
venus-tablete
odlična novost za parfumiranje in om -Ijenje umivalne in kopalne vode. Ve-nus-tableta prekosi po pr je nem in finem vrnju vse doslej vporabljene podobne izdelke, je ko-ristnaza kožo, desin-fikuje in parfumira sobni zrak.
Cena Skatlji
124 kosov K 3.
Dob! se povsod,
Nuphnr Co.
Dunaj I. Kohlmarkt 1. Pariš. 3020 3
Hajbollta In naj-ceneja dobivanja
za muzikalije vsake vrste kakor harmonike, gosli, citre, piščalke, gramofone Itd po najnižjih
tovarniških cenah. Dobre gosli K 4-80, 5-S0, 6 —, fl-80,7 60, lok zraven K —'80. 1-, I 411, 1-80, 2'—. Najboljše harmonike K 4 8u, v 0, -40, 6".'0. Koncertne citre
K 15-—, 18 -, 25*—. Akord-cltre K 5n, 4 -, 6 -.- Nikak rlziko t Zamena dovoljena ali denar na/.aj 1 — Pošilja proti povzetju c In kr. dvorni zaloinlk
Hanns Konrad
BrRx St. 877
(Čelko). liustrov. glavni katalog s 3000 slikami zastonj In franko.
Posojila
zanesljivim ljudem, zasebnikom in trgovcem, 2C0—5000 izkazana retlna, diskretna rešitev. Dieckmann, Berolln 3212 Prinzenstr, 76. 3-1 .Poštnina za nazaj se prosi.
imeti zdravo, veselo in duševno se Živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel>ov
Hatmatogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanji 1935 2fj—17
5000 ur zastonj
Cenik pošllem vsakomur brezplačno In polt. prosto.
Kron
Rosk. pat. ]--arebr. rosk. 0* želez. . !•-■ »rebr. dvoj. plašč. . 8 -
Kron
bndllka . 2 40 sveteča 3*— zbitj n.zv. 5'— kuhinjska . 8 —
ura z nihal.	7-
zbltj.n.zv. S-< budilko 10-
1 godbo .	12'-
Izvlrne Ornega, Sch.ffi «u».i, GlaahOH«, Hclloa, Amalfu, c. kr.pt elzk od K 13, kakor tudi zlatnina In •r.brnloa po Iz", tov. cenah. 3I< tno Jamatvo Zamena ali denar nazaj.	2409 II
Hdx Bfihnel, Dunaj !r •	271"-
Zapriseženi cenilec In veičak. tvrdka. — Urtanovljeno 1840 - 5000 slik v ■:	zastonj In fraiko.
Največja In oa|stareji katalogu
I Ako kašljate.
Se ste hrlpavl, zasloženl ali nahodni, ako težko dihate In se ponoči potite, kaže to, da ste se
prehladili ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptoni važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo firkeny-Jev lipov med (sirup), katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki.
Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta iz-boren učinek. Vzorčna steklenica 0rkeny« levega l>povega medu (sirupa) stane K 3--, velika steklenica K 5-—,3 steklenice poštnine prosta K 18*— po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri uApostolu", Budapeftta, 3059 2 Josefsring 64, Depot 29.

Ustanov. 1.1854.
Telefon št. 210
Prva domača slov. pivovarna
G. AUER=jevih dedičev
Ljubljana Wolfove ulice št. 12 Ljubljana.
2549 10
Priporoča slav. občinstvu in spoit. gostilničarjem svoje izborno
:: marčno pivo:: g
v sodcih in steklenicah.

lg^s|s'e!j le odgovorni arednlk: D« lfna«l| tifailk.
Tlikili: .Katolllba Tltkuia'.
Kolio je sodi slovenskim oi50koJolcem na Dunaju?
»Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj,« pravi narodni pregovor, pa ima prav. Kosilo stane na Dunaju po gostilnah najmanj eno krono, večerja 80 vin., in če računamo za zajutrek samo 20 vin., stane hrana za cel dan 2 kroni (seveda si za-jutrka vetok del slovenskih študentov ne privošči). Stanovanja so po 20 do 30 kron mesečno. Hrana in stanovanje brez vpisnine in šolnine na univerzi in brez knjig in obleke vzame torej na mesec najmanj 80 kron. Da to za naše ljudi ni šala, ve vsak.
Da bi mogli vendar tudi revnejši dijaki študirati na Dunaju, vzdržuje dobrodelno društvo »menso academico«, mi bi re'kli dijaško mizo, kjer dobi visokošolec, če se naroči za cel mesec, 'kosila po 48 h, večerje pa po 40 h. Če si sproti kupuje kosila in večerje, pa stane kosilo 58 h, in večerja 48 h. Komur je pa tudi to preveč, lahko tudi kosi in večerja brez mesa, kupi si opoldne tri prikuhe, 'kruli, in, če hoče, malo ali veliko močnato jed, za večerjo pa dve prikuhi in kruh. Prikuhe so po 8 h, kruh po 4 h, velika močnata jed stane 20 h. mala pa 12 h. Okoli 1500 študentov kosi navadno v m miz i.
Kak o velika dobrota je to za študente, jc jasno. Pa šc nekaj! Različna podporna društva, ki obstojajo za visokošolce, na primer juridično, filozofsko, medicinsko, splošno podporno društvo, podpirajo navadno prosivce tako, da dajo gotovo šte-velo mark za menzo. Za vsako tako marko dobi prosilec v menzi kosilo.
Ob zadnjih izgredih, ki so jih naredili Lahi v vseučiliščih veži, pa so tnenzo zaprli. To se zgodi ob vsakem dijaškem pretepu, češ, da se ti pretepi ne bi nadaljevali še v menzi. Pa navadno so jo kmalu zopet odprli. Letos pa so nemški študentje, ki imajo svoje zastopnike v komiteju, ki upravlja inenzo, rekli, da mora menza ostati za enkrat zaprta, da bodo Italijani in Slovenci videli, kako veliko dobroto uživajo od Nemcev. (Pa za men-zo daje podpore tudi država in deželni odbori, torej ne sauio Nemci!) Zraven so grozili, da bodo vse razbili, če se menza zopet odpre. In tako je ostala menza zaprta. Mnogo študentov, ki so bili naročeni • v menzi, drugega denarja pa niso imeli, je moralo brzojaviti po denar in se odpeljati domov. Drugi pa so čakali, kaj bo. Ko le nič ni bilo, je sklical odbor zaupnikov protestni shod, da bi protestirali proti temu, da bi nenlški zagrizenci odločevali kdaj naj bo menza odprta. Govorilo se je tudi, da se bo 2. decembra, ko bo ves Dunaj praznoval cesarjevo šestdesetletni-co, napravil po Dunaju obhod 1500 lačnih študentov. Pa še pred shodom je naznanil kuratorij, da bo menza s 1. decembrom že odprta. Ko so pa 2. decembra ob pol 12. uri inenzo zopet odprli, so vdrli Nemci trumoma vanjo in niso pustili nobenega Slovana in Laha vanjo. Policija je prišla skupaj, napravila kordon pred vrati, da so Nemci lahko mirno odšli, menzo so zo-
pet zaprli, kdor je pa malo bolj na glas pokazal svojo nevoljo in ogorčenje, da se kaj takega napravi na ta slovesen dan,.je bi! aretiran jn obsojen na 20 kron.
Sele 8. decembra so menzo zopet odprli. Kako dolgo bo pa ostala odprta, se ne ve. Nemci sploh zahtevajo, da naj se ustanovi za Nemce posebna menza.
In kaj naj stori slovensko ljudstvo? Sedaj, ko njegovi bodoči uradniki, advo-katje, profesorji, zdravniki potrebujejo njegove pomoči, se mora vse ljudstvo za-- ker bode tudi pozneje ljudstvo Zčtinevalo, in sicer po pravici, da morajo ti imeti srce za ljudstvo. Zavzeti se pa mora zanjo tako, da zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani. Edino tako bo postalo slovensko dijaštvo od tujcev neodvisno. In edino tako pridemo do tega, da bo lahko tudi sin revnejšega kmeta, sin delavca štttdiral na vseučilišču. Da tudi tukaj dobi celo ljudstvo enakopravnost. Le tako pridemo do tega, da bo slovenski kmet in delavec dobil povsod v vsakem uradu dovolj ljudi, ki ne bodo samo čutili z njim, ampak bodo iz lastne skušnje poznali njegove potrebe in njegove težave.
Do zadnje gorske koče mora priti glas o tem, povsod se mora slišati glas: »Vlada mora dati slovenskemu ljudstvu vseučilišče v Ljubljani.« Naši poslanci na Dunaju so že sklenili to zahtevati od vlade sedaj, ko so laški državni poslanci spravili laško vseučiliško vprašanje pred zbornico. Poslance pa bo vlada gotovo upoštevala, če bo videla, da z njimi vred to zahteva celo slovensko ljudstvo.
Razne stoarl
+ Napredek mladeniško - telovadske misli. Ravnokar dobimo poročilo, da se je 16. t. m. ustanovil telovadski odsek v Cerovem pri St. Ferjanu na Goriškem. V Št Ferjanu samem je blizu 60 telovadcev in 40 naraščaja. Tudi ostali goriški odseki živahno delujejo in napredujejo. To nedeljo, 20. t. m., se ustanovita telovadna odseka v Smartnu pri Kranju in na Krki na Dolenjskem. Snujejo se pa še v Vrhpolju, Šent Vidu in na Gočah v vipavskem okraju. Prva odborova seja Z. T. O. v prihodnjem letu se vrši 19. marca v Bohinjski Bistrici. Dotedaj prirejajo vsi naši odseki fantovske oziroma predsedniške sestanke vsak za svoj okraj. Na ta način'se. pripravlja samouprava organizacij, včlanjenih v »Zvezi«. S tem raste zavedost naše mladine, ki se na visoki šoli ljudske izobraževalne organizacije pripravlja za bodočnost.
+ Podporno društvo za slovenske
visokošolce na Dunaju je v seji 7. t. m. 42 prosilcem dovolilo čez 1000 kron podpore. Odbor izreka iskreno zahvalo vsem p. n. darovalcem in nabiralcem, posebno še nabiralkam, ki so omogočili, veliko bedo učeče se mladine izdatno olajšati. Da bode možno odboru tudi v bodoče uspešno delovati, prosi isti slovensko občihstvo blagosrčnih daljnih prispevkov, katere sprejema društveni blagajnik Ivan Luzar,
nadrevident južne železnice v pok., Dunaj, III., Reisnerstrasse 27.
Zrakoplov. Iz Zagradeca se nam piše: Dne 6. t. m. med 10. in 11. uro videli s.) pri nas zrakoplov, ki je plul v smeri proti jugu. Bil je precej velik, vendar liudij v njem niso mogli zapaziti.
Slovenska Turkinja. Iz Aleksandrije se nam piše: Dne 26. novembra ie očitno in formalno postala Turkinja neka 24-letna Slovenka Nesrečnica je prišla leta 1902 v Aleksan-drijo, kjer se je prva leta odlikovala po svoji varčnosti. Zadnja leta je živela izven Aleksandrije v nekem mestecu, prepuščena sama sebi, kjer je zašla na kriva pota. N.icno življenje jo je pritiralo do tega prežalostnega koraka. Ves trud, jo od tega odvrniti, je bil brezuspešen. Javljam to pretresujočo vest zato, da bi se vsaj zdaj vzdramili starši Slovenk in drugi merodajni krogi ter posvetili več pozornosti glede njih življenja v tujini.
Mesene klobase. Meso za mesene klobase je vedno bolje drobno sesekljati, kakor pa pustiti v velikih kosih, kakor je marsikje navada. Take klobase niso nikoli okusne in se rade pokvarijo. Ne premastnemu sesekljanemu mesu prideni primerno soli in zmletega popra; v dobrem belem vinu ali juhi (vodi) pa skuhai poljubno množino strtega česna, in ko je tekočina ohlajena, jo precedi na meso. Vse skupaj dobro premšaj in napolni v ostrgana čreva, ki morajo biti tako dobro oprana, da himajo niti najmanjšega duha. Pripomnim pa. da mesenih klobas ni delati na ognjišču ob ognju ali pa v zelo zakurjenem prostoru, ker se potem rade pokvare. Gotove klobase obesi v dim. Take klobase so čez poletje v surovem stanju izvrsten prigrizek.
— Železni krog. Pod tem naslovom prinaša »Slovo polskie« v številki 542. zanimiv članek o češkem denarstvu, ki označuje v najlepši luči sedanjo situacijo. Pravi, da je vzbudilo financo vanje oddaje surovega netilmega petroleja gališk.m državnim železnicam silen vihar v dunajskih finančnih krogih. Poleg ostrega napada, ki naj bi razburil češke kroge, so konečno podtikali celej zadevi politične motive. Velike dunajske banke so ponudile poljskim producentom 'pogoje, ki so bili že sami na sebi silno pretirani in bi bila poleg tega vsled raznih obveznosti trgovska samostojnost podjetja popolnoma ubita. Pogajanja so se razbila. Nato se je oglasila dunajska banka »Niederoster-reichische Eskompte-Gesellschaft«, katera ponuja nenavadno ugodne pogoje. Zdravi instinkt bo vendar privedel pro-ducente do tega, da se izognejo te laskave oferte iz stališča emancipacije monopola dunajskih bank in v smislu proiste konkurence. Opozarja se, da je vsakdo, minister, uradnik ter celi državni stroj podvržen ljudski kontroli, nasprotno kujejo pa finančni mogotci brez kontrole, brez odgovornosti, brez odbora in protesta železni obroč okoli državnega gospodarskega stroja. Naj zadostuje omeniti železniški kartel, pod kojega pritiskom zr ohranitev državne eolnine je onemogla obrt in poljedelstvo in se stekajo iz proračunov železniškega ministrstva milijoni in milijoni preplačanega železa v žepe železnih baronov. Ta kratki članek karak-terizira jasno današnjo situacijo in bilo bi čas, da nastopijo politični krogi vseh Slovanov složno proti temu izikoriščevanju.
Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Ce ste bolni, morate takoj iskati pomoč, kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zashženje. pomanjkanje teka, hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orkenys Lindenhonig-sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni pot, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in zabrani razvoj bolezni. Če naročite eno steklenico za poskuš-njo za 3.K, eno veliko steklenico za 5 K. naslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apo-stel-Apotheke« v Budimpešti, Josefsring 64, Depot 29. ___________
za kamnoseško obrt
sprejme takoj tvrdka Feliks Toman v Ljubljani. 3251
3 učence
Dobro Izurjenega, spretnega
strugarskega pomočnika
sprejme takoj v stalno službo Fran Švigelj, tovarna stolov Breg, p. Borovnica. Plača po dogovoru.	-ml 5
P. n. občinstvu vljudno naznanjam da mi je podelila c. kr. vlada
koncesijo za posredovanje
za nakup In prodajo raznih zemljiftfi, stavbiftd, posestev, gozdov, travnikov, njiv I. t. d.
Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se izvoli blagohotno obrniti na mojo posredovalnico, kjer dobi pojasnila, bodisi glede nakupa ali prodaje.
Se priporočam Loreno Rebolj 3186 1	Kranj, Glavni trg 188.

Lepo liožlčna ln novoletna darilo.
Domača najcenejša in najbogatejše tovarniška zaloga na Kranjskem, izvoz ur, zlatnine in
srebrnine na vse kraje sveta. Najfinejši fiivalni stroji, kolesa in vse
kolesarske potrebščine. Na ogled in obisk vljudno vabim
3136 5-2	Franc čuden
Naročajte lepe cenike. koledujem zastonj! mt< tr«"w> P«IMtDlk |B delDl{" t0»rn M«"*'* „0nl«n» or. Naslov: F r. Čuden, Ljubljana.	V Ljubljani, Dliproti friniiiklBlkl ClfkVI.
Zobotehnlftni atelje
Oton Seydl
v Rossovi h lil nid prod«|«lno v Kranju Sprejemne ure v««ko n«d«f|o in ponedeljek od 8. poldne do S. popoldne._
do-10-7
č&atni/ti. *y cfanariJto Materi telijo dvbro, po cent in jtu^iesl/iiHTpotovali na/se obrne/o
cSimoiiJFiJOTieteten
v ^fuN/uni ytolvfrvorske ulice20. "iSakourstna 0*t>/asniia tby'o sebneydačn0.
Istotam sprejemalo se dobri in zanesl|ivl zastopniki.	__
pozor, l<m«tje!
Svoji k svojim!
Kmečka posojilnica
v Ljubljani podpira : kmetovalce in je : pravi kmečki de-: narni zavod. :
pozor, l^mstjc! g
Svoji k svojim!
Kmečka posojilnica
je edini slovenski denarni zavod, ki je vpeljal hišne na-: biralnike vlog. :
Popolnoma varno in najbolje naložite denar v
2709 1
Kmečki po$ojilniciuLjcibljetni
= nasproti Figovca — v lastni hi&i na Dunajski cesti. =
KS" Vloge se obrestujejo po 4'|
2 O
V kmečki posojilnici je naloženo nad 15 milijonov kron. — Rezervni zaklad čez 300.000 kron
za varnost pa še neomejeno Jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Dobre harmonike K VSO.
Nad 50.000 komadov razprodanih.
Nlkake carine t Jamstvo 1 Zamena dovol|ena aH pa denar nazaj.
Št. 300'/4, 10 tipk, 2 reg., ?8 glas., vel. 24/12 cm i K 4-80. - Št. 677 1/4 10 tipk, 1 rep., 28 gla., vel. 30/15 cm K 5-20. - Št. 656 »/i 10 tipk, 2 reg., 28 glas., v. 30/15 cm K 5-40. J - Št. 305 Vt 10 tipk, 2 reg., 50 glas., vel. 24/12 cm K 6-20. - Št. 663>/< 10 tipk, 2 reg., 50 glasov, vel. 31/15 cm K 8.—. Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik
Hanns Konrad
razpoSiljalniea glasbil v BrUxu 2624 štev. 1011 (Če&ko). 10-1
Glavni cenik s SOOO slikami zaston|.
BUDILKA Z ZUOMILOM K6'50
z bitno opremo liki zvonu. 2049
I. kakovost, 3 uteii, bije pol ln cele ure, budi z glasnim zvoncem, s ponoči svetečlm steklenim dfernlkom, v lepo pollranem okroglem okviru, 30 cm premer
kron 6-50.
3 letno jamstvo. — Razpošilja po povzetju
Maks Bobnel
Dunaj IV
Margaratenatr. 27/19.
Cenik s SOOO slikami zasloni In franko.
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
Proti Se tako trdovratnim in zastarelim slučajem: revme, trganja, Ilvčnih bolezni, glavo- in zobobola, bolečin v hrbtu in kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkuSenl, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni tako) 2251 bolečine lajšajoči 16-1
Ichtyomentol
Patentovan v vseh državah. Mnogkrat premovan. Nedosežen po zdravilnem učinku I Uspeh iznenadenl Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiljalnica in tovarna: kemični laboratorij lekarja S. Edelmann-a v Boho-rodczany (via Lamberg) oddelek 26.
Franko se poill|a od 5 steklenic nadalje proti vposlatvi 6 K ali po povzetju, za 20 h več, 10 stekl. franko 10 K, 2S slekl. franko 23 K.

"d
Ceno posteljno perje
1 kr sivega skubl]enega per|» K S, polbelega K £80, belega K 4, finega K 8, najboljšega skubljenega K 8 sivega puha K 6, belega K 10, prsnega puha K 18, oc 5 kg nadalje poitnlne prosto.
Dovršene postelje K°„,,n?,
zelo gostega, |sko trpeincga.rdečega, modrega, belega «11 rumenega nanklng-blsga, 1 pernica velikost 170K118 cm z S blazinama, velikost 80X5», napoln(ena z jako lepim mehkim per|em K i«, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 1», M, M; blazine K i, K 3-40 K 4. Proti povzetiu razpošilja poitnlne prosto pri naročilu od 10 K nadalje.
Maks Beraer v Očšenici it. 233.
Češki les. 2599 52-6
Z« neugajajoče denar nazaj. Ceniki z«ston| In polt. pr
Iski	S
IJni,	I
t. d.?	S
>fi -9	P
Kje Be dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatiinice, gepeljni čistilnice, prefte za sadje i. t. d.
1703	Edino le pri: 26 -9 =
FR. ŠTUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta itev. I., Valvazorjev trg štev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji: lz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic
■

Britev „Vedno ostra"
jenitrebabrusltl, se le obdrgne.
Dobite torej za
K 1-50
4 britve
izborne Izvršitve, izvrsten izdelek tudi zanajtriobrado. Dobiva se po povzetju le pri
jeklo
ssiis io-t Zslamond&Co. s 3 rezervn. noži jgg^
8 I
Novosti
Znamenito 1
Zakonito zajamčeno. Registriran vzorec.
briljantoo aigel. zronilo za božično drevo št. I
popolnoma Iz kovine s 6 pozlač. angelci 30 cm vls. Ne-zdrobljlv vrh bož. drevesca. Garantira se za funkcioniranje. Najlepši ln najnovejši okras jo ž. drevesca, ki ga naj ne pogreSa nobena krSč. družina.
Gorki zrak treh
priznanih sveč vrti gonilno kolo, nan|e pritrjeni Izboljšani jekleni betlčkl pa udar-jnjona troje zvoncev lnblagozvon-čno, srebrnočisto zvonjenje zadonl, , mlado in staro 1 prestavl|a|oč v božično blaženost Kos stane s kartonom In navodilom vred preti naprej vposlanlm
■■K i-soan
3	kosi K V—
4	. - S-20 6 kosov „ 7-50
9 - - »» I® 12 ■ -
24 , „ 26.50
Po postnem povzetju 2. vin. več. Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno In
____p osebno fino po-
nlkllano, s sukanlml stebričl za zvonce in tremi prekrasno žareCIml srebr. lamettastiml rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevalo, kos^s Jiart. In^navod.
..........'	15.50
„ 20-25 „ 39-50
"vred napreTposIano ULi K 2-—._*»i 5-50 I 9 kosov
, 7-25 , 10-50
12 24
3	kosi .
4	.
6 kosov . .
Po postnem povzetju 20 vin. več. Pri naročltvl ve« kosov gorenjih zvonil dobi vsak naročnik 10 kosov Izbranih umetno izgotovl|enih razglednic, med temi božične In novoletne, ki |lh prodajajo povsod po 10-12 vin.	722 7 1
Zamena dovoljena ali denar nazaj, zato nlkak riztko. Naročila naj se pravočasno naslovljaio na:
C. In kr. dvor. založ. HANNS KONRAD, Brli* 1852, Češko.
Zahtevajte moj ;iajnove|Si glavni katolog, katerega do-poSljem zastonj In po5tnlne prosto.
Budilka
s »to I pni m ETon cem, Ia kakov., 10 ur idofca, ki bije are in pol-are ter ima glasen bad. svo-aee, s svetlogladkim okvirjem, 30 cm ? premem, kazalnik 8 steklenim vložkom s tremi oteži, 3 letnim pismenim jamstvom • a m o K 8 60 samo 8 ponoči s te te čl m kasalni-kom K 7-20. Nlkak rlaiko! Zamena dovoljena ali deiar nazaj! — Razpošilja proti povzetju ali prejrposlatvi denarja Prva trornlca nr t Brfliu
Hanns Konrad
c. In kr. dvorni zaloialk
vBruxu št. 567 (Češko)
Bogato ilustrovan cenik z nad 3000 podobami pošljem na za htevo zastonj in franko.
2625 10 1
Združena tovarne za volnino prodajajo letos zopat izključno po meni okroglo 4C00 kom. takozvanih
vojaških kote« zo konje
za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci sotopli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja.
Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošl|e]o na
Steinor-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Ounaj, II, Taborstrasse 27 O
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugajajoče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna prUnanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, Orilnwalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja D^oro-stanv, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Oerisdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr._ 2267
Pri" današnji draginji
se zamore Sledili samo s koristnim nakupovanjem. Naročite svoje potrebščine posteljnega in telesnega perila, oblek za gospode, go.pe ln O*rok», opr«m za neveste naravnost Iz tovarne. Pilite nam, na kar vam po81|emo
in posSSprosto velik katalog. Zlasti priporočamo Iz tega:
II »In. ?,ta"te LL dR
11 i 1 meter bMZ hibo	4 1 meter
6-is m dolge po izberi Iz lodna, barhenta, flanele, zimskega suU, ok..ord.i Itd. Blago z. Muz.^pr.d-
Manlši ostanki 1-S m dolgi, zgoraj navedenega blaga '	meter ie za 40 vinarjev
Srajoe za flospe, zelo gorke Hlaoe za gospe, zimske . ... ■ Sraloe za mo8ke, z ovratnikom ali ne Plalai za dečke (od 5-14 letne) . . Plošči za gospode, vsake velikosti . Vrhnje suknje za gosp« najboljšega
Težki,* močni konjski kool
od K 8*30 nad. od K 1'70 nad. od K 1— nad. od K 6-60 nad. od K 11'40 nad.
od K od K
5-SO nad. S-— nad.
Piilte po katalog na naslov:
Gebr. REICHART, to«ai
Dornbirn 18, Predarlsko.
3 i
(S O 3 8 | 3 '3
"I _-o _ - ^o w
» O !2.«
< ST
2" SO
o
Ž'« s-o
n » » !£
§ S N 5
S^ffSJ*
35'!% 5 ow »g.
"i a < S & • 3" 8 8 §.
K ■ It jf CT ; -i
1	o » o 3
£ 2 W 3 15
_ 2.-, » m
o? _ «
7<-w<n ff i
5 & * °2
» • m N
o 2
Ž" S.?!
" | »r N< 3 am n> S .?N 3
Z1*
— 1 e s 3 ■ SiJS u
■ d 0X3
•o a e »
2	sr n ni'
«> L §
a • i
w n
■ IS
3 »2	C
s: t®	N
7T	3
< 2 < orq 5 < » B? TO t
£?Š>rI 2.
c" O ■o ? „
fig 2 ~ 2. S «
I o < f <
• 2 O- =• 3
S 5rJr 3 M
e o-
3" , «> S.
I £ Z
S!"1' _ < »
g 3	O
1 ^
Tf? I
■o
< .

TJ W	»
2
SgJ&i
»5; («2 2
C =•• s 4 O. 3 -- ■ (fw
2. n'2 ?«
m ^ J*
c • CL°
• I S-ffŠ
|2._o<
F S I 3-
" ST W
b. o

* o M.
O O-
<£ o 12
O- < *
a s: - sr 5.
»

O T*
w<
BI	60
-h	•
	19
fi)	2,
3	
0«	S1,
Ml	&
0H sr	O
v	
3	J
(0	f
r	m
0	
0	
(D	
■J	
W	
<	
■11 lil	
0	
0
(JI
fiM