230. štev.
Pavšalni fritnfa /
Y Ljubljani, torek 23. septembra 1810.	II.	leto.
v Stiabijsunl Ja pc$tir
fet«	»	j	,	(g	M-—
sd£j(	,	i	,	v	42’-~
babi tebi.	.	t	,,	21'—
?« sss&Ba;	,	.	,	7 —
aa fssssK&asMstvo!
S* tete sa?r«] E 215— «8 £«i teža	*	„	SO*«
**> 6*ts3 >.«fe§	a	, gg*«*.
** &M|«e	.,	„	e*«.
3a pl«*«*« uriik« brca »»Hljitri decarja ie m «078*9 o&lratl.
SurcSnlU aaj pegllJa)* Harofolac
W po MakaulcI.«bMB
Oglasi a* računaj® p« p«. srtbSjaneia prostora in •!-eer l na visok tar 45 *■ žirek prostor aa enkrat 40 vin, s« večkrat popasi.
Hr«SBlS5va j« s» $tsreai trga Ste?« 18. 'Meto* ‘štev« Bfg, gj$r»valitv« i« m ithespvm trg* Ste?. S« — Scietbn žt». H,
Izhaja v&ak. dan zjntraj Posfuaesgft if«vilka velja 40 viaai^v.
V&sSmim 8'Mc lasorato? i. Sr« se u#s pri« iožjt a» «%«7Mr 3«pftatoa »11 zastal«. - Doolsl ®*J *» ii- isAfcraJo, - KekopSei se ne vraitejo.
Važna posvetovanja v Beogradu.
Kronski svet.
Ldu. Beograd, 20. septembra. Danes popoldne Je bil kronski svet v dvorani ministrskega predsedniška pod predsedstvom prestolnaslednika Aleksandra. Prisotni so bili razen ministrov tudi Trumbič, Pašič, Rybaf, Smodlaka in Slobodan Jovanovič. Kakor čujerno, sta predložila Pašič in Trumbič referate o mnogih detajlih, o katerih vlada dosedaj ni bila poučena, ta ki dajo stvari popolnoma drugačne Jlce. Kronski svet je trajal od 17. do
20. in se bo nadaljeval jutri ob desetih. Potem je bila ministrska seja za radi vprašanja stavke bančnih uradnikov v Zagrebu In drugih stavk, ki bi se v zvezi z njo mogle razviti.
Beograd, 22. sept. (Izvirno.) Sinoči ob 18. se je vnovič sestal kron-ski svet pod predsedstvom regenta . Aleksandra. Posvetovanje je trajalo do
21. ure. Na razgovoru je bila mednarodna situacija, v kateri je poročal najprej zunanji minister dr. Trumbič, za njim pa dr. Šmcdiaka in dr.Rybaf. V političnih krogih se potrjuje, da zastopajo naši mirovni delegati stališče, da je treba z ozirom na sedanjo mednarodno situacijo podpisati mir z Avstrijo. Vprašanje pa je, če je se-dajna vi J da vsled svoje demisije še upravičena storiti kakšen tozadevni sklep. Ako ne bo mogoče že v par dneh sestaviti nove vlade, si bodo najbrž pomagali tako, da bodo pred tožili vprašanje v odločitev parlamentu.
Posvetovanje 8 člani mirovne delegacije.
. J Ldu. Beograd, 21. sept. V
današnji seji ministrskega sveta, kateri je predsedoval prestolonaslednik ta ki se je pričela ob 10. uri, se je nadaljevalo posvetovanje s člani nase mirovne delegacije. Seja je trajala do 13. ure. V času, ko se je vršila seja, Se je vseučililčna mladina, ki se je ravno vračala s svojega shoda, sklicanega povodom reškth dogodkov, ustavila pred poslopjem ministrstva za zunanje stvari ter s sklicanjem
manifestirala za jugoslovansko Reko. Ob 17. uri se je ministrski svet pod predsedstvom prestolonaslednika vnovič posvetoval s člani delegacije.
Vsi poslanci morajo v Beograd.
j Ldu. Beograd, 20 sept. Vsi doma mudeči se poslanci so bili včeraj pozvani, da se vrnejo v Beograd.
Smodlaka In Trumbič pomlrujeta.
j Ldu. Beograd, 20. septembra. V Beogradu se veruje, da bo Smodlaki in Trumbiču uspelo pomiriti stranke. »Politika« javlja, da so možna ponovna pogajanja med Narodnim klubom in Demokratsko zajednico.
Reka.
D’ Annunzio in admiral Millo.
Ldu Pariz, 21. sept. »Secolo* javlja, da je admiral Mtllo dospel na krovu torpednega rušilca na Reko, da bi izposloval odhod vojne ladje „Dante Alfghferi" iz reške luke. 6’ Annnunzio mu je zapretil, da ga bo aretiral, ako bi ščuval mornarje k nporu. Oddelek ardltov je odšei na krov torpednega lušilca.
Spor med Nittijem in Tlttonijom.
Ldu. Berlin, 21. sept. Riško vprašanje je imelo že vpliv na politične razmere v Italiji. Kakor javlja »Secolo«, je med Tittonijem in Nittijem nastalo glede postopanja proti D’An-nunzfu nesporazumljenje in se mora računati z odstopom Nittija. Na mesto Nittija bi stopil Tittoni Tudi vesti z mirovne konference so neugodne.
Nova Izjava min. predsednika
Nittija.
Ldu Pariz, 21. sept. V soboto je bila v Rimu važna seja zbornice, ki je razpravljala o dogodkih na Reki. Min. predsednik Nitti je estro napadal povzročitelje reških dogodkov, ki kompromitirajo Italijo napram zaveznikom in to v trenutku, ko potrebuje Italija tako nujno miru in ko mora Italija vse storiti, da si pridobi zaupanje in kredit inozemstva. Težko mi bo, je rekel Nitti, opravičiti se pri zaveznikih. Pozdrav, ki ga pošiljam zaveznikom,
je prlsrčnejši kot le kdaj. Nitti je končal z izjavo, da bo uvedel strogo preiskavo in da bo z vso strogostjo nastopil proti vojakom, ki se v štirinajstih dneh ne vrnejo k svojim krdelom. Izjava min. predsednika je napravila na vse politične kroge globok utis.
Pred blokado.
Ldu Lyon, 22. sept. Kakor poroča ,,Messaggero", so priprave za blokado Reke na kopnem in na morju končane. Reški Narodni svet je sporočil, da je mesto za tri mesece preskrbljeno. Oeneralštahni Sc f generala Badtglio, polkovnik Siziliani, je imel dolg pogu. -r z d’ Annunziem.
Jadransko vprišanje se bo reševalo potom obojestranskega sporazuma?
Ldu. Pariz, 21. sept. »Chicago Tribune" doznava, da so se po Tit-tonijevi zaslugi sporazumeli Italijani in Jugoslovani, da se jadransko vprašanje vštevši reško reši potom obojestranskega sporazuma. Tittont zastopa v tem pogledu stališče, da Wilson ne bi imel pomislekov, ako bi bili Jugoslovani s tem zadovoljni. Clemenceau In Llyod George baje podpirata Tltto-nija v tem zmisiu in sta hkrati dala Jugoslovanom vedeti, da bi pozdravila neposreden sporazum. List doznava, da bi predsednik Wilson v resnici sprejel neposredno rešitev tega vprašanja, ki bi bila po volji Jugoslovanom, katerim jo merodajno dejstvo, da veleoife niso v stanu odstraniti d’Annunzia z Reke s silo.
Sporazum med Italijo, Francijo in Anglijo.
Ldu Trst, 21. septembra. „L’ Era Nuova" poroča iz Rima: Sporazum, ki ga je Tittoni dosegel s Clemenceaujem in Lic yd Georgem, izraža v glavnem naslednja formula: ,.Francija In Anglija priznavata italijansko suverenost nad mestom Reko, ter prepuščata zvezi narodov nalogo, upravljati reško pristanišče." Kakor se zatrjuje, je ta sporazum definitiven; vendar se v njem ne govori prav nič o usodi ozemlja, po katerem teče že
Ieznica Reka—Trst s svojim križiščem v St. Petru na Krasu. Zadnja formula, o kateri je biio slišati glede tega ozemlja in o kateri se doznava potem indiskietnosti, da je bila sklenjena pri pogovorih v Clahiontalnu, določa, da se ustanovi svobodna država, ki bi jo upravljala nekaka mešana vlada pod nadzorstvom zveze narodov. Ako bi izbruhnil kak mednarodtil ko- fukt, bi imela Italija pravico, dsf vojaško zasede to državico.
Mirovna pogodba z Bolgarijo.
Ldu. Lyon, 21. septembra. Mirovna pogodba z Bolgarijo obsega v glavnem naslednje določbe: Severne meje Bolgarije ostanejo nespremenjene. Na zapadu odstopi BolgarHa mal kos ozemlja kraljevstvu SHS; to velja zlasti za lok reke Strumice. Južno mejo tvori črta, ki se prične pri točki, ležeči približno 8 milj jueo-zapadno od kraja Baskmakli, gre preko krajev Ardsbaski in Daridera, ki (»staneta bolgarska, ter se konča pri Kilkiku. (Op. Ldu: Navedena krajevna imena so v brezžični brzojavki najbrže popačena ter *e njih pravilnost ne da kontrolirati, oziroma jih je mogoče najti le na specijalni karti.) Dalje gre meja po slemenu gorovja Kaital Dagh in Tokapik Daghvsmerl proti jugovzhodu. Med določbami po-liticnega značaja se nahaja v prvi vrsti ona, po kateri mora Bolgarija priznati kratjstvo SHS. Zavezne in pridružene velesile jamčijo Bolgariji za to, da bo dobila gospodarski dostop k Egejskem morju. Glede varstva narodnostnih manjšin veljajo skoro enake odredbe, kakor v saintgerroainski pogodbi. Vojaške klavzule določajo, da bolgarska armada z častniki vred ne sme presegati 20.000 mož ter se sme porabiti izključno le za vzdržavanje notranjega miru ter za varnostno službo na mejah. Novačenje se vrši samo potem nabiranja prostovoljcev. Službena deba za častnike znaša dvajset let, za podčastnike in moštvo pa dvanajst let. Bolgarija bo smela imeti
Gadje gnezdo.
Spisal Vladimir Levstik. Tiskala In založila Zvezna tiskarna v Ljubljani 1919. Cena vezani knjigi i0 K.
Mnogo Zdravja je v tej knjigi, mnogo krepke volje In moči, ki že skoro presega človeške možnosti. Vsa ta silna jakost je osredotočena v eni sami ženski, v Kastelki s Kastelčevega Mlado sanjavo dekle se je poročito; prišlo je s Kranjskega na najodno ogrožen kraj k možu, kmettrpijancu, ki ga zavedejo nemčurji. Sanjavo dekle postane ženska, polna divje energije. Ko je posestvo že takorekoč uničeno, umre Kastelec in ostavl ženo samo. Posestvo, ki že skoro ni več njeno, in trije sinovi — to je zdaj lastnina mlade udove. Toda Kastelka premaga vse. Posestvo se dvigne, sinovi študirajo in kakor nebo se jim odpira življenje. Najstarejši in najmlajši sta našla vsak svojo nevesto. Eden ljubi sosedovo Jelo, drugi njeno mlajšo sestro Zinko.
i Tedaj izbruhne vojna, ki je Kastelka ne more zmagati. Kakor kolne, prosi in roli — dva sinova morata v
boj.!Oba padeta, a najmlajši je interniran in se slednjič vrne domov, izmučen do smrti. Da bi ga otela, hoče mati žrtvovati sebe in se obesiti. Tu o obišče Jezus in ji odpre nov svet. »V veri je odrešenje... Cuj me tedaj irt vedi: tvoja ljubezen je predrzno zaupala vase. Naj bo še tako velika, letečega svinca ne ustavi; še Bog ga ne more, zakaj tudi v smitonosneru zrnju Je on sam. in prevzetna je bila tvoja ljubezen, jezna, polna grenkobe; eno si ljubila, drugo sovražila. Dobra ljubezen r.e meče sence, Kastelka, svoje varuje, mrzi nikogar ne. V tvoji je bilo obilo suhega zlata, pa tudi mnogo nesnage, zato se je skalila v uri nesreče in zdvomila nad seboj, (str. 183).
»Vidiš, tega ne razumeš. Vsi pravični so moji, kdorkoli sttojl zoper krivico, mi služi kakor ti, Kastelka. AH tudi skesani grešnik je moj in deležen moje ljubezni: Judež tvojega sinu se je izpreobrnll v svoji smrtni uri. Usta nižo mogla govoriti, srce pa se je kesalo in klicalo k meni; prišel sem ter mu odpustil, kakor nekdaj Iškarjotu.« (str. 184)
»Stara pravda je pravda zatiranih, •n jaz sera jo prvi podpisal ter bom do zadnjega ž njo; stara pravda je dobra pravda zato ne sovraži v njenem imenu Bojuj se, toda ne kclnl;« — (str. 185.)
Janez okreva, narod preglasi znamenito majniško deklaracijo -~ stara pravda zmaguje.
Kastelka je dovršila nalogo. Svojo zemljo je etela otroku svojemu. Ce so ji ubili dva, je eden vendar še ostal živ. In ta bo zvesto čuval grudo.
Značaji so jasni, dejanje živo in sa slika je polna plastičnosti.
Se bolj pa je treba povdariti — se mi zdi — vzgojno stran te knjige I
Kako smo sanjali, kako smo upali in verovali, bože mili — kaj je bilo zvenečih besedi l Iz Amerike je donel glas o vsesplošni pravici, od vsepovsod so nam lagali o ljubezni. In ko je nastopil najvišji trenotek in smo z otroško naivnostjo verovali, da je ves svet odložil delo hinavščine in nasilja, smo se nenadoma zavedli sredi najostudoejše gnusobe, sredi rafiniranih spletk in laži, ki nam režejo naše telo. Pravica je šla rakom žvižgat,
L
ljubezen je šla ribam gest. Gorica, Tisi, Celovec, Reka — koliko bi jih Še lahko našteli Šepredno se je mogel posušiti potok krv), kopljejo pobesneli žonglerji strugo — za krvavo reko. Komu r.a ljubo? Na ljubo peščici ljudi, ki je z blaznostjo zastrupila ves narod na apeninskem polotokuI Ce mora biti tako, naj bol Večna ni nobena reč — vsaj ne tako, kakor misli tisti, ki jo kuje.
V »Gadjem gnezdu« so podani naši pojmi o pravici narodov. Visoka izpoved naše volje je v njej, da hočemo živeti, ne v silo drugim, ne pod silo drugih. Zato bo ta knjiga brevijar zatiranih, popotnica varanih in molitvenik ogoljufanih. Zato bo črpal mladi rod iz nje smernice in vero. Zato bo stopil nekoč na podlagi tega katekizma pred vse, ki danes — bodisi izven naših meja — uganjajo komedije s tem, kar je vsakemu živemu bitju sveto: s pravico do življenja.	Ivan	Albreht
Danes zvečer vsi na koncert hrvatskih akademikov v „ Union"!
največ 10.000 mož finančne straže, tako da v nobenem primeru ne bo i Imela pod orožjem več kakor 30 000 ! mož. Posebna klavzula določa razmerje med številom častnikov in podčastnikov ter številom moštva. Po preteku 3 mesecev po podpisu pogodbe bo morala Bolgarija Izročiti na posebnih določenih krajih vse orožje in vso muiiicljo, kolikor ja ni upravičena pridržati za oborožitev goriome-njenlh kontlgentov. Omenjuje se zlasli Število In kolikor topov, ki jih bo smela Bolgarija imeti; da še celo dotacija topov z municljo je natančno določena ia zelo omejena. Topovi, katerih kaliber ne presega 105 mm, smejo imeti največ 1500 izstrelkov, topovi težjih kalibrov pa samo 500 izstrelkov. Zgraditi se ne sme nobena nova utrdba. Uvoz dušljivih plinov, metalcev plamena in tankov je prepovedan. V vsej Bolgariji bo smela samo ena tovarna izdelovati vojni materija!, in še ta edinole v izmeri, ki določa mirovna pogodba. Bolgarija mora izročiti tudi vse svoje vojne ladje, ki bodo demolirane, ter ne bo smela graditi nobenih novih vojnih ladij. Dalje ne bo smela Imeti nika-kega vojaškega ali mornariškega letalstva. Vsota, ki jo bo morala Bolgarija plačati za obnovo, povračilo In odškodnino, se bo pričela plače-Mti dne 1. julija 1920, in sicer v šestmesečnih obrokih, ter bo morala biti izplačana do 1. julija 1958, prav tako kakor določa tudi verseilleska do-godba za Nemčijo. (Op. Ldu: Številka, ki označuje to vsoto, je v brezžični brzojavki popačena) Bolgarija mora državam, v karere je tekom vojne vdrla, povrniti vse vplenjene arhive in muzejske zbirke. Razen tega se mora zavezati, da bo dobavila Romuniji in kraljevstvu SHS določen kontlgent živine. Kraljestvu SHS mora povrhu še tekom pet let pošiljati letno 50.000 ton premoga. Ako bi Bolgarija ne izpolnila teh svojih obveznosti, ima posebna medzavezniška komisija, ki jo predvideva mirovna pogodba, pravico, da prevzame nadzorstvo nad državno "upravo in da predpiše davke. — Gospodarske klavzule so enake onim v sainlgermainskl mirovni pogodbi.
Vojna odškodnina.
Ldu Pariz, 21. septembra. Vsota, ki jo bo morala Bolgarija plačati za napravljene škode, se bo pričela plačevati dne 1. juliji 1920, in sicer v šestmesečnih obrokih, ter bo morala biti isplačana do 1. julija 1958, Ta vsota znaša 2 In */4 miijarde frankov v zlatu.
Jugoslavija.
Razgovor z delegati naše mirovne delegacije,
j Ldu. Beograd, 21. septembra. »Pravda« priobčuje razgovor, ki ga je imel njen poročevalec s člani naše mirovne delegacije. G Paš!6 je izjavil: »V Beogradu se hočemo posvetovati o našem zunanjem položaju ter se obenem tudi poučiti o stanju notranje krize. Zato tni je sedaj še nemogoče, podati kako izjavo.« Dr. Trumblč je odgovoril na stavljena mu vprašanja ined duglm naslednje: »V glavnem gre za Člen 51. avstr, mirov, pogodbe, ki se pa sicer tiče vseh malih držav. Govorilo se je, da se glede naše države nanaša ta člen predvsem na Macedonljo, oziroma na Arnavte in muslimane. Odklontev podpisa po naši delegaciji je napravila v Parizu zelo mučen vtis. Naši prijatelji nam svetuleio, naj podpišemo. Delali bomo na to, da se ministrska kriza čim prej in čim povoljnejše reši. Ne morem še reči, bode-li prišla na vlado koncetracijska vlada, povdarjam samo, da je splošno delo vseh strank najnujnejša potreba. Za nas je merodajen samo državni interes, temu služi vse naše delovanje.« — Dr. Smodlaka je v razgovoru s poročevalcem dejal: »Jmell smo in bomo pred očmi samo državni Interes. Preverjen sem, da se bo vladna kriza rešila hitro in po-voljno. Po mojem mnenju morajo b.tl
v današnjem času v vladi osredotočene vse narodne sile.
Beograd proti brezdelju vlade in parlamenta.
iLdu. Beograd, 21.sept. Na njem protestnem shodu beograjskih meščanov so govorniki ostro kritizirali delovanje vlade in parla menta, tako glede notranje, kakor zunanje politike. Zahtevali so, da se na t vsak način prepreči tako anarhija,
S kakor diktatura, da se Nar. predstav-i ništvo razpusti, kakor hitro bo volilni zakon izgotovljen ter da se razpišejo ln čiraprej Izvedejo volitve. Shod je bil zelo mnogobrojno obiskan ter se bo ponavljal vsako nedeljo, dokler bodo trajale take razmere.
Dubrovnik proti brezdelju Nar. predstavništva.
j Ldu. Dubrovnik, 22. sept.
Minuli četrtek je bil tukaj velik narodni shod pod milim nebom, U-deležili so se ga tisoči meščanov, delavcev, dijakov in ameriških prostovoljcev. Na njem so enodušno in naj-energlčneje protestirali proti partizanstvu in neredu Nar. predstavništva v Beogradu. Predsednlštvu Nar. predat, se je poslala resolucija.
Lainjive vesti o Črnlgorl.
J Pariz, 21. sept. (Izv.) Posebni dopisnik »Journala des Debats« poroča svojemu listu: V zadnjem času prinaša francosko Časopisje razne vesti o bojih, ki se baje vršijo v Črnlgori. Tako vedo povedati, da se je tudi zadnje dni med srbskimi četami in domačim prebivalstvom v južnem delu dežele vnel ljut boj, pri katerem so imeli Srbi na izgubah 160 mrtvih in 200 ranjenih. Po zanesljivih ugotovitvah sem v stanu, vse te vesti kot popolnoma neresnične najodločneje dimentirati. Izvzemši nekatere spopade med pristaši bivšega kralja Nikite in domačim prebivalstvom v okolišu Vir-pazar—Sutoman, kjer pa so italijanske Čete, v ostali Crnigorl sploh ni prišlo do nikakih izgredov. Kljub vsem poizkusom Inozemskega izvora, da se izzovejo neredi v Crnigori, vlada povsod popoln mir in red.
Mirovni posvet.
Odgodltev mirovne konferenca?
m Pariz, 21. sept. (Izv. por. »Jugosl.") »Echo de Pariš" piše: O mirovni konferenci krožijo različne vesti. Poroča se, da namerava konferenca preložiti svoj sedež v London ali kako nevtralno mesto. Doslej te govorice še niso dobile konkretnih oblik. Opaža se precejšen odpor proti trajnem zasedanju mirovnega posveta. Zlasti Angleži menijo, da nikakor ni potrebno, da bi se posvetovanja nepretrgano vršila. Odhod Llovda Georgea, Bonarja Lavva in lorda Milnsrja je v tem pogledu značilen. Ker pa do kakih izpremln-jevalnlh sklopov še ni prišlo, je bil imenovan Eric Crown angleškim zastopnikom na mirovni konferenci.
Razna poročila.
r češke šole na Dunaju. Ldu. Dunaj, 21. septembra. Državni kancelar dr. Renner je danes sprejel odposlanstvo čehoslovaškega narodnega odbora v zadevi ustanovitve čeških šol na Dunaju. Državni kancler je uvodoma naglašal, da se bo v tem vprašanju postopalo strogo v duhu mirovne pogodbe. Izrecno pa mora ugotoviti, da se nikakor ne more strinjati s kako zvezo tega vprašanja s preskrbovanjem Dunaja s premogom. Obžaluje, da neprestano negovanje narodne občutljivosti na vseh straneh zelo ovira strokovnjaško razraotrlvanje vseh manj-šlnjsklh vprašanj. Državni koneter obsoja to narodno gonjo in želi ustvariti tako ozračje, ki omogoča stvarno razmotrlvanje vprašanja krivde in naproša zastopstvo narodnega odbora, naj tudi s svoje strani postopa v tem zmlslu. Po podrobni razložitvi želja narodnega odbora se je dosegel sporazum, naj se vsa ta vprašanja predložijo anketi,
ki se začne v četrtek zvečer in kateri naj prisostvujejo tudi zastopniki narodnega odbora.
r Praga podpiše 12 </3 milijonov kron državnega posojila Ldu. Praga, 21. sept. (Ciu) V današnji izredni seji praškega občinskega sveta je prišlo pri razpra/i predloga glede podpisa državnega posojila v znesku 12 */3 milijona kron do zelo viharne politične debate. Predlog, da se podpiše posojilo, je bil z vsemi glasov!, razen glasov nemških socijalnih demokratov, ki so se glasovanja zdržali, soglasno sprejet
r Ltoyd George podal ostavko. Ldu. Kopenhagen. 21. sept. (Ctu.) Kakor javlja zasebna brzojavka Iz Londona, je L!oyd Gjorge podal svojo ostavko. Potrdila te vesti še ni.
r Na Angleškem zapadel sneg. Ldu. Pariz, 21. sept. V nekaterih krajin na Angleškem je včerej padal sneg. Toplota je padla na 3° nad ničlo. V Parizu se je izpremenilo vreme in toplota je padla na 7° nad ničlo.
r Pomanjkanje premoga na Dunaju. Ldu. Nauen, 21. septembra. Pomanjkanje premoga na Dunaju preti s strašno katastrofo. Se vedno ni pričakovati premoga od nikoder.
r Italijanski poslanik na Dunaju. Rim, 21. sept. (Izv. por.) Grof Foretta bo imenovan diplomatskim zastopnikom italijanske vlade na Dunaju.
r Izročitev Viljema. Ldu. Bruselj,
21.	sept. (Dun. Ku.) Po Reuterjevem uradu javia list »Libre Belg'que«, da je poslanik Nizozemske v Parizu dobil sporočilo, da bodo v 14 dneh od Holandske zahtevali, naj Izroči bivšega nemškega cesarja Viljema.
r Belgijski kralj potuje v Ameriko. Ldu. Pariz, 22. septembra >N w York Herald« javlja iz Bruslja: Belgijska kraljeva dvojica odpotuje jutri s princem Leopoldom v Ameriko. Na vprašanje Časnikarjev, ali bi Belgija v prihodnji vojni enako postopala, kakor leta 1914., ie odgovoril kralj, da ne more o tem biti nobenega dvoma.
r Nova romunska vlada. Ldu. Pariz, 21. sept. (Dun, Ku.) »Excelsicr« javlja: Manfu je dobil nalog, da sestavi novo romunsko vlado.
r Razmere v Petrogradu. Ldu. Kopenhsgen. 20. sept. Angleškemu Časnikarju Dukesu se je posrečilo dospeti iz Petrograda v Reval. V listu »Berllngske Tidende« opisuje neznosne razmere v Petrogradu. Dukes označuje življenje v mestu kot smrtni boj. Železniški promet je skoro popolnoma ustavljen. Mesto grozno trpi vsled pomanjkanja premoga.
r Ciklon v Severni Ameriki. NewYork, 21. sept. (Izv. por.) Cklon, ki je divjal minuli teden ob obali v Texasu. je povzročil 250 človeških žrtev. Škoda na gradivu presega deset milijonov dolarjev.
Politične beležke.
p Beograjska »Epoha** poživlja k pameti naše strankarje v uvodniku ,.Notranja fronta". „Eooha" piše v kratkem povedano: Habjani so izrabili naše notranje in zunanje ne-prilike, se tiho pripravljali in pred-uzeli spontano ofenzivo na obe naši fronti na politično In vojaško. Mi nismo znali, da se združimo v eden edini pokret za spontano obrano tega, kar bi bilo vredno čuvati. Zdaj bi bilo skoro brezpredmetno vprašanje, kdo je kriv. Mi potrebujemo v tem trenutku vlado, ki b! znala smelo in brzo vzpostaviti gibajočo se notrajno našo fronto, vlado, ki bi imela samo eden cilj: da na novo mobilizira vse duhove in na novo 8 svojo energijo unese energije v vse, ki so klonili, vlado, ki bi znala, vlivajoča zaupanje, odvrniti našo paž-njo od vslh drugih problemov In kon-certrirati jo celo v enem samem pravcu: v pravcu nacljonalne obrane. Le v takšnem danem slučaju bi lahko upali, da bi imel Wilsonov „veto“ moč imperativa, ker bi imel W»Ison tudi dovolj oslombe v nas samih. Vlada, ki bi čim prej vzpostavila notranjo nacijonalno fronto, to je edini lek In edina naloga danes.
Na naslov ministrstva za uk in bogočastje.
V včerajšnjem »Narodu« čitamo pod naslovom »Iiternst za jugoslovanske dijake v Anerikl«, sledeče: V Ameriki so osnovali angleški internat za 250 jugoslovanskih dijakov. Tl dijaki bodo dobivali v internatu brezplačno stanovanje in hrano v svrho študiranja na ameriških učnih zavodih. Iz Sarajeva odputuje 25 dijakov preko Soluna v Ameriko.
Slavno poverjeništvo pa vprašamo: koliko jih bo med terni iz Slovenije? Zakaj se pri naj ne prične akcija v iste svrhe, da b! bili tudi naši dijaki enkrat toli srečni, da bi si lahko ogledali svet preko domačih plank. Ali leži krivda pri našem poverjeništvu? Ako odpošlje lahko Sarajevo 25 dijakov, zakaj jih ne more Ljubljana vsaj ravno toliko, Bog varuj da nam bi kdo očital separatizem. Saj smo ve idar mi bili edini, k! smo propagirali jugosovansko edinstveno misel, in ravno zato, ker hočemo, da se prišteva Ljubljana tudi k Jugoslaviji, bi želeli, da se vlada spomni velikodušno tudi na na3, ki nimamo niti toliko sredstev, da bi lahko pohajali tukajšnjo univerzo.
V isti številki »Naroda« čitamo ponudbo dr. Milko Brezigarja, da se sprejme v popolno oskrbo en dijak, ki bi hote! študirati v Ameriki agrarno kulturo. Posledica tega oglasa je, d* se je priglasilo najmanj trideset r«' ficktantov. Kam z njimi? Pozivlji®1'* poverjeništvo, da naj pošlje vse, hi so se priglasili pri dr. Brezigerju v jugoslovanski internat v Ameriko. Storila bo delo, ki bo rodilo v najbUŽj* bodočnosti sad, ki bo poplačal sijal110 ves trud, ki ga bo imelo poverjeništvo, da to stvar uredi. Eden v imenu vseh.
Poklicanim činiteljem v resno razmišljanji.
Znana je vsem razlika, ki jo dela vojna uprava med sprejetimi in nespretetimi častniki naše armade. Posebno hudo so prizadeti rezervni častniki in ravno ti tvorijo jedro vseh nesprejetih iz zasedenega ozemlja, ki morajo vzdrževati še d.užino. Poleg ogromne gmotne razlike v plačah med sprejetimi in nesprejetimi častniki, tare te poslednje tudi stanovanjska mizerija; poklicani krogi pa ne store ničesar, da bi se beda ublažila. Približuje se zima z vsemi grozotami minulih vojnih zim. Bodočo zimo nam ie prav dobro In odkrito naslikal ljubljanski župan v eni zadnjih številk »Slov. Naroda«. Kurjave ne bo od nikoder. Da bo pa tudi v tem oziru razlika med sprejetimi in nesprejetimi častniki — med zveličanimi in nezveiičanfmi — za to skrbi že vojaška intendanca. Naveden bodi en drastičen primeri Sprejet samstf častnik dobiva skozi vse leto U/2ra3 dtv mesečno in to brezplačno; njegovemu nesprejetemu tovarišu pa pristoja samo v zimskih mesecih le po 1 m3 drv mesečno, ki jih pa mora plačati. Torej nesprejeti častnik s Številno družino in »mastnimi« prejemki nekvalificiranega dninarja si sme — po receptu gosp. župana »iz denarja, ki mu preostaja od veselic in gledališča" — preskrbeti kurivd sam, kjer hoče, ker se vojna inten-danca' dalje za to ne briga. Glavna stvar v naši armadi je pač, da »nesprejeti« vrše svojo domovinsko dolžnost. In kako so jo vršili, ni treba, da pišemo. Vsekakor bolje, kakor oni, ki sedijo že od prevrata sem na vplivnih in mastnih mestih ter mečejo zavednemu jugoslovanskemu naraščaju polena pod nog o. Ko so nesprejeti častniki izvršili svojo d ilžnost, pa lahko gredo. Toda *svaka sila do vremena”. Vsem onim gospodom pa, ki bi jim morala biti mar domovina, kličejo nesprejeti častniki — sužnji ln trpini: Hud mraz nas bo vse zmrzujoče združil, takrat pa pazite, da vam ne postane vroče t
dn Kneginja Jelena bo te dni z
otroki obiskala kralja Petra in ostala dalje ča3a pri svojem očetu.
dn N®š poslanik na belgijskem dvoru Jovan Markovič, kt je bil p>J naši delegaciji v Parizu, jo odpotoval v Brusel', da odda svoje poverilnice.
dn Za profesorja bogoslovja v Mariboru je imenovan žalski kaplan dr. Josip Jeraj.
dn Spretne {n zanesljive kolporterje (prodajalce časopisov) spsej mejo podružnice uprave »Jugoslavije« v Celju in Mariboru in v Ljubljani. Prij ave v uoravništvih.
dn Reški be gunci pri hrvetskeni bhtiu. Provizorični odbor reških beguncev je posettl bana dr. Polačeka te n;u razložil stanje la razmere, v kojih se nahajajo begunci. Ban je odbor sprejel najprlsičnejše In obljubil podporo od s'rani vlade.
‘dn Reške »Primorske Novine« tako dolgo ne bodo več izhajale, dokler se razmere na Reki ne uredijo. Kakor je znano iz raznih italljanskh vesti, so hoteli arditi in re&fca poulična drhal dobiti v svoje pesti urednike tega lista Ljubiča ter Čakiča In so-tfudnika Mrzljaka. Slučaj pa je hotel, da so bdi tačas vsi odsotni.
dn Dr. Radičeva žena in njeni dve hčerki so pred nekaj dnevjizpu-stili na svobodo, kakor »mo že poročali. Preiskava proti njim se pa se nadaljuje. Dr. Rad č sa/n se še vedno nahaja v redsrsivenem zaporu.
dn Begunsko zborovanje v f*taju. 25 t. m. se vrši v Ptuju važno zborovanje istrskih in gotiških beguncev. Vladne inštitucije, železnice in uradi, se prosijo, da gredo udeležencem zborovanja v vsakem oziru na roko, begunce In njihove zastopnike kakor tudi legijonarje pa vabimo, da se v lastnem interesu polnoštevilno udeleže. Začetek zborovanja je ob 11. uri dopoldan. Železniška zveza je na vse ■trani ugodna. Narodni svet v Ptuju.
dn Poštni pomožni sluge že dolgo pričakujemo pomoči, a nikdo 8e za nas ne zmeni. Listi so pisali, da dobijo poštni uslužbenci draginj-8ke doklade, in res. vsi drugi so dobili, 8amo pomožni stu^e ne. Poglejmo si Selake pismonoše, ‘ki morajo že zjutraj cb 6 uri v službo in pridejo komaj ob 17.—18. url nazaj. Posebno težavno ie za nje pozimi, ko morajo dostikrat Po čez pel metra visokem snegu hoditi In še često s praznim žele dcetn, kopiti si pa na deželi ne morejo tako tehko in imajo tako plačo, da je sramota. Več bi neslo, če bi vzeli berivko palico. Mr storimo svojo dol-v *Uost, tudi radi, zato pa zahtevamo Primerno plačilo. Ali pa mogoče gospodje mislite, da pomožni sluge v tej grozni draginji za 274 K mesečno tehajajo, ki si morajo poleg tega ob-'eko še sami kupovati, medtem ko dobijo stalni sluge obleko zastonj?
“°g°če mislite, da pomožni sluge dobijo živež bolj po ceni, kakor na-
!ran ič v^,uge dobijo doklade, n. pr. K« «/■ *a fe.no in vsacega otroka po ou K, a stalni pomožni sluge pa le samo za<<e» * za svojo ženo in otroke pa nič Kako pa zopet to? Ali gospodje mogoče mislijo, da žena in otroci od nižjega ne smejo živeti? AH je tukaj potrebna dvojna mera? Smo vendar vsi enaki ljudje 1 Dajte ham, kar si po pravici zaslužimo, ne Zahtevamo več! Kajnaš^poštaa zveza * temu poreče? Pri poštni zvezi smo Vsi od najmlajšega do najstarejšega. Plačujemo tudi vsi enako članarino, Shipak, kakor se vidi, starejši skrbijo toenda samo za sebe, a — kaj bo 2 mlajšimi to njim ni nič mar. Člana-*teo plačujemo radi, a nestor! se pa 22 nas nič. Zakaj pa potem plačujemo? Mogoč«*, da bo samo za starejše go-JPode dobro? Saj, kedar denar potrebujejo In zato od članov pobirajo, mti vprašati ne smeš, zakaj da plačaš. Takšne razmere pač niso ravno demokratične.
dn Napisi na vojašnicah. Pletejo nam: Lahi so na vieh vojašni-cah v okupiranem zemiju napravili velike stalne napise, kakor n. pr. v
Gorici na Travniku „Caserna della
Viitoria" v Pulju „Nasatio Sanso" itd.
S tem poveličuje svoje „junske'‘ ozir. svoje ,.zmage*'. Ali bi ne bilo umestno, da bi tudi pri nas posvetile naše voli, šnice kterim našim herojem in zapisali z dalekovldfiiml napisi dotična imena na pročelja vojašnic? \
dn »Johunca iz Vodic", reete: Ivana Jelovšek je v noči od 21. na
22.	t. m. uiaria v tukajšnji dež. bolnici.
S'oj čas je*s svojimi „čudeži“, ki jih je delala v župnišču v Vodicah, vzbudila po celi Sloveniji veliko zanimanja, razburjanja, časr.iških polemik, med pametnimi ljudmi pa dojil smeha in veselosti. Tudi iz Ljubljane je tedaj romalo v Vodice precej radovednežev. Johanca se je večkrat »zamaknila" in ob tej priliki potila kri. Razkrinkal jo je neki ljubljanski kočijaž, ki je dognal, da se je Ji hanea vozila vsak teden iz Vodic v Ljubljano v klavnico po telečjo kri, katero je potem potila. Za zdravniške in zdravstvene kroge je interesantno dejstvo, da je sedanji ravnatelj deželne bolnice dr. D. izda! tedaj »zvedeniško« mnenje, da je mogoče, da človek poti kri. S tem je hotel podpreti vero v »čudeže Johance iz Vodic".
dn Aretirana tatica. Na upozo-renje zagrebškega redarstva je bila v Mostaru aretirana 39 let stara Zlata Slavlček. V zagrebškem brzojavu poslanem mostarski policijski direkciji se navaja, da je obtoženka poneverila in pokradla stvari v skupni vrednosti do en milijon kron.
dn Občni zbor državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo, ki se je vršil dne 13. t. m. je isvclil sledeči odbor: predsednik Anton Zorko (poverjeništvo za notranje zadeve), odborniki: Ivan Elsner, Joško t*vek (poverjeništvo za finance), Aleks. Hiavač, Ferjan Karol, Sabec Iv. (poverjeništvo za notranje zadeve), Cerar Joško (ru-darstvr), Peterlin Franc (poverjeništvo •/.a secijaltio skrb), Gregorič Anton (poverjeništvo za uk in bogočastje), Levicki Leo (poverjeništvo za ja«, na dela), Jelenc Makso (policijsko ravnateljstvo). Namestniki: Willenpart Fr, (predsedstvo deželne vlade) in Franc Fink (policijsko ravnateljstvo). Pregledniki računov: Abram Ivan (poverjeništvo za uk in bogočastje), Ivan Kocjančič (okr. glavarstvo Ljubljana). Namestniki: Fink Ivan in Jagodic Ivan (poverjeništvo za finance)
dn Opozorilo! Kuratorij za o-skrbo slepcev opozarja odčinstvo na razglas v uradnem listu Št. 149 z dne 19 t. m. o otvoritvi zavoda za slepce. Na ta razglas opozarjamo prav posebej vsa županstva in vse župnijske urade.
drt Rezglus z dne 6 t. m. zadevajoč oddajo tobačne trafike v Lokah, davčni okraj Laško, se je vsled brzojavnega naročila poverjeništva ministrstva financ d,' nadaljnega ukrepa slstiral.
dn Pod sekvester je postavljeno posestvo grofa S tl gha .v gornjerad-gonikem okraju. Sekvester je g. Jakob Breznik, župan v Statenlnclh.
Resolucije istarskih begunaca
primljene na sastanku 18. o. ra.
I.
Potpisani zastupnici begunaca iz Istre, sakuplisni na sastanku u Ljubljani dne 18 septembra 1919, zabri-nuti očajnlm položajem, v kejem se nalazi naš jugoslavenskl narod u za-posednutlm kiajevinia, pozdravljaju sve one Jugoslavene, koJI so unatoč neprijateljskora nasilstvu ustrajaji u zaposednutim krajevima tc se pre dali progonit: i internirati, nego da su ostavili svoja mesta i svoj narod; pozdravljaju jugoslavenskl narod na Rijeci, koji danss preživljava satove najgoreg terora te svečano izjavljaju, da m če mirovati, dok i zadnje naše selo na zapadnim granicama naše kraljevine ne bude oslobodjeno od okrutnog talijanskeg imperijalizma.
Uvereni da samo jedna jaks, zdrava i jedinstvena Jugoslavija može da izbavi naš narod, osudjuju svako
nastojanje, koje b! išlo zatlm, da se razdvoji jedinstveni narod Srba, Hrvata i Sloveaaca; osudjuju najodhič-nije svaku plemenskupropagando, koju teraju pojedlncl znallce ili neznailce pod uticajem tudjinačkin agenata; po zi/aju zastupnike iz okupiranih fcra-jeva, neka se okane upličanja u pro-vincijatističke stranačke razmirice u našoj kraljevini te traže od njih, da se u radu za okupirane krajeve, koje u prvom redu irnsdu da zaatupaju, svi, ujedine u jedno kolo i 3 jednim ciljem: rad za oslobodjenje; u stal-noj vezi s narodom iz neoslobodjemnih krajeva, možemo dana3 mirno da ustvrdimo, ds, ko redi proti tim na-čeliraa, radi i proti volj! naroda u okupiranom popručju, koji (\inaa ne poznaje više plemenskih razlika i koji zdvaja nad tolikim pomanjkanjem ro-doljublja u oslobodjifilm delovima naše otadžbine pa l medju samim predstavnlclma okupiranih krajeva.
II.
Istarski begunci, sakupljeni na sastanku u Ljubljani dne 18 septembra 1919 naj odiučnfje prosveduju proti namerama mirovne konference u Parizu, da naše Primorje, Istru, Trst, Reku, Goričku i Dilmaciju posredno ili neposredno pripoji Italiji i da se time 500.000 naših n&jboljih ljudi, na temelju preživeltlh tajmh u-govora izruči kulturnoj, nacljonalnoj 1 ekonomaicoj propasti. Na]oi\iučnije traže, da se pitanje naših okupiranih krajeva reši na temelju pučkog glasovanja, koje prema mišljenju tati-janskog ministra vanjsklh posala Tit-tonija predstavlja najbolje sredstvo za rešavanje nafjenainih pitanja u spornim područjima te opominjaju Euro-pu, da m če biti mira, dok se ove ži-votno naše pitanje ne uredi po na-čellma latinske pravednosti.
Opozarjamo na današujt protestni shod v Mestnem domu v Ljubljani. l)oižnost vsakega Slo enca, ki no soglaša s postopan em naših nar. pred-tavnlkov Je, da so slrada gotovo udeleži.
Ljubi	Vrteti).
1 .Glasbena Matica«. Triinštiri-
deset hrvatskih akademikov, vrlo izobraženih pevcev pod vodstvom skladatelja Krajsnskega pride danes v torek popoldne z vlakom iz Varaždina v Ljubljano, da piirede zvečer v Unionski dvorani koncert z najzanl-mivejšlm sporedom. Pevski zbor je izobrazil dr. Krajan^ki v tako veliko eopolnost, da ga primerjajo z najholj-š m hrvahkim zborom wLtsinskega“ v Zagrebu. V pretečenem mesecu je koncertiral v R< gaški Slatini z izredno velikim uspehom. Prinaša nam Slovencem najlepše pozdrave v hrvatskih narodnih pesmih. Slišati nove hrvatske skladbe in lepote narodnih pesmi iz varaždinske okolice in znamenite pesmi iz Medjumurja bo prava slast narodne in glasbene kulture. V koncertu nastopi tudi pevka solistinja z ruskimi in češkimi skladbami. Slovenci, sprejmite naše brate hrvatske akademike, ki prihajajo v navdušenju za jugoslovansko kulturo v Ljubljano, a tisto prisrčnostjo, katera gre dragim bratom. Sprejmite jih na kolodvoru cb prihodu popoldanskega vlaka in hitite si kupit vstopnice za koncert. Spodobilo bi se, da bi bila zvečer koncertna dvorana U »Ionska nabito polna. Ne udajajajte se malomarnosti in brezbrižnosti l Storite Iju-bav gostom in zavedajte se svojih dolžnosti nasproti bratom Hrvatom. Vsakdo greši zoper naše jugoalovan-sko složnost, kdor iz malomarnosti ne prisostvuie koncertu.
1 .Glasbena M«t<ca" opozarja, da so vstopnice za nameravan! koncert, dne 12, t. m. veljavne za današnji koncert akademičnega društva »Tomislav" iz Varaždina. Kdor se ne more udeležiti danes koncerta, se mu denar vrne. Za Ličarjev koncert, dne 3. okb. se bodo izdale nove vstopnice.
1 Vprašanje: Koliko čm bodo letali še okolu ljudje z rumeno-črnlml kapami?
1 Prepleskanje pisemskih jn&’ blraln kov. Ker je pleskanje pisem skih nabiralnikov na licu mesta nemogoče, je sklenile kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, pobrati po mestu vse pisemske nabiralnike, da se izročijo pleskarju v delo. Občinstvu v porabo ostanejo nabiralniki pri vseh poštnih uradih. Tekom enega tedna bodo po možnosti nabiralniki prepleskani in po.-tavtjeni na običajna mesta.
1 Zopetni roparski napad pod Rožnikom. Ko se Je vračala gdč. M., prodajalka v neki ljubljanski trgovini, v soboto večer okrog 7. url na svoje stanovanje, jo je napadel na Večni poti neznan moški ter ji hotel strgati z roke ročno torbico. Gdč., ki je precej močna in pogumna, se je postavila krepko v oran, tako da je došlo med njo in napadalcem do ruvanja, pri katerem sta zlomila dežnik, ki ga je imela gdč. s seboj. Šele, ko so prihiteli na klicanje iz bližnjih hiš ljudje, se je lopov prestrašil in pobegnil v gozd. Kakor nam poročajo, ta slučaj ni osamel, arnpak je postala Večna pot zvečer prav nevarna pot posebno za ženske, če hodijo same. Ko se mrači se pojavljajo tamkaj razni sumljivi elementi, na katere opozarjamo policijsko oblast. Vsem, kt stanujejo v tej okolici, bo zelo vstreg a, če pošlje od časa do časa tja policijsko patruljo.
1 Češka obec pofiii dne 27. t. m. o pol 21. hod. v maie dvoranč Nirod. domu „Českč posvicenf ‘ čleriy uvedeni hostč viidni.
i Kino teden. Prvo sl. društvo kino-uastavljencev za Slovenijo v Ljubljani, je končalo s/ojo prvo prireditev v korist našim invalidom. Vsled nepričakovanega uspeha se zahvaljujemo občinstvu $a tako mnogobrojni obisk kljub oddaljenemu prostoru ter hladnim večerom. Enako komisiji za stvarno demobilizacijo za aparate in stroje, vodstvu pivovarne „Unton“ ter gosp. ravnateljnu za električni tok i. t. d., gosp. Kosierju za prostor, gosp. Po-gačai ju trgov cuzelektr. žain cami Mestni trg, gosp. Gorcu trgovcu s kolesi za strojno cije, Savezu za izposojevanje filmov v Zagrebu, gosp. Giaucinannu in G:33nerju v Tržiču za platno ter gosp. Hammannu gosp. Ogriču, tehniku v Novemestu za 20 vstopnic invalidom, slov. dnevnikom, kateri *n piiobčevali notice za priredite/ ter Š šanski elektrarni i. t. d. Obenem prosimo za na-daljno blagonak!on,enost povodom društvene rotunde po vseh krajih Slovenije v korist naši n invalidom, za kateio epetovano prosimo sl. društva in posestnike večjih dvoran za b.ago-hotno prepustitev dvoran.
i Prod jalci sladkorji« (ljubljanski) ae vabijo, da se zglaae tavuj v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lt-leku radi nakazila sladkorja. Sladkor se prodaja na odrezek štev. 4 sladkorne izkaznice.
1 Cena sladkorja. Do preklica sc določijo za nadrobno prodajo sledeče cene siadUcrju: Ža kristalni sladkor in sladkor v grudih po 12 K, za
I.	sladkor v kockah po 12 K 30 v. kg. Pričakovati je — da se bodo cene sladkorja za november vsled ugodne letine surovin na Čehoslovaškem znižale. Stvar merodajnih oblasti, pa je, da se čimpreje sklenejo s Čehoslovaško ugodne pogodbe za dobavo sladkorja. Opozarja se, da je uvoz sladkorja prost z omejitvijo, da določa cene sladkorja in pa nadzira razdelitev vsega uvoznega sladkorja še vedno urad za prehrano. Nekontrolirana trgovina s sladkorjem osobito po višjih cenah pa se bode najstrož e kasnovala.
1 Kavarna »Zvezda" priredi danes od 20 do 23. ure zvečer koncert. Svira vojaška garnizijska godba. Vstop prost.
Izpred porote.,
Oskrumba.
Včeraj se je začelo jesensko zasedanje ljubljanske porote. Kot prvi je prišel na vrsto 1. 1878 v Dramljah na Štajerskem rojeni btvši učitelj in sedanji trgovec Miloš Slemenšek. Zagovarjati se je moral radi hudodelstva zapeljevanja in oskrumbe. Radi sllč-
nega zločina je bil Is pred leti obsojen na 13 mesecev. Obravnava je bila tajna. Senatu je predsedoval predsednik deželnega sodišča dr. Papež, obtožbo je zastopal L drž. pravdnik Bežek, obtoženca je zagovarjal dr. Poje. Siemenšek je sicer tajil svoj čin, ali priče so izpovedale obtežilno. Obsojen je na 5 let težke ječe.
Goljufija s srebrnini denarjem.
Kot drugi se je zagovarjal Rudolf Cerar, bančni uslužbenec v Ljubljani, ker je izvabil Francu Tratniku znesek 12130 K, češ da mu hoče preskrbeli znamke za ta denar. Od M. Cibrove pa je izvabil 300J K v srebru in ji obljubil plačati za vsako srebrno štiri papirnate krone. Obdolženec priznava goljufivo dejanje in pravi, da je z denarjem, ki ga je dobil od Tratnika plačal svoje dolgove in 1000 K naložil v Prometno banko. Zakaj je izvabil Gbrovi denar, je pa rekel, da ne ve. Očividno pa je bilo iz razprave, da je Storil to v goljufivem dejanju. Obsodbo poročamo jutri.
Strojniški tečaj.
Ministrstvo vojne in mornarice, (oddelek za mornarico) objavlja nastopni razpis konkurza za strojniški tečaj:
To jesen sprejme vojna mornarica v svoj strojniški tečaj 100 mladeničev, kateri se bodo izvežbali za strojniško službo. Za v sprejem v ta tečaj lahko prosijo mladenič’, podaniki kraljestva SHS, kateri so izpolnili 17. In niso prekoračili 20. leto.
Prošnje naj se pošljejo ministrstvu vojne In mornarice oddelek za mornarico do 1, oktobra 1.1. s sledečimi prilogami:
1. Krstni list.
2. Domovinski list ali spričevalo o pripadnosti.
3. Nravnostno spričevalo, izdano od pristojne okrajne ali občinske oblasti.
4. Vojaško zdravniško spričevalo, da je sposoben za službo v mornarici, da ima dober vid, da natanko razlikuje vse barve in da ni venerično b:<an. 5. Potrdilo očeta (varuha), da x g
$ tem, da mu sin (varovanec) sbv vojno mornarico in da služi kot prt < voljec Še dve leti v aktivni službi vojne mornarice po končanem 18. ietu in končanem strojniškem tečaju.
6.	Spričevala končanih šol ali pa njih prepise.
Prednost imajo oni, kateri so dokončali eden ali več razredov srednje šole ali so se izučili kakega rokodelstva tehnične etroke, potem oni brez srednje Sole, kateri so se izučili ključavničarske kovaške, šoferske, električne, kurjaške alt kake slične obrti.
Cas, katerega prebijejo v tečaju, se ne vračuna v aktivno službo.
Naznanilo, kedaj se imajo priglasiti prosilci pri komandi tečaja, dobijo od oddelka za mornarico potom pristojne komande mesta, katera jih pošlje na državne stroške h komandi tečaja.
Po dokončanem tečaju bodo u-čenci, ki so dokončali 18. leto, zapriseženi in uvrščeni v mornarico kot strojniki 11. razreda. Do • končanega 18. leta bodo vpisani kot učenci v pomorski arzenal ali kako drugo delavnico vojne mornarice.
Le bo dotičnik nadalje služil v mornarici, sl prisvoji v isti strokovno izobrazbo in dana mu bo mogočnost, da doseže po svoji sposobnosti u-radniški čin. __________
Pokrajinske vesti.
kr Rsdile na Koroškem. — V
nedeljo 14. t. m. se je zbralo do 300 ljudi na ljudskem shodu. Domač’ pevci so zapeli »Lepa naša" nakar je v Imenu narodnega sveta otvoril »hod g župnik Vuk Mcdgorja. S prisrčnimi besedami je pozdravil navzoče, ter dal besedo znanemu ljudskemu govorniku Arnošu, ki je proti koncu svojega lepega govora pozval ljudstvo, da ne pozabi ljubezni do materinskega jezika, ko bo prišel dan, da se odloči usoda za nje in njihove otroke.
Nato je štacljskl poveljnik v imenu vojaštva pozdravil ljudstvo. Gospod župnik Vuk se je zahvalil govornikoma in ljudstvu, ki je tako mnogoštevilno prišlo in pazljivo poslušalo ter ponovil goreče želje predgovornika, naj bo vsakemu SioAencu spoštovanje maternega jezika prva in sveta dolžnost. H koncu je zapel zbor pevcev: „Lepa naša", „Slovencc sem", „Hej Slovani'*.
kr Litija. Tukajšnji trgovec E. se še ni naučil slovenščine, ali pa misli, da je še vedno v stari Avstriji, da se lahko ponaša s svojo »blaženo nemščino.* V delavska knjižico je napisal svojemu hlapcu, ki ga je odpustil dne 15, t. m. popolnoma nemško spriče va!o in to danes v Jugoslaviji. Ali ni to naravnost izzivanje?
kr Razstav« narodnih noš In drug<h zanimivih starin v Kamniku je odprta ta teden od 21. do 28. t. m, v dvorani kamniške čitaln’ce.
kr Novomesto. V nedeljo 14 t. m. je bil v Novem me3tu sokolski izlet. Brat-tka društva iz Karlovca, Metlike, Gradca, Črnomlja in Trebnja so nas posetila. Ob prihodu vlaka je zaigrala na kolodvoru godba novomeškega in metliškega Sokola sokolsko koročnico. Mesto je bilo okrašeno z zastavdmi in cvetjem. Popoldne se je vršila na Loki javna telovadba. Tisočgiava množica se je zbrala nad telovadiščem. Nastopili so najprvo metliški, graški, črnomeljski, trebanjski in novomeški sokoli in izvajali ljubljanske proste vaje in vaje na orodju; nato sokolski naraščaj belo oblečene deklice z rdečimi pentljami v laseh in mali dečki v kroju, ter slednjič dijaški naraščaj. Občinstvo je bito zadovoljno in je burno ploskalo. Za tem so prikorakali Karlovčani, za njimi pa njihove sckolice, ki so nas iznenadile s svojimi izvajanji praških prostih vaj. Zvoki Karlovškega orkestra so užitek še povečali. Ko so končale, so zadoneli klici odobravanja in občudovanja in ploskanja ni bilo konca. H koncu so nastopile še novomeške sckolice, ki so tudi žele burno pohvalo in priznanje.
kr It Škofje Loke Pred kapu- j cinskim mostom se še vedno svetlika ’ na vzidani plošči ime bivšega habsburškega trinoga. Želimo, da dd mestna oblina odstraniti ploščo, ki mimoidočim vzbuja edinole žalostne spomine In obenem začudenje nad malomarnostjo mestnih očetov. Isto-tako človeka zaboli v srce, ko sliši na glavnem trgu tako nemškutarjenje mladih in starih, kot da bi se nahajal v kakem nemškem gnezdu. Naše mnenje je pač, da bi se to nemškutarjenje lahko zabranilo, ko bi se gotovi sloji malo bolj zavedali svoje narodnosti. Tu se zabavlja čez Srbe, tam zopet čez naše ujedinjenje, ako pa pogledaš te zabavljače malo natančneje, vidiš, da imaš opravila z ljudmi, ki so s/oječasno hodili na Šušteršičev poziv v Ljubljano demonstrirati za vojsko. Poznamo, te svetohlince, spominjamo se pa tudi še časov zabavljanja, ko si čul iz ust teh ljudij opazke: »Srbi so kraljevi morilci in roparji 1« S takimi »narodnjaki« pomedimo v naših družbah. Jugoslavija jim je sicer postrigla brke, toda volk ostane volk, četudi mu odsekaš rep.
kr Braslovče. Progreb Srečko Puncerja. Tem potom izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli do tako lepega pogreba našega nepozabnega Srečka. V prvi vrsti se moramo zahvaliti gg. duhovnikom, predvsem g. kanoniku nekdanjemu Srečkovemu dobrotniku, potem gene ralu Maistru, očetovskemu prijatelju njegovemu svetovalcu. Nadalje se najtoplejše zahvaljujemo Sokolskim društvom, požarni brambi, dijaštvu, govornikom ob grobu, učitejstvu, oroiništvu, gg. Josipu Pauru in Rudolfu Pevcu, zastopnikoma Savinjskega trgovstva, vojaštvu ter vsemu braslovškemu in Izvenbraslovškemu občinstvu. Zahvaljujemo se tud« g. poročniku Kalanu, ki nam je poslai slike od prejšnjega Srečkovega groba v Vovbrah ter nadalje g. voj. kuratu Bogdanu Lendov-šeku, ki nam je vse uredil, da smo
ga lahko pripeljali iz Vovber. Srčna hvala g. Rojniku, pod čegar vodstvom so zapeli braslovški pevci Srečku v cerkvi in na pokopoiišču lepo nagreb-nico »Prišla bo pomlad«. Ravno tako smo hvaležni gospodični Tončt Ješovnikov!, ki nas je v teh bridkih urah znala tako požrtvovalno tolažiti. Torej še enkrat prisrčna hvala vsem.
Srečkovi stariši ir? sorodniki.
kr Povodenj v C«.	«,	Voglajna,
ki priteče pri Celju v butajo, je ob tem deževju tako narasla, da je daleč naokoli vse poplavila in da so se moraii ponekod baje s čolni voziti.
Slovenji Gradec. Čiščenje se je pri nar izvršilo temeljito. Človeku se res prijetno zdi, ko sl *.i v raznih uradih naš mliodoneči domači Jezik, med tem ko prej nisi ničesar opravil s slovensko govorico. Tembolj ne-umljivo sc nam zdi, da so nam po silili ra »sodnijo namesto narodnega of cliala Vutfja, ki je bil poklican v Pnbcrk, nekega Voršfca prej seveda Wo'Schitza baje iz Kočevja. Mož je reuegat v pravem pomenu besede. Se spomladi 1.1. je služil kot računski podčastnik pri takratni konjaki bolnišnici v Šoštanju, kjer ni spregovoril nikdar slovenske besede in ie rabii če je imel opravka s slovensko stranko, večkrat tolmača, ker ni hotel znati. Z vso odločnostjo zahtevamo od našega vrlega sodnega predstojnika, da nemudoma uvede poizvedovanje pri gerentstvu in sosvetu mesta Šoštanj ter pri tedanjem š<f-živinozdravniku g. Riharju, sedaj v Rado ?ljici, kjer bo marsikaj zanimivega zvadel o gori imenovanem. Nezaslišano bi bilo, če bi čoveka s taki ni narodnimi grehi še nadalje redila Jugoslavija! V take kraje — kakor je naš — pa brezhibno narodne delavce in uradnike I
izvirna telefonska in brzofavne
poročila Jugoslaviji«. Delegati v parlamentarnih klubih.
Beograd, 27. sept. Mirovni delegati dr. Trumblč, dr. Rybs? in dr. Smodlska, so obiskali danes Narodno predstavništvo. Najprej so se zglasili v Demokratskem klubu, kjer se je ravno vršila seja Demokratske zajed« niče. Zunanjega ministra dr. Trumb'ča in ostala dva delegata je pozdravil poslanec Pečič, naksr je odzdravi! dr. Trumbič. Na seji je poročal min. predsednik Davidovlč o zunanjem in notranjem političnem položaju. Iz Demokratskega kluba so odšli delegati v Radikalni klub, kjer je rayno refe-riral Pašič o pariških dogodkih. Ob vstopu delegatov je Pašič prekinil svoja Izvajanja, pozdravil došlece in jih seznanil z klubovlml člani. Minister dr. Trumbič se je zglasil nato še v ostalih parlamentarnih klubih. V Jugoslovanskem klubu ga je sprejel dr. Korošec; v Narodnem dr. Laginja.
Ministrska kriza.
Beograd, 22. sept. Rešitev vladine krize tudi danes ni napredovala. Notranjepolitična situacija je nespremenjena; vsa pozornost je osredotočena na zunanjo politiko. Jutri pa se obnove pogajanja o sestavi vlade in obnovi dela Narodnega predstavništva.
Pred tipografskim Strajkcm v Zagrebu.
Zagreb, 22. septembra. Zveza zagrebških črkoatavcev je izročila danes lastnikom tiskarn spomenico s svojimi novimi zahtevami ‘ tavcl zahtevajo predvsem 100% dšanje ae-dajnih plač In socializacijo vseh tl-skarniških podjetij. Za odgovore so slavili petdnevni rok. Ker ni misliti, da bi mogli tiskarnarji zahtevam ugo-ddi, je treba računali, da izbruhne
27.	t. m. splošna stavka zagrebških črkostavcev, v tem slučaju bodo seveda prenehali izhajati rudi vsi zagrebški listi-
Spor med tipografi in novinarji.
Zagreb, 22. sept. Ker vztrajajo črkostavci na avojem sklepu, da hočejo cenzurirati vse vesti, ki jih stavilo, se
je spor med njimi in novinarji še poostril. Uredniki listov Izjavljajo, da ne morejo več delati, če ec cenzuri od zgoraj, bi je že sama na sebi dovoij neprijetna, pridruži še cenzura od spodaj, ki bi bila tem neznesnejša, ker bi bila docela neodgovorna in samovoljna. Zato je sklicalo »Novinarsko diuštvo« izredni občni zbor, da odloči o stališču, ki go je treba zavzeti v tem vprašanju. Bati se je, da pride med obema skupinam?, do preloma, kar bi bilo tem bolj obžalovati,' ker sta se dosedaj v v-ieh stanovskih vprašanjih medsebojno podpirali.
Tramvajski Štrnjk v Zagrebu.
Zagreb, 22. sept. Včerpj se je začela stavka nastavljencev "•agrebšlte električne železnice. Promet is popolnoma ustavljen; dosedanja pogajanja so ostala brezupešna. Mesto namerava staviti uslužbencem ultimatum in vse odpustiti, ako ga ne sprejmejo.
Demokratska skupščina v Varaždinu,
Varaždin, 22 septembra. Včeraj se je vršila tukaj sij jno uspela skupščina demokratske stranke Glavni govornik je bil Milan Pnbičevič Po shodu so manifestirali zborovalci- v sprevodu za narodno ujedinjenje.
Odvetniki iz okupiranega ozemlja.
Beograd, 22. septembra. Viada je pripravila naredbo, ki izide v najkrajšem času in daje odvetnikom, ki so pobegli iz okupiranega ozemlja; pravico da odprejo svoje pisarn® kjersibodi v Jugoslaviji.
Jugoslovansko kolesarsko prvenstvo.
Zagreb, 22. sept. Pr! včerajšnji
dirki Ce je—2agreb za jugoslovansko
prvenstvo je dospel prvi na cilj P*v" lija, član koles, društva „Snkol“ v Zagrebu. Slovenca Rebolj in Soškovic sta bila — vsled defektov med potjo — peti In Sesti. Ogrin pa Je racU tro« lezni odstopil.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urade.
Nemčije se je ud&Ia.
Ldu. Pariz, Jutri se bodo podpisali akii, s katerimi Nemčija vsled ententine zahteve izjavlja, da je pripravljena črtati člen 61 iz nemške ustave.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Tedenski reporioar:
Drama.
23. sept., torek, »Dnevi našega življenja«, ?a A-abon,
24. sept., sreda, »Faun«, za C ab.
25. sept, četrtek, ob 3. uri pop. »Snegulčica in Škratje«, izven abon. Zvečer zaprto.
26. sept. petek, »Dnevi našega življenja«, za E-abon.
27. sept., sobota, »Striček Vanja«, za B-abon.
28. sept., nedelja, ob 7. uti zvečer »Striček Vanjs«, izven abon. —• Ob
3.	uri pop. »Snegulčica in škratje«, izven abon.
Opera.
23. sept., torek »Pikova dama«, za D abon.
24. sept., sreda »Madarne But-ietfly«, B-abcn.
25. sept,, četrtek »Po*tlijon iz Lonjumesu«, za E abon.
26. sept., petek, »Pikova dama«, za A abon.
27. sept., sobota, »Madarne But-teifly«, za C abon.
28 sept., nedelja, »Pikova dama«, izven abon.
Drug« repriza »Pikove dame4*«
Ce posluša človek .večje glasbeno delo enkrat, ne rnore zaznati hipoma vseh njegovih skritih lepot. Poslušati ga mora večkrat, da se lahko intenzivno poglobi v njegove posameznosti, da mu pronikne do jedra. Tako mi j«1 druga reprb.a »P kove dame« odkrila maisikatero lepoto glasbeno;^1158' tičnih in šc več nežnd-liričnin m®9*
bogate partiture, ki so pri premljerl neopaženo švignile mimo mene, bodi Sl radi reraipoloženja, bodi si, da me Je dostikrat zmotilo dejanje .na odru. Opazil sem pred vsem. da Cajkovskij skoro nedosežno riše milje. Najlepši dokaz: vsa druga slika drugega de-Janja, ki zla3ti v orkestralnem delu izvrstno podaja, mora na poslušalca napraviti globok, neoozaben vtis. In igralki, ki tako imenitno poda vlogo grofice, kot je to storila baš gdč. M : dvedova, je treba odkritosrčno čestitati! — G Wuršer je vlogo Hermana izigral do detajlov. Njegov glas Je lep v srednji legi, višina ne ogreje, Gdč. Richterjeva je bila v vlogi Lize izborna kot vedno; gdč. O z e-govičeva je jako lepo prednašaia otožno romanco. G. Š t a m c a r dob iva Pogum; za pesem o ptičicah v zadnjem dejanju, zasluži posebno pohvalo. Gdč, Gzjeva se je predstavila simpatično, le tremolira preveč. Gg. Kovač, Mohorič in Čer mak so zadovoljili. — P.iznat! moram, da je letošnji operni zbor glasovno dober. Mestoma težite zbore »Pikove dame« je čvrsto zapel. Kje je krivda, da včasih malo prehiti ali zakasni, ne vem; morda radi živahnega igranja pevci in se;ke premalo pazijo na di-tigentiL Da bo veselje nad zborom večje, naj se ta napaka gotovo odpravi. V zadnjem dejanju je bi! zbor Bila točen; tenoristi so se naravnost odlikovali. — Orkester je pod taktiko §• Rukavine blestel v sijajnih bleščečih barvah, od najnežnejših pp do fHandijoznih ff j.	Z.	P-
»Postiljon Iz Lonjumeaua, °Peia Adolfa Karla Adama vkljub svoji ; |(*sok! starosti še ni zastarela. Živ- i Jjenje ji podaljšujeta: veselo, živahno ' jkjanje in lahka, melodijozna glasbi. Letoš tja uprizoritev »Postiljona« je bila docela enaka lanski. Solisti so Vsi brez izjeme dobro peli. Prednjačila sta jim g. Drvota in gdč. Richterjeva. Občinstvo se je izborno *»bavalo, ne morda toliko radi ko-jhlčnlh situacij v operi, marveč nad škandalozno slovenščino proze. Ali r«3 ni mogoče, da bi se g. Drvota n»uči! par stavkov pravilno slovenski Povedati? Bi bil zato »obešm«, kot Poje g. Cer mak v tercetu zadnlega klanju? 	 z	R
Leonid Andrejev umrl.
, Preko Pariza javljajo Iz Helsing-J?rs*, da je na živčni bolezni umrl v ,ustaniacki na Finskem znani ruski P^atelj Leonid Andrejev. — Leonid J.ndrejev, eden najpopularnejših ruskih Piscev, jC tudi naši slovenski publiki ®°bro znan. Gotovo jih je maio pri ^ ki ne bi poznali njegovega na ®,0vensko prevedenega dela „R ieči srneh“, kjer prikazuje strahotne vojne "Cinke in posledice (— iz ruske-japon-?** vojne —) in kjer se čuti v vrstah •n med vrstami velik protest proti nesmiselnemu vojnemu pokolu. Andrejev * r»?Ls.?1 P°leg povesti tudi drame n, pr. F	Zla8ti bo Pa P0itian
rliSl WJn*®. po sv°li draml »Dnevi
Hašega življenja", s katero sejeotvo-rllo letos naše Dramsko gledališče. Andrejev je svetov-no znan pisatelj in menda ga ni večjega naroda, da ne bi lWel prevedeno vsaj katero njegovo delo. Po prepričanju je bil Andrejev *°cljalfst, ali navzlic temu odločen nasprotnik boljševikov.
Gospodarstvo.
g Trgovina In obrt v slovenjem delu Koroške. Odkar smo Jj0r*li zapustiti Celovec in smo glede *\'egove u3ode zelo skeotični, so v ovenokem delu Koroške za trgo-'nn in obrt r.astale popolnoma nove •?«mere, katerim se moramo čimprej Phlagoditl. Dozdaj je vsa ondotna ^fiovlna vsied naravne lege in prometnih zvez gravitirala v smeri proti jre5°vcu, in naravno je, da je po iz-£,avnitvi Celovca nastala gotova kupni stagnacija, ki naj jo naši /Sovci Jn obrtniki brzo izrabijo s 0®» da navežejo kupčijske stike z "dotnlrr.] tvrdkami in da eventuelno
otvorljo filljalke. Posebno bi bilo priporočati mlajšim trgovcem in obrtnikom, ki so na tem, dn se samo osvojijo, da se po mežnostl naselijo v slovenskih delih Koroške. Nudijo se jim lepi prldobitven! izgled1, poleg t?ga pa jo stvar eminentno političnega značaja, ker vladi v teh krajih d mdanes gotova kupčljska negotovost in nezadovoljnost. Naš* naloga {•!, da pridobimo ondotno prebivalstva tudi s tem, d i mu ustvarimo kolikor-mogoče ugoden gospod trsk! položaj Kot čujemo, bod > tudi upravne oblasti v teh krajih v najkrajšem času podvzele primerne korake, da se ta akcija lažje izvede.
g Letina v Cshoslovaski. Navzhc dežju in hlad iema vremenu je letina v Čehoslovaški povoljno uspela. Pšenica je bila na srednjem Moravskem in na jugu zelo lepa, a ostala žita so bila srednja. Sladkorja bo letos na Češkem zelo mnogo. Izvoz bo torej velik. Samo zniža se naj pri nas carina, pa sladkorja v državi SH3 ne bo manjkalo.
g Sadje v Prekmurju Civilni komisar za Prekmurje dr. Srečko Lajnšič nam ponča, da se bo začelo
7.	razpredajo sadja v Prekmurju dre 2 2. t. m. Razprodajalo se bo samo po vagonih od postaje Rudgona po Bled :či« cenah: l. lederce, zlatice, zelene startine in kanadarce po 2 K 30 h kg 2. leta2 mošincke, paod holterve, zim tke mišaacke, Safia-serce po 2 K kg. 3. sadje za napravo sadjevca po 1< 30 h kg. Oni, ki re-f ektirajo na maku i sadja, naj se obrnejo na civilnega komisarja za Prekmurje v Murski Soboti. Zahteva se predolačilo in sicer se mora denar takoj položiti pri blagajni okrajnega glavarstva Maribor, kascor hitro dobi kupec brzojavno obvestilo, da se mu je blago odposlalo. Interesenti naj javijo svoje potrebščine, da se lahko njihovim željam ustreže.
g Sejmi za žrebeta. Konjerej-ski od*ek • 11. slovenske kmetijske družbe (nekdaj Spodnještajersko in Prekmursko) priredi sejme za žreb-Čeke izključno mrzlokrvnih pasem v starosti do 18 mesec jv, t > je lanskih in letošnjih tn sicer 22 t. m. v Ra-dincih, 23 t. m v Ormožu, 24 t. m. v sv. Jurju ob juž. žel. in 25. t. m. v Žalcu, na tamošnjih sejmišč h. Odsek je za te sejme za’ntereslral inozemske kupce in ima upanje, da bode vlada do tega časa V3e potrebno glede izvoza tega konjskega materi-jala, za katerega v drugih pokrajinah našega kraljestva ni uporabe uredila. Bode torej najbrž to edina priložnost te žrebčeke letos prodati, priženite torej vsi konjereje!, kateri ste primorani odprodati, kateri pa imate dovolj klaje in prostora pam vam svetujemo, da redite dalje. Pridite pa tudi domačini, kateri želite take žrebčeke kupiti. Trgovanje konj vsake druge vrste,, kakor omenjenih žrebče-kov bode na teh 3ejmih strogo za-branjeno. Predpisi glede živinskih potnih listov veljajo kakor za vsaki drugi sejem.
'g Novi premogovnik! v Nem* čiji. »Berliner Tagblstt« piše, da so našli v Tevtoburškem gozdu nove premogovnike, ki baje dost' obetajo. Kmalu bodo začeli tu 11 s ponovnim eksploatiranjem dornberških premo-gokopov, ki so jih opustili 1. 1884, in jedaako s premog .kopi v distriktu 0?nafciii:k. V 0.'d :nburgu so v novejšem času našli tudi bogate petrolejske vrelce.
g Prodaja lesa. Dne 29. sept. 1919 bo prodajal gozdankl odiek deželne vlade v Sarajevu 80 kubičnih metrov jelovih hlodov, potom javne ustmene oziroma pismene dražbe. Les leži na skladišču z Nemilu ob železniški postaji. Tozadevni razglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
g Težkoče glede dobave sladkorja iz Češke. Vse države iščejo češki slad cor. Švica nudi najboljše cene. Tudi Italija bi istotako rada sladkor, ker je kakovost sladrorne pese v Nemčiji s^edij*, a v Rusiji nlkakorlna. Oška lahko izraža slad-
kor simo v zavezniške države. Frančiška vladi je zaključila dogovor s Cihoslovaško, dl ji pošlje 2030 vagonov sladkorja. Prva partija češk. slsdorj* 103 /sginov je prispela na Franosk) preko H tmburgi R »d tega izvozi, a z namenom, dt d/Igie valuto in dobi zlato iz F aicoske za s roj sladkor, na n C; tka ni mogla poslati obetanih 633 vagonov sladkorja za Življeiske potrebščine iz Srbije.
g Lesn* trgovina dravske doline Kzko velitsanskega ponena je dandanes za severni del Jugoslavije zd užiiev različnih gospodarskih panog v trdno falango so spoznali naši lesni trgovci dravske, mežiške in mislinjske doline ter Koroške. Izvoz lesa v inozemstvo in državne potrebščine sili)o lesne trgovce v združitev, ds kot jednota nastopajo v vseh slučajih, ko bo treba Ščititi domače narodne interese in domači kapital. Naši narodni lesni trgovci uitanovili so sl pred kratkim »O.uttvo lesnih trgovcev dravske doline Sever« s sedežem v Miriboru. N imen tega dru šiva je ščititi lesno trgovino severnih krajev pred tujimi izkoriščevalci, tako da bo ostala lesna trgovina tu ob meji v rokah naših narodnih lesnih trgovcev in industrljcev. Novo društvo se je postavilo prvo na edino pravo demokratično stališče, da socIa'lzlra lesno trgovino, tako da bo deležen na dobičku tudi uradnik in delavec. Le na ta način hoče preprečit! »Sever« d* bi se po tujih podetnikih iskorlščalo naše delavne moči v kapitalističnem smls'u. Lesni trgovci združeni v društvu »Sever« zahtevajo za se in »voje rojake eksploatacijo državnih gozdov, ker imajo do tega vso pravico in ker stremijo za tem, da ostane narodni kapital v dmnčih rokah.
g Pohištvo ra Belgrad. V naši preS'Ollcl v Bdgradu še jako primanjkuje pohištva, ker so raiširjevAlcl kulture v obilici noža in pobijanja, Nemci in Madžari vse uničili in pokradli. Mizarjem se nud! lepa prilika, da sl preskrbijo obiia naročila. Na-daljne nasvete In pojasnila dobi vsak mizar lahko pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Bithovnova ulica št. 10.
g Kisik (Ox’genhatn). Tvrdke, ki se zanimajo za nakup kisika, ki se je začel izdelovati tudi v naši drža/l, dobe v pisarni trgovske in obrtnike zbornice v Ljubljani naslov dottčnega tuzemskega dobavnega vira.
g Otvorcnje novih pretnogo-kopov v Bosni. Ministrski svet v Belgradu je sklenil, da se da kredit od kron 50 OjO 000 za otv trenje dveh novih premogokopov in za povečanje premogov ?ke proizvodnje državnih premogokopov v B »sni.
g Tvornica sladkorja v Belgradu. K tkor poročajo, je tamkajšnja tvorn'ca sladkorja, katero so za časa vojne uničili Nemci in Madžari, zopet izgrajena. Poslovali začne že 1. okt. Samo malo sladkorne pese je ietos v Srbiji še radi vojnih posledic.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Astos Pc*ek.
Tiska .Zvezna tiskarna* v Ljubljani.
31 a zli vi tih a ni
cHabsbttržani.
Silo j a preteklost.
Spisala grofica Larischeva, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. Iz angleščine prestavil J. G. Zaloi.Ua in izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Roman c e s ar jev ič a Rudo l/a, ki so ga litatelji „ Jugoslavije“ s takim zanimanjem Citati, je izšel v ponatisu kot knjiga; cena 5 K ter sc dobiva v upravništvu „Jiigoslavijeu v Ljubljani kakor tudi pri njenih podruinicah v Mariboru, Celju, Ptuju in Novem mestu ter po vseh knjigarnah.
Društva, knjiintee in vsi, ki žele zanimivega čtiva, naročile tavelezanimiv, najetega dejanja poln roman bivše avstrijske vladarske rodbine Habsburžanov. Na Angleškem je doživela ta knjiga v enem letu štiri izdaje, kar je dokaz za njeno veliko zanimivost. Pri nas je bila iz razumljivih razlogov< dolga leta prepovedana, sedaj pa ni več ovire, da bi se ne zvedela resnica o Habsburžanih. Naročite torej to knjigo takoj.
proda se:
SkonJIse prodajo, 1 kmečki konj za tež*a deU, 1 konj izvrsten tekač za kočije, vajen tudi kmečkega dela In za ježo,
1 pony, vajen vožnje in ježe. Nsslov v upravi tega lista.
Damski Česalnl salon v Mariboru, se zaradi smrti v rodbini proda. Ponudbe pod flČesalnl salon" na uprav-ništvo -Jugoslavije" v Mariboru.	142J
Ognja la vloma varne
Werthelin- blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne za vzidali in vsakovrstne Werthelm-blagajnlce Izdeluje tu 1i vsako popravo izvrSuje tvrdka Frane Schetl, umetni in blagafnlčarski ključavničar v Mariboru, Koroika cesta Stev. 31.	1025
Binclnmotor 4 HP. se takoj proda. — Pojasnila v Anončnl ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg St. 3.
Črni planino se radi preselitve po ceni proda. Kavama Leon, Stari trg.
Kočija v dobrem stanju, po krl.a, se ce.io proda. — M- Kulnik, Dravska ulica v Ptuju.
Priporoča so partija damskih nogavic, bel in črn sukanec znamka pismo iu veriga pri tvrdki jos. Peteline, Ljubljana.
Služb8 :
Hlapec, do skrajnosti vesten, ki ima posebno veselje do finega arabskega konja dirkača, obenem pa tudi veselje do rlbarstva. Reflektira se tudi na mlajšega fanta, ki ima veselje, da bi se ga moralo šele učiti, se sprejme takoj pri Jakob Klelndlenst-u, vila „Ribič“, Bled H. 1426
Kuntorlstinjn, spretna ste nografmja v slovenščini in nemščini ter strojepiska se sprejme v trajno službo za takojšnji nastop. Ponudbe z navedbo plače pod Ljubljana poštni predal 123.	1424
Blagajničarko ali prodajalko sprejme fina trgovina v Ljubljani. Ozira se le na starejšo moč. Stanovati mora pri starših v Ljubljani In mora Imeti dobra spričevala. Ponudbe pod .Blagajničarka" na upravo lista.
Sprejme se takoj pdo ugodnimi pogoji samostojen knjigovodja (star. moč), kateri je ob enem tudi dober stenograf in samostojen ko-respondent. Pismene ponudbe je poslati pod starejša moč" na Anončno ekspedicijo Al. Matelič Ljubljana.
Razno:
Učenka se sprejme na hrano in stanovanje. Poizve se v Slomškovi u ici št. 23, I. nadstr., desno.	2377
Iščem meblovano sobo s posebnim vhodom za takoj. Ponudbe na gosp. Vlček na upravo lista.
„(GNEZDO".
Spisal Vlad. JLsvstlk- Jjdala 2\j»sna tiskarna v JLfublJanl. Ctnabroš. S Jf, vejano (O 6hDJ£ GU2D0 /e nafltpša popast, /tar jih Ja f/o jad-tja lata
V W	m	v	*
Krojači
zmožni finega dela, dobe proti dobri plači poljubno dela na dom, tudi izven Ljubljane. Zglasiti se je pri
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka uliea 7., I. nadst.
Kamnoseki in brusači
za granit se sprejmejo pri Kamno*edkt družbi v Celju, Plača po dogovoru.
Proti dobri nagrad i se išče
meblovana mesečna soba
ali stanovanje. Ponudbe na upravništvo .Jugoslavije* pod .Prijeten dom“.
Prvovrstn*
in vsa zraven spadajoča dela priporoča
IGN.VOK
specijalnn trgovina s šivalnimi stroji In kolesi
Ljubljana, Sodna ulica 7
Staro železo
lito in kovano kupuje
FR. 5T(]PICn
v Ljubljani Marije Tere*>Je cest* t
Indigo modrilni esenc
se dobi večji množini
Eri tvrdki Oswald »obete, Ljubljana, Martinova cesta št. 15
KARARA^S MARMOR
je došel iz Italije v vseh velikostih za sobne oprave in strojarje, Dobi se pri Alojzijo Vodnik,
kjunnoaeku Ljubljana, Kolodvorska ulica.
Najboljšega sadja
v večji množini iz Blejske graščine, ima na prodaj
Franjo Kenda, trgovec,
Bled. Kolodvor. Bled.
Kupim več vagonov raznega sortiranega
sadja.
Ponudbe za vagonsko oddajo, franko poljubni kolodvor, z navedbo vrste na
Fr. Sire, Kranj.
Prosim tudi ponudb od suhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov.
z vinogradom v bližini Maribora do 500.000 K se takoj kupi.
Ponudbe pod »F. H." na upravn. »Jugoslavije".
Krompir, pšenico, rž, oves, fižol itd.,
prodaja na debelo po ugodnih cenah
Franc Majdin, Kranj,
trgovina z dež. pridelki.
Železolite cevi,
približno 40 metrov; v premeru okoli 35 cm,
proda trgovec
Franjo Kenda,
Bled (kolodvor).
SLOVEMSKR ESKOMPTMR BRMKR
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU = IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJIOJLANTNEJE--------------
DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA! EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC BKZ-OJAV. NASLOV: ESFOMTTNA. AKREDITIVI — BORZA	INTEttUBB.	TFL.	ŠTEV.	146.
Pevci In pevska društva — pozori
MALA PESMARICA
(žepna izdaja 11X 15 cm)
ŠL 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? Aloški zbor
I. II. Ten,
1.	11.
Bas.
Što
ču - tiš, ču
tiš,
m
Što ču - tis,
St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopenka. Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; 11 izv. 10 K. — Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8.
vsake vrste in v vsaki Tinožint kupuje vedno ir: plačuje najbolje trg. 3rms
□ □ Varna □□
J. Kušlan*
'Cranj, (Gorenjsko
naložba denarja.
Išče se na dobro idoče podjetje 50.000 K posojila za takoj, proti 5 % obrestovanju. Ponudbe pod „žaga“ na upravništvo lista.
Zasebno učilišče LEGAT priporoča ‘ cenjenim tovarnarjem, trgovcem in . obrtnikom svoje absolvente in absolven-' tinje, ki so vešči slovenščini, nemščini, stenografiji, strojepisju, enostav-‘ nemu, dvostavnemu in ameriškemu „ knjigovodstvu, računstvu ter slovenski in | nemški trgovski korespondenci. Vprašanja naj se pošljejo na ravna-! teljstvo Zasebnega učilišča Legat v , Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 17ji!
Bežni
plašči
sveže blago, iz najfinejše švicarske gum& dokler traja zaloga. Razpošilja se po pov-zetju. P. n. trgovci popust.
Prva kranjska razpošiljalna Schvvab Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg štev.
vseh strok, specijelno pa kolonjalnega blaga sprejme 2a Slov. Koroško dobro upeljana tvrdka. Cenj. ponudbe blagovolijo naj se upo-slati pod »Dobra trgovina" poštno ležeče Celje.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno
Narodni dom
OZOR
■ ■
P
, j	Kdor	žoli	imeti	lepe in elegantno naprav.
Ijene obleke po vsakovrstnih vzorcih, ki so v krojacniei ua razpolago, naj obiSee diplomirano jugosl. krojačnico
Važno za vse moške!
FRANA MALIS,
Ljubljana, v Rebri štev. II, (Stari trg).
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogo-brojen obisk.
Ivan in Ana Černe z Goriškega.
«■ .' ..L":3|gF-====7^
Krojačnica iz Trsta in nje podružnica v Nabrežini sta premeščeni v ljubljeno. Priporočani se vsem svojim starim klijentom in vsem
Prva jugoslovanska
tovarna čistilnega praha
Jugoslovanom
s spoštovanjem Fran Malis, diplomiran krojač.
Trgovci z manufakturo!
Ob prihodu v Ljubljano, oglejte sl trgovino
Svetozar Kosčr,
Kolodvorska ul. 24 pri „Tišlerju“,
kjer dobito vedno fino in navadno moško sukno, hlačevino. parhent, plavino, ccflrje, moško in ženske nogavice, rute, robce, sukanec, klobuke itd. po najnižjih dnevnih cenah. Vsako drugo zaželjeno blago preskrbim v 4 dneh.
nudi pomade bele-— rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „Sidolin" — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse "kovine.
A. Radeslcti, nasl., Kamnik,
Pr»h se rarpoš lja tudi v celih vagonih.
=C
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z,
v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica l	-—
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči
račun ter jih obrestuje po
wm~ 4°|0
čistih brez odbitka.
Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na
blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.
Trebušnate sodove
za razpošiljanje sadja, zelo pripravne v sedanjih prometnih težkočah, razpošilja samo na cele vagone v velikosti za 100 kg vsebine Banka in incnjelnicft Bradarič i drug, Brod na Savi, Slavonija.
! Zob i ječam!
(Br&ugerste)
20
vagona za odmah.
M. Dimič,
Zagreb, Jurišičeva ulica br. 24.
■ va
Telefon 19—16.
Vazna n [[. trpe I
Dobil sem velikansko množino lepih razglednic z napisom »Srčno voščilo za god", dalje fino lepilo (gumi) »Kledlt". Naročbo za poskušnjo za J00 K pošiljam takoj po poštnem povzetju. Manj kot za navedeni znesek se ne pošilja.
F. Stoger, Krško.
Knpise
200 m tira ali 400 m tračnic za železnico.Trač-nice motajo biti vsaj po 11 ali 12 kg na meter težke. Ponudbe na Sent-^anški premogokop
prer
KRMELJ — Dolenjsko.
Sirite med narod
sledeče knjige in brošure:
1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barval5 Korošice. Cena 4 K.
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetski polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Al»c* Cena Ž K. Slovenci, Slovenke 1 Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajo^ svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vpi?/ šanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom! , Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije" v Ljubljani in Pf njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu tet vseh knjigarnah.