Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 5 Leto VII 2. julija 1987 Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota SKLICUJEJO STRAN 19 VESTNIK, 2. JULIJA 1987 14. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 14. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 14. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Seje bodo V ČETRTEK, DNE 16. JULIJA 1987, OB 8. URI v veliki sejni dvorani Skupščine občine Murska Sobota Predsedniki zborov predlagajo naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročila verifikacijskih komisij; 2. potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 25. junija 1987; 3. poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990; 4. ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v prvem polletju 1987 ter uresničevanje resolucije občine M. Sobota v letu 1987; 5. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja; 6. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila; Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega reda ter majska analiza je objavljeno v 16. št. POROČEVALCA Skupšine SR Slovenije, dne 19. 6. 1987. Dokumentacijska podlaga k majski analizi je objavljena v Prilogi I POROČEVALCA Skupščine SR Slovenije, dne 19. 6. 1987. Ugotovitve in stališča izvršnega sveta občinske skupščine k republiškemu gradivu bodo posredovana vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 4. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Zapis za 2. točko dnevnega reda bo posredovan vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija k 5. točki bo podana na seji. Ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v prvem polletju 1987 ter uresničevanje resolucije Občine Murska Sobota v letu 1987 UVOD Predloženo gradivo prikazuje pričakovana gospodarska gibanja v I. polletju 1987 ter prikazuje dosežena gibanja skupne in splošne porabe v prvih petih mesecih letos. Hkrati podaja oceno uresničevanja posameznih nalog iz resolucije občine za leto 1987. Ocena je izdelana na podlagi podatkov iz ankete, izvedene v OZD gospodarstva, dejanskih podatkov samoupravnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti in materialne proizvodnje ter podatkov sekretariata za občo upravo občine Murska Sobota. Pri pripravi gradiva smo se posluževali tudi podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko in Narodne banke Slovenije. Glede na dokaj visoko rast gospodarskih gibanj v I. trimesečju 1987, so OZD na I. polletje ocenile sorazmerno nizke rasti finančnih kazalcev. Ker gre za oceno, dopuščamo možnost, da bo prišlo pri podatkih periodičnega obračuna za I. polletje do določenih odstopanj od predložene ocene. 1. OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ Na osnovi predvidevanj organizacij združenega dela ocenjujemo, da bo v gospodarstvu občine v I. polletju letos porasel celotni prihodek za 105 %, porabljena sredstva 103 %, amrotizacija 113 %, dohodek 106 % in čisti dohodek za 85 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vrednostno bodo predvidoma doseženi naslednji poslovni rezultati: VSEBINA 5. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov za dne 16. julij 1987 ocena gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe v prvem polletju 1987 ter uresničevanje resolucije občine M. Sobota v letu 1987 2 - DELEGATSKI VESTNIK — 000 din — v tek. cenah REALIZA- CIJA I-VI 86 OCENA I-VI 87 INDEKS Celotni prihodek 90.706.932 185.949.211 205 Porabljena sredstva 71.757.465 145.667.654 203 Amortizacija 2.600.854 5.539.819 213 Dohodek 19.341.126 39.842.720 206 'Čisti dohodek 14.101.886 25.088.489 185 Sredstva za BO D 10.333.285 21.389.900 207 . Poslovni sklad 2.813.197 4.866.831 173 Izplačana sredstva za investicije 1.958.135 4.807.766 245 Izgube 1.125.096 V prvem polletju 1987 bodo v gospodarstvu občine finančni rezultati predvidoma na nižjem nivoju kot v preteklih obdobjih, saj so OZD v letošnjem letu upoštevale določila zakona o celotnem prihodku in dohodku, kar je povzročilo določene spremembe. Na relativno nizko rast dohodka vplivajo visoke rasti materialnih stroškov, obresti, revalorizirana amortizacija itd. Nižje rasti dohodka od povprečnih v občini pričakujemo v DO Gozdno in lesno gospodarstvo, kjer bo porasel dohodek za 90%, Tovarni mlečnega prahu . 12 %, DO za PTT promet 87 %, Intesu TOZD Mlinopek 72 %, Rašici TOZD Beltinka 85 %, Projektivnem biroju 73 %, SGP Pomurje 93 %, Veletrgovini Potrošnik 96 % in v DO Mura, kjer bo dohodek glede na lansko prvo polletje višji za 97 %. OZD ocenjujejo, da bodo v I. polletju letos pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ohranile delež sredstev za osebne dohodke na nivoju lanskega polletja, medtem ko se bo delež sredstev za širitev materialne osnove dela zmanjšal za 14,5 % lani na okoli 12 % letos. Po prvih ocenah bosta dve organizaciji združenega dela I. polletje 1987 zaključili z izgubo. V TOZD Elektro pričakujejo izgubo v višini 285.876.000 din, kar je 77 % izgube izkazane v 1. trimesečju leta 1987. V PLATANI v času priprave gradiva niso mogli podati ocene višine izgube, ki jo sicer glede na poslovne rezultate prvih štirih mesecev pričakujejo. V ostalih desetih organizacijah, ki so izkazovale izgubo v prvih treh mesecih letos, so se pogoji poslovanja nekoliko izboljšali in izgub ne pričakujejo. V prvih petih mesecih je industrijska proizvodnja v občini za 0,5 % nad obsegom proizvodnje v obdobju januar—maj 1986. Povečala se je proizvodnja zagotovljenih tekstilnih izdelkov, kmetijskih in gradbenih strojev, proizvodnja in predelava papirja, proizvodnja krmil, predelava kemičnih izdelkov in gradbenega materiala. Nižja pa je proizvodnja živilskih proizvodov, kovinsko-predelovalne dejavnosti ter grafična dejavnost. Na področju kmetijstva je bila oskrbljenost z repromaterialom zadovoljiva. V začetku setve je primanjkovalo določenih vrst dušičnih gnojil. Neugodne vremenske razmere (nizke temperature, pogoste in obilne padavine) so setev večkrat prekinile tako, da je setev koruze končana v prvih dneh junija. Planirane in zasejane so bile naslednje površine: — v tonah DRUŽBENI SEKTOR ZASEBNI SEKTOR Poljščina Realiz. leta 1986 Plan 1987 Realiz. % realiz. plana Realiz. 1986 Plan Realiz. % real, plana Držav, org. proizv. pri zaseb. Koruza za zrnje 1.500 1.419 1.437 101 7.390 7.600 7.430 98 5.500 Koruza silaža 174 220 231 105 2.519 2.200 2.198 100 Sladkorna pesa 318 366 276 75 349 650 535 82 27.300 Krompir 1.886 1.800 1.990 111 8.000 Vrtnine KG Rakičan zaradi neugodnih vremenskih razmer ni realiziral načrtovanega obsega setve sladkorne pese. V zasebnem sektorju so morali zaradi slabega vznika ponovno zasejati peso na površini 12 ha. Setev koruze je bila zaključena konec meseca maja. Posevki so slabše razviti, zaradi tega bo spravilo koruze nekoliko poznejše. Določene koruzne posevke namenjene za predelavo koruze za zrno bo potrebno silirati in v zvezi s tem usmerjati živinorejsko proizvodnjo s čim manjšim odlivom. Živinorejska proizvodnja v prvem polletju letos ne dosega načrtovane proizvodnje, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je v porastu proizvodnja pri teletih, prašičih in mleku. V DO Agromerkur je dosežen načrtovani obseg proizvodnje brojlerjev. ZASEBNI SEKTOR DRUŽBENI SEKTOR Plan VI 1987 I-VI 1986 I-VI 1987 % realiz. plana I-VI 1987 plan I-VI 1986 I-VI 1987 % realiz. plana Mlado pit. govedo 3.250 3.421 3.071 94 1.417 1.383 1.274 90 kom 1.000 886 671 67 Krave 12.000 7.992 10.844 90 36.000 36.977 37.219 103 Svinje 2.000 1.872 2.508 125 Teleta 16.500 15.000 16.000 97 24.000 168.649 152.912 123 Mleko v 000 1 2.723 2.612 2.751 Piščanci 000 kom 4.629 4.614 4.676 101 ton Na področju gozdarstva je družbeni sektor plan poseka izpolnil v celoti že v prvi polovici leta, medtem ko gaje zasebni sektor le 50 %. Planirane količine lesa bodo kmetje splavili predvidoma do konca tega leta. Po podatkih Narodne banke Slovenije so v prvih štirih mesecih letos OZD izvozile blago v višini 2.534.083.000 din oz. za 6,1 % več kot v obdobju januar—april lani. Letos so vse OZD v občini izvažale blago le na konvertibilno tržišče. Posamezna OZD so dosegle naslednje rasti izvoza: KZ Panonka 188,7 %, DO Mura 36 %, DO Mesna industrija 14,6% ter SGP Pomurje, ki je napram lanskim štirim mesecem povečalo izvoz za več kot 10 krat. V večini ostalih organizacij, ki so v skupnem izvozu občine udeležene z okoli 15%, pa je izvoz v obravnavanem obdobju upadel. DO Mura, ki je med večjimi izvozniki blaga v občini vedno bolj povečuje tudi izvoz storitev, saj so na podlagi mednarodnih kooperacijskih odnosov dosegli v prvih štirih mesecih letos izvoz v višini 5.597.373.000 din (na podlagi tečaja $ 451,6 din), oz. ga povečali za 30 %, intenzivno pa nadaljujejo tudi z izvozom tehnologije. Organizacije združenega dela so v prvih štirih mesecih letos uvozile blaga v vrednosti 2.297.062.000 din ali za 8,6 % manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Na zmanjšanje uvoza je vplival padec uvoza s konvertibilnega področja, saj se je klirinški uvoz povečal. Po oceni bodo organizacije združenega dela v šestih mesecih letos namenile za investicije 4.807.766.000 din, kar je za 145 % več sredstev kot v enakem obdobju lani. Večina načrtovanih investicij letos se izvaja oz. so v teku priprave za njihovo izvedbo. Investicijska sredstva so razdrobljena, saj so tudi letos OZD usmerile svoja vlaganja pretežno v posodabljanje strojne opreme, tehnoloških postopkov in gradbene mehanizacije, preurejanja in nadomestne gradnje poslovnih prostorov ter v posodobitev in nadomeščanje transportnega in voznega parka. Odpiranje novih delovnih mest bosta omogočili le investiciji Tovarne mlečnega prahu, ki gradi sušilnico mleka s katero bo povečala proizvodnjo za 20—30 % ter Agromerkurja, ki bo z naložbo v 4 objekte za vzrejo nesnic za proizvodnjo valilnih jajc v Peskovcih prav tako povečal proizvodnjo za okoli 30 %. Od predvidenih večjih investicij se letos ne bo pristopilo k naslednjim: DELEGATSKI VESTNIK - 3 — KG Rakičan bo vsled oteženih pogojev investiranja pričel s predvideno gradnjo hlevov za pitanje goveje živine v Motvarjevcih in Lemerju v naslednjih letih, — zaradi nerešenih premoženjsko-pravnih zadev pri odprodaji starega Bliska se izgradnja livarne z opremo delovne organizacije Panonija prav tako časovno zamika, — Intes TOZD Mlinopek ne bo pristopil k izgradnji žitnega silosa temveč bo v drugi polovici leta v ta namen odkupil mešalnico KG Rakičan. Na področju gospodarske infrastrukture in izgradnje objektov družbenih dejavnosti se izvajajo investicije v skladu z resolucijo. Sprejetje tudi program dela mladinskih delovnih brigad, ki bodo v letošnjem letu urejale cestišča na odseku Pečarovci—Šalamenci in v okolici Fikšinec ter pomagale pri izvajanju vzdrževalnih del na skupnih melioracijskih objektih v Hodošu. 2. SKUPNA PORABA a) SIS družbenih dejavnosti Celotni prihodki samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so v občini v petih mesecih letos znašali 6,854.987.000 din in so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 140 %, oz. za 57 % glede na povprečna sredstva v lanskih petih mesecih. Združena sredstva po prispevni stopnji v višini 5,840.693.000.— din so porasla 141 %, sredstva iz solidarnosti v višini 907,973.000,— din so višja za 216 % in iz drugih virov v višini 106,321.000 din, kar je za 26 % manj kot v 5 mesecih lani. Do meseca maja letošnjega leta so na področju družbenih dejavnosti veljale povprečne prispevne stopnje iz leta 1986, ki pa niso bile prilagojene Finančnim načrtom za letošnje leto, zato je bil priliv sredstev v teh mesecih nekoliko nad dovoljenim obsegom porabe. Na priliv solidarnostnih sredstev SR Slovenije, ki je bil za 216% večji, je vplival tudi večji prenos sredstev iz leta 1986. V posameznih skupnostih je bilo gibanje prihodkov naslednje: — v 000 din I-V 1986 I—V 1987 Indeks 1. Skupnost otr. varstva 386.709 1,051.821 272 2. Izobraževalna skupnost 756.021 1,654.683 219 3. Kulturna skupnost 44.830 133.404 298 4. Telesnokult. skupnost 30.006 67.128 224 5. Skupnost social, skrb. 119.226 307.736 258 6. Zdravstvena skupnost 1,468.855 3,523.396 240 7. Skupnost za zaposlov. 33.525 96.415 288 8. Raziskovalna skupnost 12.328 20.405 166 SKUPAJ PRIHODKI: 2,851.500 6,854.987 240 V petih mesecih letos so znašali skupni odhodki vseh SIS 6,324.618.000,— din, kar je 116 % več kot v enakem obdobju lani, oz. 47 % več od povprečno porabljenih sredstev v lanskih petih mesecih. Financiranje na področju družbenih dejavnosti je potekalo v skladu z začasnimi finančnimi načrti za letošnje leto. Glede na zvezni interventni zakon se je v glavnem pokrivala izvajalskim organizacijam in skupnostim dogovorjena svobodna menjava dela v okviru katere je bila dana prioriteta sredstvom za osebne dohodke. Poleg pokrivanja dogovorjenih osebnih dohodkov je bila v celoti izpeljana valorizacija socialno varstvenih pomoči na vseh področjih družbenih dejavnosti. Financiranje nekaterih dogovorjenih nalog v SIS-ih, ki rokovno niso določena je bilo za nekaj časa odloženo. V SIS-ih zaenkrat ni bilo večjih likvidnostnih težav, ker so se v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom posluževali prelivanja sredstev med SIS. Obseg in gibanje odhodkov po posameznih skupnostih je bilo naslednje: — v qqq (jjn I-V 1986 I-V 1987 Indeks 1. Skupnost otr. varstva 400.790 936.429 234 2. Izobraževal, skupnost 758.648 1,528.685 202 3. Kulturna skupnost 45.087 117.916 262 4. Telesnokult. skupnost 29.310 54.106 185 5. Skup, social, skrb. 118.603 281.664 237 6. Zdrav, skupnost 1,524.281 3,273.486 215 7. Skupn. za zaposl. 43.629 117.732 270 8. Raziskovalna skup. 6.732 14.600 217 SKUPAJ ODHODKI 2,927.080 6,324.618 216 b) SIS materialne proizvodnje Skupnosti s področja materialne proizvodnje v občini so v prvih petih mesecih letos zbrale 3,347. 916.000 din sredstev, ki so porasla za 134%. Zaradi višje prispevne stopnje so v cestni skupnosti višji prihodki za 118% in komunalni za 190%. Sredstva stanovanjske skupnosti so višja 187 %, skupnosti za varstvo pred požarom 117 %, obmo čne vodne skupnosti 107%, skupnosti za pospeševanje kmetijstva 55 %, in za PTT promet 71 %. V kmetijski zemljiški skupnosti so prihodki kar za 11 krat višji kjer je za okrog 20 % prenešenih sredstev iz leta 1986 in za 7 krat večji prispevek od spremembe namembnosti zemljišč. V skupnosti za gozdarstvo se zbira več sredstev, ker so porabniki lesa zavezani plačevati prispevek 2,5 % od nabavljene vrednosti lesa. Ta sredstva se namenjajo za vzdrževanje in obnovo gozdnih cest. V sredstvih OVS Mura je 10% sredstev prenešenih iz preteklih let okrog 52 % sredstev združenih od vodnih skupnosti izven pomurske regije in 38 % sredstev zbranih na območju naše regije. Višina prihodkov v posameznih SIS je naslednja: _ v oqq din I-V 1986 I-V 1987 Indeks 1. SIS za cestno dej. 184.584 401.481 218 2. SIS za komun, dej. 172.629 499.936 290 3. Stanovanjska skup. 315.385 904.189 287 4. Območna SIS za PTT p. 20.130 34.387 171 5. Skup, za posp. kmet. 134.413 207.783 155 6. Kmetijska zemlj. sk. 5.223 58.937 1.128 7. Obrn, vodna sk. Mura 566.057 1,166.684 206 8. SIS za var. pred pož. 31.962 69.410 217 9. SIS za gozdarstvo 73 5.109 — SKUPAJ PRIHODKI: 1,430.456 3,347.916 234 V skupnostih s področja gospodarstva so v občini znašali celotni odhodki 1,874.213.000.— din oz. 114 % več kot v lanskem enakem obdobju. Skupnosti so porabile za 1,473.703.000 din manj sredstev kot jih je bilo zbranih. Samoupravna stanovanjska skupnost bo neporabljena sredstva v višini 427,823.000 din namenila za blokovno gradnjo v Razlagovi ulici, pričeto koncem meseca junija. Neporabljeni del sredstev v komunalni skupnosti v višini 104,394.000 din je namenjen za nadaljevanje gradnje črpališča v Krogu, 80,000.000.— din pa je SIS do konca septembra posodila cestni skupnosti. V kmetijski zemljiški skupnosti zaostaja izvajanje komasacij na površini 1815 ha na območju Velike Krke in Filovec 451 ha, kjer se je komasacija šele pričela, zato ima skupnost še 49,669.000 din neporabljenih sredstev, ki bodo namenjena tudi za izdelavo agrokarte občine. Zaradi časovnih zamikov pri izvedbi komasacij in zapoznele setve katero skupnost regresira, ostajajo neporabljena sredstva tudi v skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Območna vodna skupnost ima poleg dejansko prikazanih odhodkov še pogodbeno angažirana sredstva v višini 265,362.000 din. Prosta finančna sredstva ostajajo predvsem zaradi dolgih postopkov pri pridobivanju projektne dokumentacije za osnovno odvodnjo Velike Krke in razmeroma neugodnih vremenskih razmer v začetku letošnjega leta. Odhodki v posameznih SIS so se gibali takole: — v 000 din I—V 1986 I-V 1987 Indeks 1. SIS za cest, dejav. 164.501 400.056 243 2. SIS za komun, dej. .126.117 315.632 250 3. Stanovanj, skupnost 235.504 476.366 202 4. Območna SIS za PTT p. 26.060 27.014 104 5. Skup, za posp. kmetij. 85.874 124.034 144 6. Kmet, zemlj. skup. 4.604 9.268 201 7. Območ. vod. skup. Mura 202.048 454.800 225 8. SIS za var. pred pož. 29.176 67.043 230 9. SIS za gozdarstvo 0 0 0 SKUPAJ ODHODKI 873.884 1,874.213 214 3. SPLOŠNA PORABA Na področju splošne porabe v občini so znašali prihodki v prvih petih mesecih letošnjega leta 843,260.000,— din, kar je 117 % več kot v lanskem obdobju oz. 58 % več od povprečnih lanskih petmesečnih prihodkov. Davki iz OD in na dohodek v višini 485,154.000,— din so večji za 157 %, prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja v višini 204,837.000,— din so porasli 59 %, davki na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic so višji za 363 %, takse 95 % in prihodki po posebnih predpisih 89 %. Priliv sredstev iz posameznih virov je naslednji: — v 000 din I—V 1986 I-V 1987 Indeks 1. Davki iz OD na doh. 188.866 485.154 257 2. Prom, davek, davek na premoženje in na doh. od premoženja 128.465 204.837 159 3. Davek na prih, od premož. in premoženj, pravic 6.190 28.674 463 4,- Takse 32.749 63.950 195 5. Prih, po posebnih predpisih 32.037 60.645 189 6. Preneš. prih, iz posebnega računa SKUPAJ PRIHODKI 388.307 843.260 217 * 4 - DELEGATSKI VESTNIK V prvih petih mesecih letos je bilo za namene splošne porabe v občini porabljeno 714,090.000.— din ali 93 % več kot lani, ali 45 % več od povprečne lanske porabe. Največji del sredstev je bil namenjen za delo občinskih in medobčinskih upravnih organov v višini 606,127.000.— din, ki so se povečali za 96 %. Preostali del sredstev v višini 107.963.000.— din je bil porabljen za ljudsko obrambo in DS, splošne družbene potrebe, posebne namene, negospodarske investicije in družbene dejavnosti. Za posamezne namene je bila porabljena naslednja višina sredstev: — v 000 din I—V 1986 I-V 1987 Indeks 1. Delo upr. organov 208.219 411.100 197 2. Za posebne namene 2.997 3.434 115 3. Negospodar. investic. 30 2.504 — 4. LO in DS 9.956 20.967 211 5. Investic. v gospodar. — — — 6. Delo skup. upr. organov 100.919 195.027 193 7. Družbene dejavnosti 2.503 4.201 168 8. Druge spl. družb, potr. 44.699 76.596 171 9. Rezerve 806 257 32 10. Drugi odhodki 279 4 — Skupaj omejena sp. por. 370.408 714.090 193 11. Prenešena sredstva 0 77.073 — SKUPAJ ODHODKI 370.408 791.163 214 4. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE Z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1987 je načrtovana rast družbenega proizvoda 3,5 %, industrijske proizvodnje 3,5 %, kmetijske proizvodnje 3,5—4%, izvoza 6 %, zaposlovanja 2 in produktivnosti dela 2 %. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb naj bi naraščala do rasti dohodka gospodarstva v občini za zadovoljevanje splošnih potreb po največ enakih stopnjah kot v letu 1986. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so se v prvih petih mesecih letos povečale cene na drobno skupno 102,3%, v tem cene industrijskih izdelkov za 97,6%, cene kmetijskih proizvodov 100,1 %, cene storitev za 132,1 % glede na enako obdobje leta 1986. Življenjski stroški so višji za 101,9%. Ocene organizacij združenega dela gospodarstva za I. polletje in gibanja dosežena v prvih mesecih letošnjega leta kažejo, da resolucij-ske usmeritve le delno uresničujemo. Na nivoju resolucijsko načrtovanih rasti je izvoz v prvih štirih mesecih letos, precej nižja pa so realna gibanja ostalih kazalcev razvoja. Družbeni proizvod se je po oceni gibanj finančnih kazalcev gospodarstva in cen v I. polletju povečal realno za 1,5%, zaposlenost 1,3%, produktivnost dela izračunana na podlagi realne rasti družbenega proizvoda pa je višja za 0,2 %. Industrijska proizvodnja je v prvih petih mesecih višja za 0,5 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Po podatkih statistike je bilo v združenem delu v obdobju januar—marec povprečno zaposleno 19.653 delavcev, od tega 16.071 v gospodarstvu in 3.582 v negospodarstvu. OZD s področja gospodarstva še vedno premalo zaposlujejo pripravnike z višjo in visokošolsko izobrazbo. Pri skupnosti za zaposlovanje je prijavljeno preko 100 iskalcev zaposlitve, ki še niso opravili pripravništva. Med njimi je kar 63 % s V. zahtevnostno stopnjo, med katerimi je okrog 35 % gimnazijskih maturantov ter okrog 10% je z VI. zahtevnostno stopnjo. Plan zaposlovanja za leto 1987, ki predvideva 481 novih zaposlitev se počasi uresničuje, saj organizacije združenega dela zaposlujejo malo novih delavcev. Razlog temu je tudi velik razkorak v izobrazbeni strukturi med prilivom kadrov in potrebami združenega dela. Po evidenci skupnosti za zaposlovanje je bilo-v občini M. Sobota konec meseca maja 1.317 iskalcev zaposlitve. Med brezposelnimi je 58 % nekvalificiranega kadra, okrog 33 % strokovno uposobljenih in 9 % oseb z V. zahtevnostno stopnjo, med katerimi je največ (okrog 42 %) gimnazijskih maturantov, 22 % medicinskih sester, 16% ekonomskih, 13% kmetijskih ter 4% strojnih tehnikov. Število brezposelnih z V. zahtevnostno stopnjo bi bilo za okrog 5 % še večje, vendar so se zaposlili za eno do dve stopnji na nižjo zahtevnost. Ocenjena gibanja sredstev za osebne dohodke gospodarstva občine nekoliko presegajo ocenjeno rast dohodka, kar ni v skladu z določili resolucije. Realni osebni dohodki na delavca so po oceni življenjskih stroškov za I. polletje v upadanju. Primerjava odhodkov skupne porabe v prvih petih mesecih letos s povprečno porabo leta 1986 kaže na usklajenost te oblike'porabe z usmeritvami iz resolucije. Tudi splošna poraba se giblje v dovoljenih okvirih. Z resolucijo za leto 1987 smo načrtovali še vrsto drugih nalog in aktivnosti za katere lahko v globalu ocenimo, da se uresničujejo oz. se je k realizaciji pristopilo. V pripravi je Samoupravni sporazum o pogojih in načinu združevanja sredstev za razvoj pomembnih, dohodkovno uspešnih in izvozno usmerjenih programov. Panonija TOZD Kmetijska mehanizacija je pristopila k novim investicijam v namensko proizvodnjo in izdelavo rezervnih delov za konfekcijsko industrijo, kar pomeni osvajanje novih programov in delno prestrukturiranje proizvodnje. Platana seje reorganizirala v enovito DO. Sprejetje bil sanacijski program, ki se izvaja. V teku so prizadevanja za iskanje novih programov, kadrovsko okrepitev, reorganizacijo proizvodnega procesa in tehnološko posodobitev proizvodnje. Pri uresničevanju načrtovanega razvoja LIV TOZD Oprema in orodja Ro-gašovci, zlasti nadaljnje usmeritve proizvodnje s strojegradnjo, se organizacija srečuje s pomanjkanjem tehničnih kadrov. SGP Pomurje pridobiva posle na tržiščih izven regije in v tujini, vendar pa zaradi manjše investicijske aktivnosti prihaja v tej OZD do pomanjkanja del. Z ustanovitvijo poslovne skupnosti Agropomurje so podane možnosti boljšega skupnega nastopa gradbeništva s projektanti in strokovnjaki s področja živinoreje. Temelj Cankova v letošnjem letu sicer posluje pozitivno, vendar se srečuje s številnimi problemi. V sorazmeroma slabo pripravljenem sanacijskem programu niso nakazane usmeritve dolgoročnega razvoja organizacije. Na razpis prostih del in nalog ni bilo odziva tako, da ni prišlo do potrebne kadrovske okrepitve. Z namenom, da se pospeši razvoj drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju, je bil v letošnjem letu sprejet odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini M. Sobota, ki je opredelil; — deficitarne dejavnosti, to so storitveno uslužnostne dejavnosti po individualnih naročilih; — razvojne pomembne dejavnosti, katerih razvoj se bo pospeševal kot dejavnosti, ki delajo za izvoz oz. nadomeščanje uvoza, ki delajo v kooperaciji z OZD in dejavnosti, ki razvijajo nove izdelke na osnovi inovacije; — nova določila za ureditev obrtne dejavnosti kot postranski poklic in prodaje na drobno; — možnosti za zaposlitev 10 delavcev v obrtni obratovalnici. V skladu s tem so bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov v občini M. Sobota, kjer so določene davčne olajšave za deficitarne dejavnosti in za dejavnosti, ki razvijajo nove izdelke na osnovi inovacije. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in ne dovolj stimulativnih ukrepov za opravljanje obrtne dejavnosti prihaja do zmanjševanja obrtnih dejavnosti zlasti opravljanja dejavnosti kot postranski poklic. V pripravi je zazidalni načrt za obrtno-servisno cono na Markišavski cesti v M. Soboti, kjer bo zasebnim obrtnikom nudena možnost gradnje poslovnih prostorov. Osnutek zazidalnega načrta je v fazi razgrnitve in javne razprave. Na področju domače obrti je viden napredek, saj je bilo v zadnjem letu več priglasitev občanov, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo (lončevina-črno žgana, izdelki iz slame, ročno kvačkani prtički). Veliko občanov pa se ukvarja z domačo obrtjo in niso registrirani, predvsem zaradi premajhne informiranosti. Medobčinska gospodarska zbornica, Obrtno združenje in Obrtna zadruga Prekmurka še niso pristopile k izdelavi programa za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva. V občini so prisotna prizadevanja za odpravo žarišč onesnaževanja okolja. Saniranje farme KG Rakičan se pripravlja v okviru reševanja te problematike v celotni SR Sloveniji in bo program sanacije predvidoma sprejet do konca letošnjega leta. Kremenčev pesek Puconci je pripravil sanacijski program čiščenja odpadnih tehnoloških voda, ki ga bo treba še dopolniti, Mesna industrija je pripravila elaborat za poskusno obratovanje kafilerije, opravljene pa bodo še določene meritve onesnaževanj, ki bodo osnova za nove ukrepe. V januarju letošnjega leta so bili izdelani osnutki nekaterih dokumentov za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini M. Sobota (Statut in Samoupravni sporazum ter oblikovanje delegacij in konferenc delegacij za formiranje SIS). Večina organizacij in skupnosti je že pristopila k sporazumu tako, da bo SIS v kratkem ustanovljena. Zavod za ekonomiko in urbanizem pripravlja študijo in krajinske zasnove s prikazom celotnih dolgoročnih vplivov izgradnje hidroelektrarn na reki Muri. K izdelavi agrokarte za občino Murska Sobota se ni pristopilo, ker še ni opravljeno aero snemanje. Prav tako pa s strani Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še ni izdelan pravilnik z metodologijo o izdelavi agrokarte. Na uresničevanje resolucijskih nalog so v precejšnji meri vplivale zaostrene gospodarske razmere. Ob izredno visoki rasti inflacije so pogoji poslovanja še težavnejši, saj se neusklajenost cen povečuje. Ob močnem naraščanju cen surovin, repromateriala in energije, organizacije združenega dela ugotavljajo, da cene njihovih izdelkov ostajajo zamrznjene ali pa se z odobritvijo višjih cen zavlačuje. Med vzroke za razmeroma nizko rast industrijske proizvodnje spadajo med drugim tudi pomanjkanje repromaterialov, slaba kvaliteta surovin, omejevanje uvoza repromaterialov in surovin, zastarela oprema, zaostajanje pri izvajanju načrtovanih investicij idr. Določene težave povzroča organizacijam tudi novi obračunski sistem, zlasti revalorizacija, ki najbolj bremeni OZD z velikimi zalogami. V neugodnem položaju seje zaradi tega znašla trgovina, kjer so se finančni rezultati, tudi zaradi padca kupne moči prebivalstva, poslabšali. Zaradi visokih obrestnih mer in neugodnih kreditnih pogojev so v mnogih OZD prisotne likvidnostne težave. Nezadovoljstvo sta povzročila tudi nov devizni zakon, ki ne stimulira izvoznih prizadevanj v zadostni meri ter zakonsko omejevanje rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, ki je v nekaterih sredinah osebno porabo celo zamrznil do polletja. V organizacijah združenega dela z nizkimi osebnimi dohodki je zaradi visokih rasti življenjskih stroškov ogrožena socialna varnost delavcev, nizki osebni dohodki pa v nekaterih sredinah tudi vplivajo na razmeroma slabo produktivnost dela. Nizko produktivnost ugotavljajo predvsem v gradbeništvu, kjer se srečujejo še s težavami pri pridobivanju del in nedoseganju dogovorjenih rokov. Poleg navedenega vplivajo na neugodne poslovne rezultate tudi nepravočasno plačevanje izvoznih stimulacij, zapiranje tržišč, slaba konkurenčnost, zmanjševanje naročil s strani kupcev in nezadostna kadrovska zasedba, zlasti pomanjkanje strokovnih kadrov z visoko in višješolsko izobrazbo.