NA OS DOBROVA
Raziskovali so neionizirana elektromagnetna sevanja in njihov vpliv na organizme
Ko govorimo o onesnaženosti okolja, večina ljudi pomisli na odpadke, biocide, onesnaže-nost zraka in vode, radioaktivne odpadke... Zavedati pa se moramo, da se je prej naštetim ekološkim onesnaženjem pridružilo tudi nei-onizirno elektromagnetno sevanje, ki ga pri svojem delovanju oddajajo vse številnejši elek-trični aparati.
Pred desetletji še pomislili nismo, da bi uteg-nila biti tudi ta sevanja zdravju škodljiva, danes pa so nekateri biološki vplivi že raziskani. Ugo-tovljeno je, da so ti odvisni predvsem od frek-vence in z njo povezane valovne dolžine, jako-sti električnega in magnetnega polja, delovnih pogojev vira sevanja, časovne izpostavitve ter funkcionalnega stanja in individualne obiutlji-vosti organizma.
Skupina učencev iz obeh osmih razredov (Petra Bricelj, Matej Bogataj, Lada Drobež, Irena Gubanc, Gorazd Grkman, Sandi Kegu, Katja Plečnik, Matevž Plestenjak, Nina Suha-dolnik, Janez Zalaznik in Katarina Žerovnik) se je v zadnjem šolskem letu spoprijela z izred-no zahtevno raziskovalno nalogo, v kateri so se seznanili, kolikšna so neionizirna elektromag-netna sevanja, ki jih oddajajo obdelovalni stroji v tehnični učilnici, računalniki s katerimi delajo v računalniški učilnici, ter visokonapetostni daljriovodi v bližini šole. Iz najnovejše literatu-re so črpali podatke in se seznanjali z izsledki novejših raziskav o vplivu neionizirnih elektro-magnetnih sevanj na dogajanja v organizmih na celičnem nivoju (prehod snovi in informacij skozi celično membrano, mehanizmi interakcij delcev z različnimi el. naboji) in na nivoju organizma kot celote (površinske naelektritve, vrtinčasti tokovi).
V različnih fazah raziskovanja je mladim raziskovalcem in njihovima mentoricama (Ma-rinki Zdešar in Vidojki Gerbič) prijazno s stro-kovnimi nasveti pomagal strokovnjak Sloven-skega instituta za kakovost in meroslovje (SIO) dipl. ing. g. Peter Gajšek. V standardnih raz-daljah od izvorov neionizirnih elektromagnet-nih sevanj je z verificiranim merilnim inštru-mentom za merjenje električnih in magnetnih polj ta polja izmeril. Učenci so dobljene vred-nosti električnih in magnetnih polj statistično obdelali. Primerjali so svoje rezultate s stan-dardi in priporočili za še dopustna neionizirna
elektromagnetna sevanja v Nemčiji, ZDA in na Švedskem.
Zelo strogi so Svedski standardi za dopustna elektromagnetna sevanja računalniških prika-zovalnikov, pri katerih naj bi jakost magnetne-ga polja v razdalji 30 cm od zaslona ne presegla 25nT (nano Tesla). Pri nabavi novega monitor-ja bi moral kupec zahtevati certifikat pooblaš-čene ustanove, pri nas n. pr. Slovenskega insti-tuta za kakovost in meroslovje (SIO), kajti nalepka »low radiation« še ne zagotavlja upo-rabniku minimalnega izpostavljanja neionizir-nemu elektromagnetnemu sevanju pri uporabi računalnika.
Raziskava je pokazala, da se tudi sevanja električnih strojev različnih proizvajalcev, ki jih uporabljamo za isti namen precej razlikuje-jo. V splošnem pa oddajajo električni obdelo-valni in gospodinjski stroji v bližini dokaj moč-no elektromagnetno sevanje, če ga primerjamo s tistim, ki ga lahko izmerimo v bližini računal-niških monitorjev. Potrošniki, ki se v prihod-nosti gotovo ne bodo marali po nepotrebnem izpostavljati neionizirnemu elektromagnetne-mu sevanju bodo segali po el. aparatih, ki le tega oddajajo manj.
Meritve električnih in magnetnih polj viso-konapetostnih daljnovodov so lepo pokazale, kako le-ta upadajo s kvadratom oddaljenosti. Ker pa je še posebej magnetno polje s sedanji-mi gradbenimi materiali nemogoče učinkovito zmanjšati, se predvsem na Švedskem odločajo za gradnje v večjih oddaljenostih od visokona-petostnih daljnovodov.
Raziskovalna naloga je zahtevala od učencev poglabljanja na področju fizike, tehnike, biolo-gije in računalništva. Po nagnjenjih so si učenci izbrali področje za obdelavo, na koncu pa smo iz vseh delov sestavili svojevrstno raziskavo neionizirnih elektromagnetnih sevanj in njiho-vih vplivov na organizme.
Mentorici mladih raziskovalcev: Marinka Zdešar in Vidojka Gerbič