Delegati zbora združenega dela skup ine Velenje so poslali s ponedeljkove seje I čestitkami herojskemu'mestu Drvar ob i »imenovanju v Titov Drvar. • Izvoz iz TGO Gorenje Velenje Največ štedilnikov in vgradnih aparatov V prvih šestih mesecih letos so temeljne organizacije združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje prodale na tuje izdelke v skupni vrednosti 50,230.000 dolarjev. Polletni fizični obseg izvoza je enak doseženemu v prvem polletju 1980. Iz TGO Gorenje so do konca junija izvozili 163.000 štedilnikov in vgradnih aparatov, pa 87.000 pralnih stroje in hladilnikov, 52.000 zamrzovalnikov in dvovratnih hladilnikov, 6.000 barvnih televizijskih sprejemnikov, 139.000 malih gospodinjskih aparatov, 7.000 pohištvenih lementov, 13.000 m keramičnih ploščic. Večino izdelkov so prodali na tržišča s konvertibilnimi valutami. Tudi letos so poslali največ izdelkov v Zvezno republiko Nemčijo, ki je v skupnem izvozu udeležena kar z eno tretjino. Drugi največji kupec izdelkov TGO Gorenje je ZSSR, sledijo pa Francija, Avstralija, Avstrija in Italija. Ker napovedujejo za drugo polletje izboljšano oskrbo z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli si bodo v TGO Gorenje Velenje prizadevali, da izpolnijo letni izvozni načrt, to je, da prodajo na tuje za 3 milijarde 436 milijonov dinarjev izdelkov. (O polletnem gospodarjenju v TGO Gorenje Velenje pišemo na 5. strani) Tudi letošnje leto bodo delavci Gorenja del dopusta preživeli »kolektivno«. To pomeni, da bodo vsi na dopustu, kar je v Gorenju že stalna praksa in kaže, da bodo s tako obliko nadaljevali tudi v prihodnje. Narava dela je takšna, da pač zahteva pri delu hkrati določeno število ljudi. Tekoči trakovi tečejo, za upravljanje s stroji so potrebne človeške roke. Tehnološki postopek je utečen in delo na drug način ni mogoče, vsaj v posameznih temeljnih organizacijah ne. Letos bodo trakovi stali od 3. do t8. avgusta. Delavci bodo odšli na morje, v planine, pa še kam .., (Foto: H. J.) 10 P 0K SZDL Velenje Dosledno Na ponedeljkovi seji je izvršni odbor predsedstva OK SZDL Velenje obravnaval informacijo o gospodarskih gibanjih in ukrepih zg gospodarsko ustalitev. Soglašal je s predloženimi stališ-ii koordinacijskih odborov za stabilizacijo in planiranje ter sveta za planiranje tudi v zvezi z združevanjem sredstev za pospeševanje izvoza. Uresničitev vseh sprejetih stališč oziroma ukrepov pa bo odvisno predvsem od zavzetosti odgovornih nosilcev dolžnosti. Ker je prišlo iskanje ,,boljših" rešitev po sprejemu ukrepov za ustalitev gospodarskih razmer že v navado, je izvršni odbor menil, da je treba zaostriti osebno in kolektivno odgovornost za dosledno uresničitev dogovorjenih nalog. Kakršni koli pritiski, tudi politični, da dogovorov ne bodoupoštevali, niso sprejemljivi. Mladinska delovna brigada Slavka Šlandra Mozirje Uspešni tudi v Beli Krajini Mladinska delovna brigada Slavka Šlandra, ki jo sestavljajo mladi iz Gornje Savinjske doline, je letos na delu v Beli krajini. Mladi brigadirji so nastanjeni v brigadirskem naselju V Kotu pri Semiču in skupaj z vrstniki iz Gornje Radgone predstavljajo drugo izmeno mladinske delovne akcije Bela Krajina 81. Z delom so pričeli 19. julija in bodo svoj delež delovnih naporov zaključili 8. avgusta. V Kotu pri Semiču pomagajo pri izkopu jarkov za kanalizacijo, ki jo bodo domačini kasneje povezali s čistilno napravo. Brigadirji mozirske občine z akcije poročajo, da so pri izkopu naleteli na zelo. težek teren, kljub temu pa postavljene norme znatno presegajo. Obisk pri brigadirjih potrjuje tudi dejstvo, da so se mladi mozirske občine doslej izkazali tudi pri interesnih dejavnostih, na športnem, kulturnem in drugih področjih pa pridno sodelujejo tudi z domačini. Občinska konferenca ZSMS Mozirje pri oblikovanju brigade letos končno ni imela težav. Zanimanja je bilo dovolj, tako, da je brigada številčno popolna. V trenutnih razmerah je pomembno tudi dejstvo, da je v brigadi le tretjina delavcev, ostalo pa so dijaki. Srednješolci so se letos s pripravljenostjo za sodelovanje na akciji resnično izkazali, precejšnje število med njimi je štipendistov. Do tukaj torej vse lepo in prav. Znova pa je zaskrbljujoč? dejstvo, ki se ponavlja vsa leta nazaj. Gre za udeležbo študentov na prostovoljnih delovnih akcijah, ne le republiškega značaja. Njihova udeležba je bila pičla vsa leta nazaj, tokrat pa v mladinski delovni brigadi Slavka Šlandra ni niti enega študenta. Naj bodo vzroki takšni ali drugačni, vsi zagotovo niso objektivne narave. Zgornjesa-vinjski študentski klub bo moral temu vprašanju vsekakor nameniti več časa in pozornosti. J. P. Rudnik lignita Velenje Škode za okrog 40 milijonov dinarjev Požar na mehaniziranem čelu Hemscheidt na koti H + 40 južnega krila jame Preloge je povzročil, po prvih ocenah, okrog 40 milijonov dinarjev škode. Opremo, ki jo ni bdo mogoče rešiti s čela, ocenjujejo na okrog 30 milijonov dinarjev. Stroški reševanja in likvidacije požiara pa bodo znašali nekaj manj kot 10 milijonov dinaijev. Na Rudniku lignita Velenje so nam povedali, da so uspeli praktično rešiti vso opremo iz uvoza, kar je izredno pomembno. Na čelu na koti + 40 je tako ostala oprema, ki jo delajo naši proizvajalci, in sicer jekleni stropniki, torne stojke in nekaj ločne podgradnje. Sicer pa so reševalci v tej akciji delali skupaj kar 2.8UO ur pod izolacijskimi reševalnimi aparati. n ije| Zbor združenega dela skupščin občine Velenje I Za nekatere naložbe 1 ■ ne bo denaija ■ ■ Najpomembnejši nalogi tem ko bi o potrebnih dodat-1 našega gospodarstva v seda- nih bančnih sredstvih odlo- Injem zaostrenem gospodar- čala komisija občinskega! skem trenutku sta zagotovi- sveta za usklajevanje investi- I tev načrtovane proizvodnje cij. Tri naložbe pa so takšne, I I in povečanje izvoza. Tej za katere ni možnosti za nalogi so namenili vso po- pridobitev dodatnega denar- ■ zornost tudi delegati zbora ja. Največja tovrstna investi-1 združenega dela skupščine cija je razvojno tehnični! I občine Velenje na zadnji seji center TGO Gorenje, pred poletnim premorom. Vprašljivo pa je tudi dokon-l Delegati so bili seznanjeni z čanje gasilskih domov Šen-fl npann nnllatnth nndnvnih tili in Rjiv^p Monilrain/i I tilj in Bevče. Manjkajoči denar bo mogoče zagotoviti le s solidarnostnim pokriva njem ali kreditiranjem med krajevnimi skupnostmi. Posebna republiška komisija pa bo pretehtala večje naložbe, kot zdravilišče Topolšica, PTT center, novo halo — Plastike, II. fazoa trgovine Mene v krajevni I skupnosti Šalek—Gorica," ter ureditev rekreacijsko turističnega centra Golte. I Pretehtala pa bo tudi izgrad-l njo mlekarne v Žalcu, veterinarske postaje v Mozirju ter posodobitve bolnic Celje in Slovenj Gradec, za katere združujejo sredstva tudi Velenjčani. Zbor združenega dela je obravnaval še družbeni dogovor o zagotavljanju in usmerjanju dela družbenih sredstev občine Velenje za pospeševanje izvoza. V skladu z dogovori in ukrepi za uresničitev nalog s področja izvoza je potrebno v letošn-memben vzrok inflacijskih jem letu nujno zagotoviti gibanj. dodatna družbena sredstva Izvršni svet je pri natanč- za pospeševanje izvoza. Na nem pregledu naložb ugoto- ša republika bo morala v ta vil, da je 37 investicijskih namen zbrati 1635 milijonov objektov že tehnično pregle- dinarjev. Obveznost občine danih in zanje že pridobivajo Velenje pa je 28.885 tisoč uporabna dovoljenja, pri de- dinarjev, kar je precej manj setih še ni bil opravljen kot je bilo najprej načrtova-tehnični pregled, dela pa so v no. Denar bo v občini zagotovljen iz sredstev splošne in skupne porabe. Zagotovile jih bodo samoupravne interesne skupnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti ter občinski proračun. To je seveda dodatno breme za že itak okleščene programe ■ samoupravnih interesnih I skupnosti in bo zato okrnjena predvsem njihova nalož' bena dejavnost. B. oceno polletnih poslovnih uspehov v organizacijah združenega dela šaleške doline, kjer je posebno zaskrbljujoče nedoseganje načrtov v TGO Gorenje. Na takšno stanje je vplivalo pomanjkanje reprodukcijskih materialov, prav tako I pa tudi razkorak med nabavnimi in prodajnimi cenami. V delovni organizaciji RLV I pa so za 9,7 odstotkov presegli lanskoletno polletno proizvodnjo, kljub velikim težavam, ki jih je povzročal I požar v jami. Celotni prihodek pa je kljub tem uspehom za 4,6 % pod načrtovanim. Zbor združenega dela so I seznanili tudi s problemom naložb v občini. Na zahtevo republiškega izvršnega sveta je bilo potrebno v vseh I občinah pretehtati sedanje in načrtovane naložbe in ob poostrenih kriterijih pretehtati katere so še primerne za I sedanji gospodarski trenutek. Poraba je namreč po- I I I I I ■ uuu I bi I zaključni fazi in zanje nt potrebnih dodatnih sredstev. Za te naložbe predlaga izvršni svet, da jih kar najhitreje zaključijo. Težave pa so pri objektih, ki jih še gradijo in so za dokončanje del potrebna lastna in bančna sredstva. Investicije, kjer so potrebna dodatna lastna sredstva, naj čimprej dokončali, med- alož- ■ B. Z.| Tople poletne dni je potrebno kar najbolje izkoristiti, pravijo mnogi, ki se v teh poletnih dneh hladijo v morju, jezerih, rekah in bazenih. Kako tudi ne? Le kaj je prijetnejšega kot lenobno poležavati na soncu, si pridobivati tako oboževano bronasto barvo in se prepustiti valovom? Da kopanje nad vse obožujemo tudi Velenjčani in Šoštanjčani ni potrebno posebej dvomiti, saj to dokazujemo vsak lep dan, ko se zbere na obeh bazenih mnogo kopalcev. Gospodarska zbornica Sodelovanje z manj razvitimi Izvršilni odbor Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice je na zadnji seji obravnaval vrsto aktualnih vprašanj. Med drugim je sklenil predlagati organizacijam združenega dela, posebej še RŠC Velenje, Lesni industriji Gorenje — Glin Nazarje in Elektrostrojni opremi Velenje, da pripravijo programe sodelovanja z manj razvitimi republikami in AP Kosovo. Ob pregledu naložb so ugotovili, da so v zadnjih letih — ne upoštevaje energetiko — prevladujoče negospodarske. Poraja se vprašanje, kakšen bo nadaljnji razvoj, če bo taka praksa tudi v prihodnje? Leto XVII Številka 30 (592) Velenje, 31. julija 1981 Cena 7 din YU ISSN 0350-5561 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Od petka do petka Številka 30 (592) - 31. julija 1981 K dZeniZUosti I Potrdili odlok o I I uporabi presežkov I Na ponedeljkovi seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje so delegati sprejeli odlok o uporabi presežkov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti iz leta 1980. Zgodilo se je prvič, da so v občini Velenje morali sprejeti takšen odlok. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so po zaključnem računu za leto 1980 izkazale 34.997.000 din več zbranih sredstev kot je bilo dogovorjeno prejšnje leto. Ker so lani ob visoki rasti življenjskih stroškov in cen nekatere interesne skupnosti (otroško varstvo, izobraževanje, zdravstvo in socialno skrbstvo) zaključile dejavnost z izgubo, so se obrnile na združeno delo s predlogom, da odobri uporabo presežnih sredstev za odpravo teh perečih vprašanj. Dogovarjanje je potekalo v dveh krogih, vendar se je obakrat za predlog namenske porabe presežnih sredstev odločilo približno enako število delavcev. Tako je za potrebe otroškega varstva glasovalo 72,4 odstotke delavcev, za izobraževanje 66 odstotkov, za socialno skrbstvo 63,4 odstotke in za I I I I I I I I I C zdravstvo 62,5 odstotkov delavcev. Zaradi tega je bilo sprejeto stališče, da občinska skupščina sprejme odlok o uporabi teh sredstev ter tako zaveže za plačilo tudi temeljne organizacije oziroma delavce, ki niso glasovali za takšen predlog. Na seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje so delegati ta odlok brez pripomb tudi potrdili. Tako dobi občinska skup' nosi otroškega varstva milijon in pol dinarjev, občinska izobraževalna skupnost za potrebe osnovnega izobraževanja 7,5 milijonov, za potrebe usmerjenega izobraževanja pa 5 milijonov dinarjev, občinska skupnost socialnega skrbstva 4 milijone 632 tisoč din, občinska zdravstvena skupnost pa 16 milijonov 365 tisoč din. Delegati so bili na seji seznanjeni tudi s problemi, v katerih so se posamezne interesne skupnosti znašle v letošnjem letu. Največ težav ima prav gotovo občinska zdravstvena skupnost, ki bi za pokritje vseh obveznosti, tako v _ občini kot v republiki, potre-1 bovala že sedaj okoli 50 mili- ■ jonov din. B. ZAKOŠEK I I I I I I I I V krajevni skupnosti Šoštanj ne počivajo tudi v teh poletnih dneh, saj urejajo toplovodno napeljavo na levem bregu Pake. Istočasno pa gradijo tudi kolektor. Velenje Za razvoj kmetijstva Popravek V prejšnji številki Našega časa je bila v članku »Brez alkohola do sedmih, objavljenem na 3. strani, namesto skupnosti socialnega varstva pomotoma zapisali skupnost socialnega skrbstva. Za neljubo napako se pisec članka opravičuje. Odlok o spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva, ki sta ga na zadnji seji potrdila zbora združenega dela in krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje določa, da so kupci, ki kupujejo kmetijske pridelke, pridelane v občini Velenje mimo samoupravnega sporazuma o združevanju dela, sredstev in zem- lje v kmetijsko zadrugo oziroma na osnovi kooperacijskih pogodb, dolžni prispevati za pospeševanje kmetijstva v naši občini. Ta odlok pa določa tudi kazen od 500 do 5.000 dinarjev za tiste, ki ne pošljejo poročila o nakupu v določenem roku. Do 500 dinarjev pa mora plačati odgovorna oseba, ki tega poročila ni posredovala. Dom Rudarskega šolskega centra Velenje Sanacija zagotovo do septembra! V prejšnji številki Našega časa smo pisali o težavah doma učencev Rudarskega šolskega centra Velenje, kjer je zaradi pomanjkljivosti pri gradnji nastala vrsta napak. Na zadnji seji je o tej problematiki spregovoril tudi izvršni svet skupščine občine Velenje. Dom učencev je bil zgrajen v dveh fazah. Prva faza je obsegala bivalna stolpiča A 2 in A 3 in je bila zaključena s tehničnim pregledom 31. avgusta 1978, druga faza pa je obsegala izgradnjo veznega trakta in stolpiča A 1 in je bila zaključena s tehničnim pregledom 10. aprila 1979. Ob obeh tehničnih pregledih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, zaradi katerih investitor ni mogel pridobiti uporabnega dovoljenja. Glavne pomanjkljivosti so bile v tem, da manjkajo obešanke na požarnih lestvah, da ni atestov za zvočno izolacijo, strešne požiralnike, mavčne stene in kadi, da ni elementov za povezovanje sten, in za sidra za ograje, da je pomanjkljiva izvedba stikov med pršnimi kad- mi in keramičnimi ploščicami, daje potrebna lokalna sanacija vodovodnih inštalacij in da zamaka v hodniku stolpiča A 3. Izvajalec to je Gradiš — tozd Gradbena enota Celje, bi moral te pomanjkljivosti odpraviti. Vsa opozorila pa niso zalegla. Zato je Dom učencev v začetku letošnjega leta zahteval, da se v skladu s pogodbami med investitorjem in izvajalcem imenuje strokovna komisija za sanacijo poškodb Dijaškega doma. Ta je odločila, da Akcija miličnikov V večernih urah so te dni ugotoviti, kako skrbimo za velenjski miličniki opravili varnost družbenega premo-akcijo, s katero so skušali ženja. Obiskali so 19 de- 1 Kako varujemo družbeno premoženje? I I lovnih organizacij, obratov, gradbišč. Prav povsod pa so ugotovili precejšnje pomanjkljivosti. Preverjali so tudi, kako je poskrbljeno za varnost pred požari in prišli do spoznanja, da delavci slabo oziroma sploh ne znajo ravnati z gasilnimi aparati. Ti pa največkrat tudi niso v takšnem stanju, kot bi bilo potrebno. Delavci niti ne vedo, koga bi morali poklicati v primeru nesreče. Prav tako so bili v času, ko so miličniki obiskali delovne organizacije, razmetani na nepreglednih prostorih različni predmeti, ki privabljajo - takšne s predolgimi prsti. >?. EP .Š:!>1 Kaj bi bilo, če bi bil zjutraj kamion prazen? Takšne pa je privabljal tudi tovorni avtomobil, parkiran na parkirišču. Voznik si je tovor pripravil, da ga I naslednje jutro odpelje na- I prej. Pri tem pa pozabil, da s I svojim dejanjem naravnost privablja nepridiprave. Savinjsko šaleška gospodarska zbornica Za nemoten začetek proizvodnega dela Izvršilni odbor Savinjssko šaleške gospodarske zbornice Velenje je na seji, ki je bila 27. julija, pregledal opravljene aktivnosti te medobčinske gospodarske zbornice pri izvajanju usmerjenega izobraževanja. Tako so novembra lani pripravili pogovor s predstavniki združenega dela iz občin Velenje in Mozirje o zakonu o usmerjenem izobraževnaju ter izhodiščih za organizacijo in izvajanje delovne prakse. Zatem so dopolnjevali seznam organizacij združenega dela, ki jih je predvidel odbor za izobraževanje kadrov v gospodarstvu pri Gospodarski zbornici Slovenije za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse. Februarja letos pa so poslali vsem izbranim organizacijam združenega dela izhodišča za načrtovanje, organiziranje in izvajanje proizvodnega dela. Opravili pa so v tem času še anketo o pripravljenosti organizacij združenega dela za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse, ki jo je izpolnilo 62 % vseh organizacij združenega dela iz Šaleške doline in vse organizacije združenega dela iz Gornje Savinjske doline. 17. junija pa je bil v Velenju posvet za organizatorje proizvodnega dela oziroma delovne prakse, ki ga je pripravil odbor za izobraževanje kadrov v gospodarstvu pri Gospodarski zbornici Slovenije z namenom, da bi organizatorje seznanili s praktičnim načinom organiziranja proizvodnega dela. Na posvetovanju so govorili o nekaterih značilnostih zakona, o usmerjenem izobraževanju in pomenu proizvodno tehnične vzgoje in izobraževanja, programiranju proizvodnega dela in prakse ter o pogojih za uresničevanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse. Člani izvršilnega odbora Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje so v razpravi ugotovili, da je treba spodbuditi vse organizacije združenega dela v Šaleški in Gornji Savinjski dolini, da bodo opravile vse potrebne aktivnosti za nemoten začetek proizvodnega dela oziroma delovne prakse februarja prihodnje leto. zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani ugotovi, vzroke zamakanja. Le-to je namreč povzročilo največ škode. Po preiskavi korozijsko poškodovanih cevi vodovodne inštalacije je zavod za raziskavo materiala podal zaključek, da je vzrok za korozijsko poškodbo neprimeren način gradnje, ki omogoča enostaven dostop elektrolita (vlage) do vodovodne inštalacije. Pri gradnji souporabljali tudi neustrezne napeljave, ki korozijo še povečujejo: Zavod sodi, da je obstoječe stanje potrebno sanirati tako, da se dosedanji vodi opustijo in napeljejo novi. Pri pregledu kopalnic pa je zavod ugotovil, da je prišlo do poškodb na inštalacijah zaradi velike frekvence uporabe kopalnic. Ker pod tlaki ni bila projektirana niti izvedena hitroizolacija, ki mora biti v vsakem takem prostoru, ima voda prost izhod do nosilne plošče. Zatekanje vode in stalno vlaženje konstrukcijskih elementov povzroča poškodbe ometov in opleskov na stropih in stenah, poškodbe stenskih oblog in škodo na inventarju. Prodiranje vode do konstrukcije je bilo pospešeno še zaradi slabe kvalitete cementnega estriha. Zavod je mnenja, da je za reševanje te problematike potreben radikalen sanacijski ukrep, in to z odstranitvijo tlakov do nosilne konstrukcije, z ugraditvijo ustrezne hidroizolacije in z zamenjavo vseh horizontalnih in vtftikalnih razvodov vodovodne inštalacije. Poseben problem so še predelne stene med kopalnicami in ostalimi prostori, ki so zgrajene iz mavčnih plošč, ki pa so za takšne prostore neprimeren material. Stene bi bilo potrebno ponovno izolirati in obložiti s keramičnimi ploščami. Izvršni svet skupščine občine Velenje je potrdil predlog ukrepov posebne „*Qijjisije, .O*macijo dijaškega doma. Z delt je treba začeti avgusta in jih opraviti do l. septembra. Do končne sanacije pa je upravljalec dijaškega doma opravil zaščitne ukrepe pri uporabi pitne vode in električnih naprav B.Z.' Izvršni svet skupščin občine Velenje Gradnja novih vodnih zajetij Izvršni svet skupščine občine Velenje je na 138. seji, ki je bila zadnjo sredo, obravnaval poročilo o stanju vo-dooskrbe in izgradnji zajemov vodnih virov Ljubija in Topolšica v zadnjem mesecu dni ter prostorske težave enote Temeljnega tožilstva Cebe v Velenju. Člani izvršnega sveta so bili nadalje seznanjeni s pogovori na izvršnem svetu skupščine SR Slovenije o ustanovitvi nove delovne organizacije za proizvodnjo in trženje računalniških sistemov. Obravnavali pa so, med drugim, še akcijski program za izdelavo aktov, sporazumov in Izvršilnih predpisov po sprejetju odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnthorganovinzakonov o sistemu državne uprave. ITbčinska raziskovalna skupnost Velenje I Projektni sveti | I I i I I I |nje Na petkovi seji izvršilnega odbora občinske raziskovalne skupnosti Velenje so med drugim obravnavali samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in delovno skupnostjo skupnih služb. Po priloženem programu, naj bi strokovna dela te skupnosti prevzeli šele v prihodnjem letu. Člani izvršilnega odbora, ki se zaradi tega, ker nimajo redno zaposlenih sodelavcev, srečujejo z veliki težavami, pa so menili, da je potrebno, da strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti vključujo v program za letos tudi to skupnost. Na seji je bila podana tudi informacija z zadnjega posveta občinske raziskovalne skupnosti Velenje, ki je dobro uspel, nanj pa so vabili individualne poslovodne organe in vse tiste, ki so v delovnih organizacijah zadolženi za raziskovalno delo. Izvršni odbor seje tudi strinjal, da se takoj sklenejo pogodbe za raziskovalni program, ki so ga za letošnje leto že pbtrdili. Kot je znano bodo tudi letos vso pozornost namenili nadaljnjemu izvajanju projekta ,,Velenje 2000". Imenovali pa so še projektne svete za ekonomske sociološke in prostorske raziskave. Ti bodo spremljali izvajanje nalog, ki jih bo financirala občinska raziskovalna skuDnost Vele- M. I I I I I I ele- ■ J »NAŠ ČAS« glasilo SZDL. izdaji! Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta f rantiška Foita 10. ' •iNAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I januarja 1973 je izhajal kol štirinajstdnevnik »SA-It.SKI RUDAR«. kot tednik pa ' Imja VNAŠ ČAS« Od 1. marca 197? naprej. URFDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednilT). Stane Vovk (odgovorni urednik). Jane/ Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). ■ t • • l/haja ob petkih. Uredništvo in uprava Velenje, cesta Františka Foita 10. telefoni (063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. C ena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (za tujino 600 dinarjev). Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, tisk in odpre-nia: C'G P Večer. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij nc vračamo. Za »NAŠ ( AS<> se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 / dne 8. februarja 1474 nc plačuje temeljnegadavka „il prometa proizvodov. • • ■ , * V središču pozornosti l\53 r ■ i i i i i i i i i i i : L Družbena ureditev SR Slovenije temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, katerih družbenoekonomski izraz in vsebina so samoupravni odnosi med ljudmi, kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajlci in ustvarjalci, katerim služi delo izključno za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. Temelj teh odnosov, je tak položaj delovnega človeka v produkcijskih odnosih, ki mu zagotavlja, da s svojim delom, s sredstvi v družbeni lastnini, enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu uresničuje svoje materialne in druge interese, uživa rezultate svojega dela in pridobitve splošnega ekonomskega in družbenega napredka ter razvija materialne pogoje svojega dela in svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti. Delovhi človek uresničuje ta svoj položaj, tako, da se združuje in organizira v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in združenjih, v katerih si s svojim delom na družbenih sredstvih in z drugimi oblikami ustvarjalnega dela ustvarja in zagotavlja realne pogoje in možnosti, da postane resnični nosilec samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Svoje pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz takšnega njegovega družbenopolitičnega in družbenoekonomskega položaja uresničuje z neposrednim sodelovanjem in odločanjem v temeljnih samoupravnih skupnostih prek delegatov, po načelih delegatskih razmerij, pri sprejemanju odločitev in dogovorov v skupščinah družbenopolitičnih in sa- Priprave na skupščinske volitve 1982 Delovni človek dejanski nosilec političnih in kadrovskih opravil moupravnih interesnih skupnosti ter v drugih organih samoupravljanja. Svoje pravice in obveznosti uresničuje tudi s tem, da je neposredni nosilec vseh pravic in dolžnosti pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike. Organiziran v socialistični zvezi delovnega ljudstva ustvarja in zagotavlja pogoje za to, da postaja dejanski nosilec vseh političnih in kadrovskih opravil pri pripravah in izvedbi volitev. Na osnovi teh, z ustavo opredeljenih izhodišč, sta socialistična zveza delovnega ljudstva in zveza sindikatov organizatorja in nosilca politične aktivnosti y pripravah na volitve delegacij in oblikovanje skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. V socialistični zvezi delovnega ljudstva, kot najširši frontni organiziranosti socialističnih sil, uresničujejo delovni ljudje politično in akcijsko enotnost socialističnih sil in določajo programe aktivnosti, družbena načela in merila kadrovske politike za kandidiranje ob volitvah, zagotavljajo demokratična predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi kandidatov za odgovorne družbene dolžnosti, spremljajo in dajejo predloge za uspešno delo- vanje delegatskega sistema in ustvarjajo pogoje za njegovo delovanje. OSNOVNI NOSILCI NALOG Organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva in zveze sindikatov so v skladu z njihovo ustavno opredeljeno vlogo, v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, dolžne zagotoviti doslednost pri uresničevanju vseh predvolilnih oziroma kandidacijskih postopkov. V temeljni organizaciji združenega dela delovni ljudje v okviru osnovne organizacije zveze sindikatov, samoupravnih organov, delegacij in drugih družbenopolitičnih organizacij evidentirajo, predlagajo in določajo delegate za člane delegacije temeljne organizacije združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti. V krajevni skupnosti evidentirajo, predlagajo in določajo kandidate za člane delegacij krajevne skupnosti delovni ljudje in občani v oblikah delovanja socialistične zveze delovnega ljudstva, samoupravnih organih, delegacijah in družbenopolitičnih • organizacijah. /a družbenopolitični zbor evidentirajo in predlagajo kandidate za delegate člani družbenopolitičnih organizacij v svojih organizacijah in organih. Delovni ljudje in občani v vseh omenjenih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih neposredno ali prek svojih delegatov evidentirajo in predlagajo tudi kandidate za člane predsedstva SR Slovenije, člane predsedstva SFR Jugoslavije za delegate za zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije. NEPOSREDNI ORGANIZATORJI POSTOPKOV Za uresničevanje nalog v zvezi s predkandidacijskimi, kandidacijskimi in volilnimi postopki pa so odgovorni: v temeljni organizaciji združenega dela izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve pri osnovni organizaciji sindikata (ki ga sestavljajo predstavniki zveze sindikatov, zveze socialistične mladine, zveze komunistov in delavskega sveta); v manjših temeljnih organizacijah združenega dela opravlja to nalogo izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Koordinacijski odbor usklajuje stališča o evidentiranih kandidatih, zbira podatke o evidenti- ranih kandidatih in vodi evidenco (prek evidentičarja), ki je pri kadrovski službi temeljne organizacije združenega dela. V krajevni skupnosti predsedstvo krajevne konference SZDL in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve pri predsedstvu krajevne konference SZDL. Koordinacijski odbor usklajuje stališča o evidentiranih kandidatih, vodi evidenco in posreduje stališča o kandidatih predsedstvu krajevne konference SZDL. V občini koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje, volilna komisija občinske konference SZDL Velenje in kadrovska služba skupščine občine Velenje. EVIDENTIRANJE Pobudo za evidentiranje možnega kandidata za družbeno dolžnost lahko poda sleherni posameznik, samoupravni organ, delegacija, družbenopolitična ter družbena organizacija in društvo. Pobuda mora vsebovati tudi podatek, za katero družbeno dolžnost je kandidat evidentiran. Sleherno pobudo za eviden- tiranje možnega kandidata mora obravnavati krajevna konferenca SZDL oz. osnovna organizacija sindikata ter zbor delovnih ljudi in občanov. Če delovni ljudje in občani na sestankih pobudo sprejmejo, se uvrsti možnega kandidata v evidenco evidentiranih možnih kandidatov. Delovnega človeka in občana je mogoče evidentirati kot možnega kandidata brez njegovega pristanka. Kandidiranje pa je mogoče opraviti le s soglasjem predlaganega možnega kandidata. Kandidiranje možnih kandidatov temelji na evidentiranju možnega kandidata. Vsako kandidaturo mimo evidentiranja mora predlagatelj posebej utemeljiti. Za vsakega evidentiranega možnega kandidata mora nosilec predloga izpolniti »popisni-co«, ki jo posreduje koordinacijskemu odboru temeljne organizacije združenega dela oziroma Krajevne skupnosti. Koordinacijski odbor obravnava predlog in vnese podatke iz popisnice v evidenčni list En izvod »popisnice« je treba posredovati kadrovski službi pri skupščini občine Velenje, ki vodi enotno evidenco evidentiranih kandidatov za družbene dolžnosti. V pripravah na skupščinske volitve 1982 je treba nameniti posebno pozornost evidentiranju kandidatov, ki so že doslej opravljali posamezne dolžnosti. Tako ustava kot zakon o volitvah določata, da ne more biti nihče več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isto delegacijo iste temeljne samoupravne organizacije roma skupnosti. 1 I I I I I I I I I I I I J Sklepi in stališča 24. seje OK ZKS Velenje Nadaljnji razvoj političnega sistema Občinska konferenca ZKS Velenje je na svoji 24. seji obravnavala naloge ZK v razvoju političnega sistema. Obravnavala je stopnjo razvoja političnega sistema v občini in delovanje njegovih institucij. Kritično je spregovorila o vseh težavah in slabostih, ki so opazne v delovanju političnega sistema. Poudarjeni so bili uspehi, ki so bili doseženi v razvoju političnega sistema ter poudarjene naloge ZK pri njegovi graditvi. Občinska konferenca ZKS Velenje je poudarila, da so naloge ZK v razvoju političnega sistema opredeljene v programskih usmeritvah zveze komunistov in občinske konference ZK, posebej v sklepih in usmeritvah, ki jih je sprejela občinska konferenca ZKS Velenje na svoji 14. seji. Ugotavljati pa je mogoče, da zastavljene naloge povsod še niso uresničili. Konferenca je soglašala z ugotovitvami iz gradiva in razprave, pri čemer je posebej poudarila, daje nadaljnji razvoj in utijevanje političnega sistema razredno vprašanje. Zveza komunistov in sleherni njen član je tako odgovoren za nadaljnji razvoj političnega sistema. Ob tem je bilo poudaijeno, da je razvoj političnega sistema pogojen z razvojem družbenoekonomskih odnosov, utrjevanjem položaja temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Prav tako paje idejna naravnanost in pripravljenost komunistov, da aktivno delujejo v razvoju političnega sistema, ena od osnov za hitrejši razvoj političnega sistema. Uspehi v delovanju političnega sistema in bogate izkušnje pri uveljavljanju političnega sistema v praksi morajo biti kažipot za nadaljnje dograjevanje delovanja političnega sistema. Na osnovi gradiv, uvodne razprave in razprav je občinska konferenca ZKS Velenje sprejela naslednja STALIŠČA IN USMERITVE ZK PRI NADALJNJEM RAZVOJU POLITIČNEGA SISTEMA 1. Nadaljnji razvoj političnega sistema je naloga vseh komunistov. Komunisti so odgovorni za njegov razvoj. Zato morajo aktivno delovati v institucijah političnega sistema povsod tam, kjer delajo in živijo. Aktivnosti morajo usmerjati v prvi vrsti v uveljavljanje političnega sistema v temeljnih or-ganfzacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v krepitev vloge delegacij in delavskih svetov ter njihovega celovitega delovanja. -Da pa bodo komunisti in osnovne organizacije ZK lahko uspešno delovali, morajo nenehno spremljati delovanje političnega sistema v lastnih okoljih ter ugotavljati slabosti in pomanjkljivosti pri uresničevanju delegatskega in samoupravnega sistema. 2. Posebno odgovornost za razvoj političnega sistema imajo komunisti, ki delujejo v institucijah političnega sistema, delegacijah, samoupravnih organih, strokovnih službah, organih samoupravnih interesnih skupnosti itd. Ti komunisti so dolžni, da ocenijo razmere pri razvoju političnega sistema v okoljih, kjer delajo in delujejo tako, da odpravijo slabosti v delovanju. 3. Za dosego usklajenega in načrtnega delovanja vseh skupščin samoupravnih' interesnih skupnosti in skupščine občine je treba pristopiti k izdelavi skupnega programa dela. Aktivnosti vodi predsedstvo občinske konference SZDL Velenje. . 4. Aktivnosti zveze komunistov pri nadaljnjem razvoju političnega sistema morajo potekati skladno z aktivnostmi drugih subjektivnih sil. 4. Z ugotovitvami, zaključki in s stališči 24. seje občinske konference ZKS Velenje, se morajo seznaniti vsi člani ZK v občini Velenje. Osnovne organizacije morajo analizirati razmere v lastnih okoljih in akcijsko nenehno pospeševati razvoj političnega sistema. Potrošniški sveti so še vse premalo vključeni v uresničevanje politike cen Cene pod kontrolo občanov!? t V času 'divjanja cen ni dovolj glasno slišati svetov potrošnikov, čeprav novi zakon o cenah predvideva, da so delegati potrošnikov tudi člani skupnosti za cene. Svetov potrošnikov pa ne smemo niti podcenjevati niti jih precenjevati. Organizirani potrošniki niso naša posebnost. V razvitih državah na zahodu že davno delujejo in so se že izkazali kot močna sila proti neupravičenemu poviševanju cen in slabšanju kakovosti blaga. V naših razmerah bi morali, v sodelovanju s proizvajalci in trgovskimi organizacijami, predvsem spodbujati sklepanje pogodb o preskrbi potrošniških središč z najpomembnejšimi proizvodi. Pri nas pa v mnogih okoljih na te svete gledajo kot na organizacijo upokojencev in gospodinj, zato nimajo avtoritete. Poleg tega pa sveti tudi niso pravilno organizirani. Vendar so sveti potrošnikov v praksi v nekaterih krajih z uvajanjem neke vrste racionalizacije preskrbe že prispevali k večjemu redu takrat, ko je bilo pomanjkanje največje. Ta njihova vloga sicer ni vključena v sistem, toda akcija je bila uspešna. Zato bo treba doseči še večjo podporo družbenih dejavnikov pri organiziranju svetov potrošnikov. Doslej je bilo v državi ustanovljenih okrog 4000 potrošniških svetov (v občini Velenje 15). Potrošniki se morajo organizirati, saj je jasno, da posamezni orotesti. pritožne knjige in podobni ukrepi proti naraščanju cen ne pomagajo. Sveti potrošnikov so marsikdaj pomanjkljivo obveščeni o vzrokih gibanja cen; premalo so vključeni v uresničevanje politike cen, njihove pobude in pripombe pa pogosto niso upoštevane. Odgovor, kdo ignorira potrošnike, je kratek: v posameznih družbenopolitičnih skupnostih imajo zadnjo besedo o cenah strokovne službe ali izvršni organi, za takšnim obnašanjem pa se pogosto skrivajo poskusi, da bi s cenami socializirali neporavnane izgube nekaterih ozdov, premalo premišljene investicije in podobno. Kot primer uspešnega vplivanja na umirjanje cen velja omeniti zahtevo in prakso, po kateri niti ena nova podražitev ne bi smela dobiti »zelene luči«, če prej o tem ne sprejmejo stališča — občani. Takšno množično kontrolo cen so zelo uspešno izvedli v Beogradu. Tako so organizirali kar 1300 sestankov občanov, na katerih so razpravljali o predlaganih višjih cenah. Prve politične ocene teh sestankov so pokazale, da so občani, ki so se sestankov množično udeleževali, zelo vestno in poznavalsko pa tudi zelo kritično proučili sleherno predlagano povišanje cen. Kdaj pa kdaj je bil proizvajalec celo prej pripravljen umakniti svoj predlog, kot pa odgovoriti na vsa vprašanja in podvprašanja občanov. Občani so v glavnem pokazali razumevanje za predlagane podražitve, vendar so zahtevali, da se določi najbolj stvaren, ne pa izmišljeni in običajno taktični odstotek, ki mu botruje logika »čim več zahtevati«, da se doseže predvideni odstotek podražitve. Ta široka, množična akcija bo postala pomembna ustanova, če pristojni organi ne bodo odstopili od zahtev občanov in delovnih ljudi niti za en sam odstotek. To jih bo mobiliziralo, da bodo še bolj vsestransko preučevali vse zahtevepo zvišanju cen, ki pa jih je vedno več. Nekateri se ob tem vprašujejo, zakaj je sploh potrebno zaščititi potrošnike in pred kom. Bolje je vzpostaviti sodelovanje, se dogovarjati, saj imajo veijetno v nečem prav tako potrošniki kot trgovci. Preveč poudarjena kontrolna funkcija dosedanjih potrošniških svetov in in želja, da bi solili pamet trgovcem, vodita samo k zaostrovanju nasprotij med delovnimi ljudmi kot proizvajalci in potrošniki. Prav tako je nesprejemljiva teza, ki jo zagovaija trgovina — da nima nihče pravice vmešavati se v samoupravne pravice organizacij združenega dela. Na drugi strani pa ni mogoče vloge potrošnikov omejiti samo na kritiko nekorektnega ravnanja trgovcev, na pritožbe zaradi slabega tehtanja in napačno izračunane cene. Nesprejemljivo je tudi, da potrošniki zahtevajo arbitražo, da zahtevajo, da se nekdo drug ukvatja z njihovimi problemi: morali bi se sami organizirati in nato zahtevati konkretne pravice in konkreten status v samoupravnih sporazumih, ki jih bodo podpisali s trgovino. V. B. Občinski svet zveze sindikatov Velenje Obravnavi polletnih rezultatov vso pozornost Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Velenje je pripravil kdnec meseca junija posvet za predsednike osnovnih organizacij Zveze sindikatov, na katerem so se dogovorili za nekatere konkretne naloge pri obravnavi polletnih proizvodnih rezultatov. Veliko pozornosti je potrebno posvetiti uresničevanju lastnih planov in oceniti, če so resnično vsi delavci vključeni v uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in če se pomanjkljivosti dovolj učinkovito odpravljajo. Prav tako je potrebno preveriti, če se v posameznih okoljih krepi delovna disciplina ter izboljšuje organizacija dela. Ob obravnavi polletnih poslo- vnih rezultatov je potrebno posvetiti tudi vso pozornost sklepnim dokumentom 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije in oceniti kako poglabljamo samoupravne družbeno Ekonomske odnose. Se posebno temeljito je potrebno oceniti rezultate na področju dohodkovnih odnosov, svobodne menjave dela med tozdi in delovnimi skupnostmi skupnih služb ter delitve po delu. Ob tem se je potrebno izogniti vsem opravičevanjem, zakaj posamezne stvari v določenem okolju še vedno niso uresničili ter ugotoviti, koliko je kdo resnično delal in si prizadeval, da bi vzpostavili že-ljene družbeno ekonomske odnose. Povsod morajo analizirati tudi vpliv delavcev na oblikovanje cen ter ugotoviti, kako se v posamezni deloyni organizaciji uveljavljajo delegatski odnosi, koliko pa se odloča mimo delavcev. V sindikatih ugotavljajo, da namenjajo v delovnih organizacijah še vedno premajhno pozornost delitvi po delu. Na tem področju ugotavljajo veliko zavlačevanje. Zato se ob obravnavi polletnih rezultatov ne moremo več zadovoljiti z ugotovitvami, daje to težko in zahteva določen čas. Potrebno je zahtevati takojšnje rešitve in imenovati strokovne komisije za pripravo predlogov. Obravnave polletnih rezultatov gospodarjenja naj bi potekale po rokovniku. Do 6. julija so morali biti v delovnih organizacijah sestanki koordinacijskih odborov za gospodarjenje. Do 15. julija pa so morali poslovodni organi pripraviti poročila o poslovanju. Takrat so bili tudi razširjeni sestanki koordi- nacijskega odbora za gospodarjenje. Do 25. julija so morali biti v vseh sredinah tudi sestanki sindikalnih skupin in seje izvršnih odborov sindikata, do konca meseca pa Se zbori delavcev. Na sestankih izvršnih odborov so morali oceniti razprave po sindikalnih skupinah ter gospodarjenje. Oblikovati pa so morali predloge za učinkovitejše gospodarjenje in hitrejši razvoj družbenoekonomskih odnosov ter odpravo posameznih pomanjkljivosti. Na zborih delavcev pa so delavci potrjevali periodične obračune in predloge OO ZSS. 15. avgusta pa bo seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje. Na njej bodo obravnavali aktivnosti sindikata pri obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja in rezultate gospodarjenja. M. Z. Termoelektrarne Šoštanj Proizvodnja višja za 3(4 % V letošnjem prvem polletju so v šoštanjskih Termoelektrarnah, ob 4 %o večji obratovalni pripravljenosti kot v istem obdobju lanskega leta, proizvedli 1 milijardo 712 milijonov kWh električne energije. Čeprav je proizvodnja za 3,4 % večja od lanskoletne, dosežene v prvih šestih mesecih, pa za določeno z elektroenergetsko bilanco zaostaja za 13,9 %. Sicer so v obdobju januar—junij proizvedli tudi 185,339.800 kWh toplotne energije, oz. 12,8 % več, kot je bilo načrtovano. Za proizvodnjo električne in toplotne energije so do konca junija pokurili v Šoštanju 2,179.501 tono premoga; poraba premoga je bila skorajda v celoti pokrita z rednimi dobavami. Sicer pa je bilo 1. julija na deponijah šoštanjskih Termoelektrarn 725.693 ton premoga. Na nedoseganje polletnih planskih nalog je vplivalo tako manjše angažiranje proizvodnih enot po nalogu dispe-čerske službe EGS kot ozko grlo v hladilnem stolpu bloka V (porušen del pršišča). Sicer so januarja in februarja, ko so bile potrebe po električni energiji iz temoeleklrarn največje, v šoštanjskih Termoelektrarnah izpolnili načrt proizvodnje s 96 %. Medtem, ko $o od marca do maja dosegali v poprečju predvideno pro- izvodnjo s 75 so junija, znova zaradi večjih potreb po električni energiji iz termoelektrarn, z 91 % izpolnili mesečni proizvodni načrt. Finančni položaj šoštanjskih Termoelektrarn je, podobno kot položaj drugih organizacij združenega dela v slovenskem elektrogospodarstvu, odvisen od doseženega skupnega prihodka. Ker je slovensko elektrogospodarstvo polletno elektroenergetske bilanco izpolnilo s 87,3 %, bo doseženi skupni prihodek v Termoelektrarnah Šoštanj, kot ocenjujejo, zadostoval le za pokritje materialnih stroškov, amortizacije, obresti in osebnih dohodkov. Izgube ob polletju, kot pričakujejo, torej ne bo, ne bo pa tudi denarja za sklade. Da ni bil dosežen načrtovan skupni prihodek slovenskega elektrogospodarstva je predvsem vplivalo dejstvo, da je bila poraba električne energije v naši republiki v prvem letošnjem polletju za okrog 4 °/o nižja od načrtovane, v primerjavi z lanskim prvim poletjem pa je bila večja za 2,5 %. Na manjšo porabo je vplivala zlasti manjša poraba električne energije v industriji zaradi motenj pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali. Junija pa se je stanje začelo normalizirali. Zapišimo še, da je bila proizvodnja električne energije v naši republiki v prvem polletju za 2,9 % višja od dosežene v obdobju januar—junij 1980, za načrtovano v prvih šestih mesecih letos pa je zaostajala za 9,1 Po opravljenem rednem letnem remontu četrtega, 275 MW bloka so naprave v šoštanjskih Termoelektrarnah akorekoč že pripravljene za obratovanje s polno močjo v novi sezoni 1981/1982. Do konca avgusta bo treba dokončno sanirati še pršišče petega, 345 MW bloka, ki se je porušilo februarja letos. Kar največja obratovalna pripravljenost vseh proizvodnih enot v Termoelektrarnah Šoštanj bo še posebej pomembna zavoljo tega, ker bo treba — kot vse kaže — že kmalu polno angažirati vse proizvodne zmogljivosti. Ker nova nuklearka v Krškem letos ne bo proizvedla toliko električne energije, kot so sprva računali, naj bi izpadlo proizvodnjo nadomestili v glavnem z večjim angažiranjem naprav v Šoštanju. Tako je mogoče pričakovali, da bo proizvodnja, določena šoštanjskim Termoelektrarnam z elektroenergetsko bilanco za lelo 1981 v višini 3 milijard 624 milijonov k\V h električne energije, dosežena in verjetno tudi presežena. Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje TGO Gorenje - Tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje Uspešno prvo polletje V temeljni organizaciji združenega dela TGO Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah so in še bodo obravnavanje rezultatov gospodarjenja v prvem polletju izkoristili za celovito oceno svoje uspešnosti v tem obdobju. Ugotavljajo, da so v šestih mesecih dobro poslovali in delovni načrt večinoma dosegli in presegli. Proizvodni načrt so količinsko presegli za 1,5 odstotka, vrednostno pa za 2,9 %. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je proizvodnja večja za 6,6 odstotkov, njena vrednost pa za 43,5 %. Tudi na področju izvoza so bili dokaj uspešni, čeprav načrtov niso v celoti izpolnili. Količinsko zaostajajo za predvidevanji za 10 in vrednostno za slabih 7 odstotkov. Zaostanek bodo v drugi polovici leta zanesljivo nadoknadili, poleg tega pa so v juniju sklenili pogodbo o izvozu 70.000 mešalcev v Sovjetsko zvezo. Sicer pa brez težav tudi niso bili. Znova so se namreč otepali z neredno preskrbo z materiali, kar je povzročilo manjše izpade proizvodnje na posameznih linijah. Nerazumno povečevanje cen reprodukcijskih materialov seveda draži tudi njihove izdelke. Razumljivo je, da vzrokov za težave ne iščejo samo v zunanjih vzrokih, z dobrim delom samoupravnih delovnih in sindikalnih skupin se soočajo z lastnimi slabostmi in jih sproti odpravljajo. Seveda si bodo tudi v prihodnjih mesecih prizadevali, da bo njihovo delo načrtno, smotrno in učinkovito. V stabilizacijskih prizadevanjih bodo porabili vse razpoložljive materialne in ustvarjalne zmogljivosti. J. P. Z mešalci za Sovjetsko zvezo bodo izdatno presegli izvozne načrte. Še več na tuja tržišča Z rezultati, ki so jih dosegli v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje v prvem polletju letošnjega leta, so nadvse zadovoljni, saj so močno presegli načrtovane. Kljub temu pa poudarja direktor te delovne organizacije Janez Basle: ..Doseženi rezultati nas nikakor ne smejo uspavati, saj se zaradi znanih stabilizacijskih ukrepov naše družbe gradbeništvo, in tako tudi naša delovna organizacija, nahaja v zaskrbljujočem položaju. Kljub podatkom, da so naše zmogljivosti za letos že prodane, obstaja resna nevarnost, da nekaterih objektov, za katere imamo že sklenjene pogodbe, ne bomo gradili, ker investitorji ne bodo zagotovili denarja. Prav tako lahko pričakujemo, da bomo imeli težave pri uveljavljanju podražitev, ker novi zakon o cenah področja gradbeništva ni ustrezno razrešil tako, da pri nekaterih investitorjih ne bomo mogli uveljaviti niti tistih cen in podražitev, ki nam Gozdno gospodarstvo Nazarje Boljše poslovanje Nazarski gozdarji so s poslovanjem v prvih šestih mesecih znatno bolj zadovoljni kot so bili ob četrtletju. To je seveda razumljivo, saj zaradi sezonske narave dela in težkih delovnih pogojev v zimskih mesecih, tudi v prejšnjih letih ob polletju niso dosegli polovice letnega načrta. Kljub temu s sečnjo v družbenih gozdovih tokrat niso zadovoljni, saj je zaostanek za letnim načrtom vseeno prevelik. Ob tem poudarjajo, da bodo v poletnih mesecih le uspeli nadoknaditi izpad iz zimskih mesecev. Načrt prodaje sortimentov so v delovni organizaciji dosegli 46,2 odstotno in sicer v družbeni proizvodnji 38,1 % in v zasebni 51,6 %. V transportni dejavnosti so dobro uresničili načrt ka-mionskih prevozov, zaostaja pa gradbena dejavnost, vendar je tudi nanjo vplivala zima. Glede na dosežen obseg proizvodnje je tudi finančna uspešnost sorazmerno ugodna. Pričakujejo, da bodo v drugi polovici leta porasli nekateri stroški, zaradi dviga osebnih dohodkov pa se bo zmanjšala akumulacija. Načrt celotnega prihodka so uresničili 49,6 odstotno, dohodka 48 in čistega dohodka 49,2. S tem so pokrili izgubo iz prvega četrtletja in si zagotovili dobro osnovo tudi za nadaljevanje pričete naložbe. J. P. V poletnih mesecih prihaja do žage veliko hlodovine po zakonu in resoluciji pripadajo. Zaradi zmanjšanja investicij pa moramo pričakovati tudi povečanje konkurenc na domačem trgu in s tem tudi nižje cene. Menim, da je nujno, da jemljemo dosežene rezultate samo kot dobro osnovo za start v drugo polletje, ko bomo delali v popolnoma drugačnih pogojih. Za dosego plana bomo resnično morali poiskati vse rezerve in pristopiti k uresničitvi stabilizacijskih nalog bolj vsebinsko in konkretno v vseh sredinah." Najboljše rezultate so v Vegradu v prvem polletju letošnjega leta dosegli v sektorju Inozemstvo, saj so s proizvodnjo, ki predstavlja v tej delovni organizaciji 5,8 odstotkov, dosegli kar 15 odstotkov vseh skladov. Najbolj je plan presegel tozd Gradnja Velenje, ki vključuje tudi sektor Inozemstvo. Planskih ciljev pa nista uresničila tozda Projektivni biro in Gradbenik Ljubno. Proizvodne zmogljivosti so imeti v prvem polletju dobro zasedene. Nekatere temeljne organizacije so imele dela celo preveč in so tako vključevali v proizvodnjo tudi kooperante, kar pa v veliki meri vpliva na slabšo kvaliteto opravljenega dela. Sicer pa v Vegradu ugotavljajo, da se je kvaliteta v zadnjem polletju močno dvignila. Tudi pogodbene obveznosti so uresničevali bolj dosledno kot prej. Proizvodnja je potekala brez večjih zastojev, srečevali pa so se z velikim pomanjkanjem materiala. Da bi te težave premostili, so porabili precejšnja devizna sredstva. Velik del proizvodnje za letošnje leto ima Vegrad že prodan, razen nekaterih temeljnih organizacij kot -so Gradnja Ljubljana, Gradbenik Ljubno in Projektivni biro. Prodali so tudi celotno proizvodnjo industrijskih programov, vendar pa s kreditiranjem, kar je pomenilo lažjo prodajo. Zaradi zmanjšanja gradnje v domovini načrtuje Vegrad že v drugi polovici letošnjega leta in tako tudi v prihodnje, večji prodor na tuja tržišča. Trenutno delajo v Zvezni republiki Nemčiji, Nemški demokratični republiki, Iraku, pripravljajo pa se tudi na gradnjo v Libiji. Srečujejo se s še vedno veliko fluktuacijo; prišlo in odšlo je kar okoli 300 delavcev. To vpliva na produktivnost. Kadrovsko pa želijo okrepiti nekatere strokovne službe, med njimi Inženiring, saj se zavedajo, da postaja prodaja vse pomembnejša. Mira Zakošek Lesna industrija Gorenje - Glin Nazarje Iverna v težkem položaju V nazarski Lesni industriji Gorenje-Glin z doseženimi uspehi v prvi polovici leta vsekakor niso zadovoljni. Proizvodne načrte so namreč uresničili le v temeljni organizaciji Stavbeno pohištvo. V Žagarstvu načrta niso izpolnili, ker jim je v zimskih mesecih primanjkovalo hlodovine, prepričani pa so, da bodo načrte do konca leta vsaj dosegli. Najtežji je seveda položaj v Iverni. Izrabljena oprema je terjala preveč izpadov proizvodnje, ob popravilih pa so se otepali še s pomanjkanjem nadomestnih delov. Izguba v tej temeljni organi- zaciji je tako ob polletja dosegla 15 milijonov dinarjev, ki jih do konca leta seveda ne bodo mogli nadoknaditi. Bolj obetaven je podatek, da se bodo v oktobru lotili popolne obnove strojne linije in tako Iverni zagotovili dobro osnovo za boljše delovne uspehe v prihodnje. Do takrat je seveda nujen sanacijski postopek. Pozabiti namreč ne smemo, da to niso edine težave, s katerimi se srečujejo v proizvodnji ivemih plošč. Še vedno se namreč otepajo z visoko rastjo cen za surovine, ki so v zadnjem času porasle kar za 32 odstotkov, cene iveruih plošč pa so seveda ostale nespremenjene. Tudi v novi tovarni pohištvenih sklopov še ne obratujejo s polnimi zmogljivostmi. Na to vplivajo začetne težave pri uvajanju nove proizvodnje, težji je prodor na tržišče z novimi izdelki, velike težave pa imajo tudi z dobavo reprodukcijskih materialov, ki so vezani za uvoz. Predvideni polletni izvoz so dosegli 80-odstotno, prva naloga, ki so si jo zastavili pa je, da letne izvozne načrte presežejo. Razveseljivo je, da v tem obdobju niso več izvažali zgolj lesne surovine, ampak so le dosegli nekoliko višjo stopnjo predelave. J. Plesnik Dotrajana oprema je poglaVinti vzrok težav v Iverni. V Tovarni usnja Šoštanj razmišljajo o novih programih IU Vrhnika - TOZD Tovarna usnja Šoštanj Več surovih kož za nemoteno proizvodnjo r— V letošnjem prvem polletju se je usnjarsko predelovalna industrija v Jugoslaviji, še posebno pa v Sloveniji, srečevala s stalnim pomanjkanjem potrebnih surovin. Jugoslovanska surovinska industrija namreč pokriva le okoli 50 odstotkov potreb usnjarsko predelovalne industrije in zato je ta močno odvisna od uvoza surovin. To pa je v sedanjem gospodarskem položaju še toliko bolj zahtevno vprašanje, saj mora usnjarsko predelovalna industrija velik del svoje proizvodnje.tudi izvoziti. Te težave so seveda še bolj občutili v Tovarni usnja Šoštanj, kjer so ob zastareli tehnologiji in neprimerni kvalifikacijski sestavi zaposlenih gotovo še težje dosegali zadovoljive rezultate. Velika usmeritev v izvoz usnjarsko predelovalne industrije povzroča problem redne oskrbe v naši čevljarski industriji, ki pa kljub temu ne kaže razumevanja za združevanje deviznih sredstev s proizvajalci usnja. Soštanjska Tovarna usnja je imela v letošnjem prvem polletju precejšnje težave pri preskrbi s surovinami, saj so odvisni predvsem od domačih surovin, ker nimajo realnih možnosti izvoza zaradi previsokih cen v primerjavi z nekaterimi južnoameriškimi proizvajalci. V delovni organizaciji Industrija usnja Vrhnika so na razgovorih sprejeli tudi dva pomembna sklepa, ki bosta odločala o nadaljnji usodi tozda v Šoštanju, ki že vrsto let posluje na robu rentabilnosti. Tako so ugotovili, da tovarna usnja Šoštanj dolgoročno ni perspektivna in da je potrebno iskati možnosti za prestrukturiranje obstoječe proizvodnje (ena od realnih možnosti je sodelovanje z Žlatorogom). Dogovorili pa so se tudi, da ostale temeljne organizacije v delovni organizaciji ne bi smele na račun svojih poslovnih rezultatov (posebno še izvoznih) reševati problematiko Tovarne usnja Šoštanj. Seveda pa je še naprej potrebno zagotavljati surovine šoštanjskim usnjarjem. % V temeljni organizaciji so seveda vso pozornost namenili prav nalogi, da ob pomanjkanju surovin v Jugoslaviji vendarle omogočijo nemoten potek dela temeljne organizacije. Pri tem so uspeli zadržati lanskoletni obseg proizvodnje govejega programa, zmanjšali pa so namok svinjskih kož, in to kar za 35 odstotkov. Zaradi spremembe cen na trgu so klasični program vegetabilne predelave kož zmanjšali za okoli 40 odstotkov ter za toliko povečali proizvodnjo gornjega govejega usnja, ki je trenutno zelo iskano na trgu. Prav ta program jim zagotavlja tudi potrebna devizna sredstva za nakup pomožnih materialov. Zaradi zmanjšanja celotnega namoka kož so od začetka letošnjega leta naprej zmanjšali tudi število zaposlenih za 65 tako, da je sedaj v tej temeljni1 organizaciji zaposlenih 535 delavcev. Ker so zmanjšali proizvodnjo svinjskega usnja za 35 odstotkov, bodo tu poslovali z izgubo, ki jo bodo delno, morda pa tudi v celoti, pokrili s programom izdelave govejega usnja. Težave s katerimi se morajo ubadati v tovarni usnja Šoštanj, so jih prisilile, da intenzivno iščejo nove poti in programe, ki bi omogočili večjo uspešnost poslovanja in dolgoročno perspektivo. Prav na tem področju se jim odpirajo nekatere možnosti, ki jih bodo seveda skušali tudi uresničiti. Boris Zakošek * % t GIPVEGRAD Velenje: Dobri polletni rezultati so samo osnova za start v drugo polletje • / . < . . I I I I I I I I I ■ cij: Doseči načrtovano proizvodnjo ! Upoštevaje polletne rezultate gospodarjenja bo treba, kot po-udarjajo v TGO Gorenje, v prihodnjih mesecih resnično storiti vse, da bi bil dosežen proizvodni načrt, da bi zadržali rast cen reprodukcijskih materialov in sestavnih delov in — kar je prav tako pomembno — izboljšali učinkovitost dela vseh služb in slehernega zaposlenega. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje namreč ni dosegla za letošnje prvo polletje zastavljenih nalog. Izdelali so za 5 milijard 103 milijone dinaijev izdelkov. Proizvodnja, določena za letošnje leto, je bila po obsegu ob polletju dosežena z 39 %, vrednostno pa s 40 %. V primerjavi s prvim polletjem 1980 so povečali vrednost proizvodnje za petino. Zaostajanje proizvodnje za načrti, vrednostno za skoraj 1 milijardo dinarjev, sodi hkrati s pozno uveljavitvijo novih cen izdelkov med poglavitne vzroke za položaj, v kakršnem se je znašla TGO Gorenje Velenje ob polletju. V TGO Gorenje so dosegli v prvih šestih mesecih 7 milijard 287 milijonov din celotnega dohodka, 685 milijonov din dohodka in 351 milijonov din čistega dohodka. Podobno kot ob koncu prvega trimesečja beležijo izgubo tudi ob polletju (140 milijonov dinarjev), ki pa je nekaj nižja, kot je bila ob koncu marca. Na spisku »izgubašev« so se zraven temeljnih organizacij združenega dela, ki so najslabše izpolnile proizvodne načrte, znašli tudi tisti tozdi, ki največ izdelkov prodajo na tuje. Polletno poslovanje so z izgubo zaključili, med drugim, tudi tozdi-finalisti Štedilniki, Elektronika Velenje, Elektronika Ptuj, Hladilna tehnika in Pohištvo. Podobno kot že lani so imeli tudi letos v tovarni veliko težav pri oskrbi z domačimi reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, zlasti še z izdelki črne metalurgije, elektrotehničnimi materiali in grelci, prav tako pa tudi z divjanjem njihovih cen, ki so se samo v prvih dveh mesecih letos povečale za 22 %. Pozneje pa so se začele te cene umirjati. Tovrstne težave so jih prizadele še bolj zlasti zavoljo tega, ker si v Gorenju že nekaj časa prizadevajo, da bi kar največ reprodukcijskih materialov in sestavnih delov iz uvoza zamenjali z domačimi. Kljub sklenjenim pogodbam oziroma dogovorom pa so naši dobavitelji poslali manj blaga, pošiljke so precej kasnile, najboljša pa vselej tudi ni bila kakovost. Samo zaradi pomanjkanja pločevine je bilo v tozdih v prvih šestih mesecih letos skupaj 573 ur zastojev, največ — in to kar 207 ur — pa jih je bilo v tozdu Štedilniki. Če bi bilo pločevine dovolj, bi prišlo s tekočih trakov iz TGO Gorenje Velenje, kot ocenjujejo, okrog30.000 izdelkov bele tehnike več, kot jih je sicer. Nasploh največ motenj v proizvodnji pa so imeli v tozdu Elektronika, ki je najbolj odvisen od uvoza in kjer so bile v prvem polletju med vsemi tozdi v TGO Gorenje proizvodne zmogljivosti najslabše izkoriščene. Prizadevanja za izpolnitev letnega proizvodnega načrta pa pomenijo istočasno tudi borbo za izpolnitev predvidenega izvoza. V prvem polletju so z izvozom v vrednosti 50,230.000 dolaifev dosegli le 36 % letnega načrta izvoza. Čeprav so izvozili toliko izdelkov, kot so jih bili lani, pa je prodaja na tuje — v primerjavi z letom 1980 — vrednostno nekoliko nižja. Zaradi pomanjkanja lastnih deviznih sredstev za kritje sprejetih potreb po uvozu je bilo namreč v letošnjem letu več začasnega uvoza. Nasploh so sprotne težave pri zagotavljanju reprodukcijskih materialov in sestavnih delov iz uvoza reševali s terminskimi nakupi. Tovrstnih težav bo, kot napovedujejo, v drugem polletju še več. Kljub temu, da cene, ki jih dosegajo pri prodaji na tuje, niso najbolj obetavne, pa je ena od poglavitnih nalog tega leta — prodati na tuje za 3.436 milijonov dinaijev izdelkov. Nov polet tem prizadevanjem bodo zagotovo dale izvozne spodbude, ki jih zdaj uveljavljamo. Ker pričakujejo, da se bo oskrba z domačimi reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli v drugem polletju naposled le izboljšala, ocenjujejo, da bodo dane možnosti za izpolnitev letnega proizvodnega načrta. Ob polnem izkoriščanju zmogljivosti do konca leta bi bilo mogoče pokriti izgube, ki jo izkazuje TGO Gorenje Velenje ob polletju, in ustvariti vsaj minimalno akumulacijo za najnujnejša vlaganja. Kljub temu, da zaposlujejo okrog 450 delavcev manj, kot so jih pred poldrugim letom, ta hotenja niso nedosegljiva. Marijan Lipovšek I I I I I I I I I Rudnik lignita Velenje Produktivnost večja za 8,43 % Ko je te dni okrog 4.800 zaposlenih v' Rudniku lignita Velenje pregledovalo polletno gospodarjenje, je lahko ugotovilo, da so dosežki, posebej še v primetjavi z letom 1980, resnično spodbudni. Ob koncu junija 1980 je izkazoval Rudnik lignita Velenje 243 milijonov din izgube; letos izgube ni, polletje pa so zaključili z motnjami; oblikovati namreč niso mogli, zaradi pomanjkanja denarja, sklada skupne porabe, nižji, kot so načrtovali, pa je tudi stanovanjski sklad. So pa vsemu navkljub nekaj sredstev namenili za rezervni sklad, medtem, ko lani zanj niso mogli izdvojiti niti dinarja. Ker slovensko elektrogospodarstvo ni doseglo predvidenega skupnega prihodka, tudi Rudnik lignita Velenje ni dosegel načrtovanega celotnega prihodka za prvo polletje. Sicer pa je tili- mtlijc "71,9% višji od lanskoletnega, v i pi 963 jarde 963 milijonov dinarjev za pnmerjavt s prvim polletjem 1980 so se porabljena sredstva povečala za 51 %, dohodek za 101,2 %, čisti dohodek za 1U, 1 %, obveznosti iz dohodka pa za 79,8%. Neto osebni dohodki zaposlenih pa so se v letu dni povečali za 21 % in so znašali ob polletju 15.450 dinaijev. Medtem ko scv lani v prvih šestih mesecih velenjski rudarji nakopali 2,260.000 ton lignita, so ga letos v enakem obdobju kar 2,477.000 ton ali 217.000 ton-več. Še pomembneje pa je, da so letos delali samo 138 delavnikov in 2/3, lani pa 144 delavnikov in 1/3. Se pravi, da so bili letos na delu v jami 5 delavnikov in 2/3 manj. Izkop premoga se je povečal za 9,6 % ob zmanjšanju števila delavnikov za 3,9 %. To je zagotovo posebej pomembno. Poprečna dnevna proizvodnja pa se je od lanskoletnih 15.658 ton povečala na letošnjih 17.863 ton oziroma za 14,1 %. Spodbudno je, da so se v zadnjem obdobju povečali prav vsi učinki. Tako se je odkopni učinek povečal od 23,2 tone iz leta 1980 na 24,4 tone v letošnjem letu oz. za 4,98 %, jamski učinek od 5,8 tone na 6,1 tono oziroma za 6,56 % in rudniški učinek od 4,4 tone na 4,8 tone oz. za 10,28 %. Produktivnost pa se je v istem obdobju povečala za 8,43 %. Osnovni proizvodni načrt so velenjski rudatji ob polletju presegli za 57.270 ton. Sicer pa so v vseh temeljnih organizacijah združenega dela nakopali več premoga, kot so načrtovali. V Jami Preloge so ga 1,023.860 ton (+ 0,88%), Jami Pesje 448.000 ton (+ 1,07 %) in Jami Škale 656.140 ton (+ 8,40 %), medtem ko so ga v tozdu Priprave pridobili 156.610 ton (+ 1,32%). Okrog 65 % vsega premoga je prišlo z- mehaniziranih čel, poprečna kalorična vrednost nako-panega lignita pa je bila nekaj višja, kot so računali. Sicer pa so kar 84,4 % vsega premoga, ki so ga bili nakopali v prvem polletju, namenili za proizvodnjo električne in toplotne energije, industrija ga je dobila 6,4 %, široka potrošnja pa 9,2 %, Tako kot prejšnja leta tudi v prvih šestih mesecih letos ni manjkalo težav. Velenjske rudar- je najbolj pesti pomanjkanje samohodnega hidravličnega podporja in težke odkopne mehanizacije. Veliko težav je zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti postopkov za pridobitev vseh potrebnih dokumentov za uvoz opreme in rezervnih delov. Nemalo težav povzroča prehod od uvožene na domačo opremo; dobavni roki so občutno daljši, kvaliteta je slabša, več je zastojev, dražje pa je tudi vzdrževanje. Kupiti pa niti ne morejo vseh potrebnih domačih reprodukcijskih materialov. Vedeti pa je še treba, da se nenehno slabšajo montan geološki pogoji, saj kopljejo lignit vsako leto v večji globini. Ob obravnavi polletnih rezultatov gospodatjenja so velenjski rudaiji poudarili, da bodo storili vse, da bi dosegli tudi v drugem letošnjem polletju takšne rezultate, kot so jih bili v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Prizadevali si bodo, da bi nakopali kar največ lignita, saj so potrebe po tem domačem energetskem viru čedalje večje! M. L. r Elektrostrojna oprema Velenje Kako do potrebne opreme iz uvoza L Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, je delovna organizacija Elektrostrojna oprema Velenje v prvem polletju dokaj dobro gospodarila. Načrtovani dohodek je bil v primerjavi z lanskim enakim obdobjem večji za 27 odstotkov. Takšno rast pa so predvideli tudi z letošnjim planom.. V delovni organizaciji so poslovali uspešno kljub težavam pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, predvsem z izdelki črna metalurgija in instalacijskimi materiali. Določene težave so imeli tudi pri uvozu orodij za stroje in nekaterih materialov. V glavnem pa delovna organizacija Elektrostrojna oprema uporablja le domače reprodukcijske materiale. Stalno naraščanje cen surovin je zahtevalo tudi naraščanje obratnih sredstev. Zaloge reprodukcijskih materialov sicer niso povečali, so pa vrednostno za tretjino višje kot na začetku leta. Tako kot v večini delovnih organizacej v občini, se je tudi v ESO zaustavilo zaposlovanje. Potrebovali bi sicer še določeno število delavcev, vendar ne najdejo ustreznih profilov. Trenutno je v končni fazi izgradnje nova proizvodna hala, ki jo gradi tozd Strojni obrati ter plinsko postajo za tekoče pline. Velika naloga, ki jih še čaka, je seveda usposobitev proizvodnje hidravličnih krmilnih mehanizmov. Prav tu je še precej zatikanj zapdi uvoza potrebne opreme.?To opremo bi morali uvoziti s konvertibilnega trga, ker pa sami ne izvažajo, je seveda težava še večja. V delovni organizaciji upajo, da bo tudi to težavo rešili in da bodo lahko uvozili opremo za proizvodnjo hidravličnih krmilnih mehanizmov, saj bi s tem močno zmanjšali uvoz rudniške opreme. . . » , v', . ' B.,Zakošek Ustrezna poslovna usmeritev daje dobre rezultate I--------------- ■ Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje ■ ^Taš odnos do starejših in invalidnih ljudi T Taborniški raj v Ribnem I I I I I I I „Ko sem odhajala, sem bila srečna!" I Dnevi SO prehitro minili Združeni narodi so letošnje leto proglasili za mednarodno leto invalidov zato je prav, da jim v tem letu namenimo nekoliko yeč pozornosti. Kaj meni o tem naša mladina? Današnji delavnik je postal zelo enoličen, poln vsakodnevnega hitenja. Iz tega sledi tudi slabo poznavanje ljudi in še slabši odnos do njih. Starejši ljudje in invalidi ne potrebujejo našega pomilovanja. Moramo pa biti vljudni in prijazni z njimi. Toda le malo je ljudi, ki tako ravnajo. Večina skrbi le zase; za druge jim ni mar. Tudi med mladimi ni takšnega odnosa, kot bi moral biti. Saj ne rečem, so otroci, ki odstopijo svoj sedež v avtobusu starejšemu in ki ob- iščejo bolno starko ali starčka. Toda redki. Sama sem pred kratkim obiskovala bolno starko, ji prinesla zdravila in in ji pomagala v hiši. Ne morem povedati, kakšna hvaležnost m toplina staji sijali v očeh, ko sem stopila v razpadlo hišo, kjer se je videlo, da je dela za stare roke preveč in povedala, da ji bom rada pomagala. Ko sem odhajala sem bila tudi sama srečna. Tudi mi bomo nekoč stari in onemogli. Mar se ne bojimo, da bodo tudi drugi z nami tako ravnali, kot zdaj mi s starejšimi in invalidi? Ob tem se velja zamisliti. In kaj menijo o tem nekateri mladi? PETRA, 15 LET: »Zelo rada pomagam starejšim. Tudi sedež na avtobusu jim odstopim, če vidim, da težko stojijo. Mislim, da je veliko mladih, ki tako ravnajo, je pa tudi veliko mladih, ki so prav nesramni...« MIRAN, 12 LET: »Starejše ljudi zelo spoštujem in jih tudi pozdravim. Moti me, ker na avtobusih veliko mladih sedi; starejši pa stojijo ...« ZDENKO, 19 LET: »Spominjam se, da smo pred nekaj leti imeli akcijo, med katero smo obiskali starejše ljudi v krajevni skupnosti in jim pomagali. Tudi sam to rad storim ...« TANJA, 14 let:»... Imam babico, ki samo leži. Rada ji pomagam pri domačih delih, pa tudi v trgovino grem .. . Mogoče nas bo tole vznemirilo, ali pa bomo že čez nekaj trenutkov pozabili, kar smo brali. Beata K. i I I I I I Fotoklub Velenje - Naš čas / Vatečajpočitnišh m ' IIIIIHMMI ^ ■ n i. re fotografije Nekateri ste že krepko zavihali rokave, prve slike so prispele, natečaj počitniške fotografije je zaživel. Seveda pričakujemo še mnogo več. Pričakujemo, da se boste odzvali v kar največjem številu in nam poslali svoje na barvnem ali črno belem papirju zabeležene počitniške vtise. Velikost fotografij ni pomembna, le dobro jih zavarujte in pošljite na naslov: FOTO KLUB VELENJE, DOMUČENCEV.EFENKOVA61, 63320 VELENJE. Najboljše fotografije bomo objavili v Našem času, ob koncu natečaja (15. septembra) pa bomo pripravili razstavo prispelih fotografij in najboljše tudi nagradili s praktičnimi nagradami. Ni še dolgo tega, ko so iz otroških ust radostno doneli klici: „Hura! Počitnice!" Se preden smo za nekaj časa pospravili šolske torbe, smo načrtovali, kako bomo najbolje preživeli poletne dni. Nekaj nas je počitniškim popotovanjem odtrgalo 10 dni, katere naj bi kot taborniki preživeli v Ribnem pri Bledu. Naš tabor leži na gozdnati jasi na desnem bregu Save. Od Ribna je oddaljen približno 15 minut. Ime nosi po šoštanjskem rojaku Karlu Destovniku-Kajuhu. potori so postavljeni v več vrstah. V sredini tabora pa je mesto, kjer se na klic roga zberemo vsi taborniki. Med našim bivanjem v taboru so dokončali tudi „salun pri črnem psu," ki služi kot okrepčevalnica. V bližini sta kuhinja in jedilnica. Nekaj minut hoje iz tabora je lažji pristop k Savi, kjer v vročih dneh namakamo noge. Malo naprej pa je Mlaka. To je rokav Save, ki je primeren za kopanje. Mlajši taborniki so prav tu prvi preplavali nekaj metrov. Tam opravljamo razne taborniške veščine. Za marsikoga je pomenila Mlaka prvo vožnjo s kanujem ali kajakom, bolj junaški pa so se spustili kar po Savi. Taborniki smo razdeljeni v vode, ki imajo svoje vodnike. Posamezne vode sicer sestavljamo vse leto, a ob takšni priložnosti se še bolj spoprijateljimo, naberemo pa si tudi cel Icup novih izkušenj. Vsak vod ima svoj kotiček, ki si ga sami uredimo. Za ureditev kotička je potrebno kar največ domiselnosti vodnika in delavnost članov. Vsak vod dobi šotor, vse ostalo pa je v rokah tabornikov. Vodov kotiček naj bi bil urejen tako, da bi ga taborniki radi obiskovali, se ob prijetnem hladu in ob ptičjem petju sprostili ter se ob raznih igrah naučili kaj novega. Takšnih iger je veliko. Naj jih navedem le nekaj: iskanje zaklada, upihovanje sveče, lov na diverzante, nočne igre itd. Za pregled dela pa organiziramo razna tekmovanja, npr. v postavljanju in kurjenju ognja. Taborniki se urijo v streljanju z lokom in zračno puško, druge taborniške spretnosti, kot so postavljanje šotorov in šotork, signalizacija in orientacija, pa si tabornik pridobi v vodniškem vodu. Med prostim časom igramo športne igre, ali pa pripravimo izlete v naravo. Vsekakor pa so najlepše ure, ko se zberemo ob tabornem ognju. V mraku, ko se prižgejo zvezde na nebu, ko utihne dnevni vrišč otrok, se vsi zberemo okoli ognja. Da je večer bolj zanimiv, pripravimo kulturni program. Vsak vod prispeva' nekaj točk, pa naj so to recitacije, pesmi ob spremljavi inštrumentov ali pa skeč. Vsakega nastopajočega nagradimo s taborniškim ploskanjem. Najbolj veseli smo pesmic, ki se porodijo v glavah koga izmed nas. Večer ob ognju pa ne bi bil pravi večer, če ne bi zapeli pesmi ob spremljavi kitar. Dolgo v noč bi lahko prepevali prijetne taborniške pesmi, a razidemo se z mislijo, da nas jutri čaka še en dan, poln novih dogodivščin. Pri ognju ostane le straža, ki vso noč bdi nad nami. Opisala sem le delček našega življenja v taboru. Omeniti moram, da smo se udeležili proslave ob obletnici ustanovitve Prešernove brigade v Ribnem. Obiskali so nas taborniki z Bleda, s katerimi s so preživeli skupaj prijeten večer. V tabor pa smo povabili tudi znanega lokostrelca Marjana Podržaja, da nam je povedal več o tem športu. Ob tako pestrem programu so nam minili dnevi, kot bi trenil. Kar težko nam je bilo zadnji dan zapreti nahrbtnike. Tolažila nas je misel, da se morda drugo leto spet snidemo v tem taborniškem raju. V imenu vseh udeležencev prve skupine tabora v Ribnem se zahvaljujem za posebno skrb in prizadevanje taborovodji in starešini tabora, medicinski sestri, kuharicam in vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k varnemu bivanju v taboru. KATJA KOVAČ Prgišče misli Večna je samo tista ljubezen, ki zadeva na nasprotja A. CAMUS Kadar smo nesrečni, močneje občutimo nesrečo d™g'h. F. M. DOSTOJEVSKI Nevednost je nesreča in grdobija J. TRDINA Zgodovina je usmiljena s poraženci in neusmiljena z zmagovalci B. ŠTIH Kar roju ni v prid, tudi čebeli ne hasne Človek je vedno ujetnik svojih resnic M. AVRELIJ A. CAMUS Za življenje in dobro počutje so užitki prav tako pomembni kot hrana VATSJAJANA Drugi ničesar ne vedo o nas Nihče nima v lasti samega sebe D. NENADIC P. LAGERKVIST 10. Ken je ukrepal hitro in neslišno. Odprl je nizko okno in izginil v notranjost. Stal je sredi velikega prostora. Ostanki žerjavice na ognjišču so medlo osvetljevali visok, lesen strop dvorane in stene, ovešene s kožami in orožjem. Vse to in nekaj kosov izbranega pohištva je pričalo, da stoji v domu velikaša. Na vzvišenem ležišču je mirno spal človek. Ken se je približal. Človek na ležišču je bil močan starejši mož, trdih potez na sicer skladnem, skorajda lepem obrazu. Ukazovanje in odločanje — to je bil posel moža na ležišču — in tega tudi spanje ni moglo zabrisati z njegovega obraza. Keltski knez. Sin človeka, ki je pred mnogimi mnogimi leti privihral v te kraje in jih pokoril z ognjem in mečem... Ken je obstal. Za hip se je zazrl v ta izklesani obraz, za trenutek ga je prevzelo nenavadno srečanje. »Kaj čakaš?« se je ovedel. »Stroj si, brez misli in čustev. Samo ena je tvoja naloga: zadeti v srce bitje pred teboj. . Z mečem, ki ga stiskaš v pesti...« In stroj je pričel delovati. Meč se je dvignil pod strop, zlati ročaj je zažarel v soju žerjavice... Vzmet v roki se je napela in ... »Neeeeeee!« Presunljiv krik je presekal tišino. Konica meča je obstala nad razkritim knezovim ramenom. Ken se je sunkovito obrnil. Pred njim je stala lepa, mlada ženska in ga gledala naravnost v oči. Misel seje vrnila v čelo, plahutala kot ujeta ptica. Stroj se je ustavil. -S Številka 30 (592) - 31. julija 1981 Vaš obveščevalec Koledar Petek, 31. julija — IGNAC Sobota, 1. avgusta — PETER Nedelja, 2. avgusta — ALFONZ Ponedeljek, 3. avgusta — LIDIJA Torek, 4. avgusta — DOMINIK Sreda, 5. avgusta — MARIJA Četrtek, 6. avgusta — LJUBO Dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Petek, 31. julija — dr. Preme (dnevni), dr. Kopitar (nočni) Sobota, 1. avgusta — dr. Na-tkova (dežurna), dr. Grošelj (po-močni dežurni) Nedelja, 2. avgusta — dr. Na-tkova (dežurna), dr. Grošelj (pomožni dežurni) Ponedeljek, 2. avgusta — dr. Zičkar (dnevni), dr. Preme (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Sobota, 1. avgusta — dr. Aleksander Uršič, Velenje, Kidričeva 3. Nedelja, 2. avgusta — dr. Aleksander Uršič, Velenje, Kidričeva 3. ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Petek, 31. julija — dr. Stupar Sobota, 1. avgusta — dr. Stupar Nedelja, 2. avgusta — dr. Stupar Ponedeljek, 3. avgusta — dr. Pirtovšek Torek, 4. avgusta — dr. Gluši-čeva Sreda, 5. avgusta — dr. Stupar Četrtek, 6. avgusta — dr. Glu-šičeva VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE - SEDEŽ ŠOŠTANJ Od petka, 31. julija do četrtka, 6. avgusta — dipl. veterinar Ivo Zagožen, Velenje, Vrnjačke banje 7, telefon 852-381. Gibanje prebivalstva matični urad velenje Poroke: Anton Zupane, roj. 1957, viliča-rist iz Velenja in Bernarda Skorn-šek, roj. 1960, delavka iz Lokovice; Marko Mraz, roj. 1958, elektrotehnik iz Velenja in Milena Jamnikar, roj. 1958, ekonomski tehnik iz Velenja; Brarfko Jan, roj. 1957, strugar iz Podkraja pri Velenju in Irena Pajer, roj. 1959, prodajalka iz Podkraja pri Velenju. Smrti: Jože Klasinc, upokojenec iz Velenja, Kidričeva 23, star 81 let; Marija Deberšek, gospodinja, Podgorje 1, stara 82 let. Mali oglasi PRODAM GRADBENO PARCELO v bližini Velenja, v izmeri 1077 kv. m. Možna tudi obrtna gradnja. Naslov v uredništvu. IŠČEM HONORARNO DELO V VELENJU. Naslov v upravi lista. ŽENSKA, KI JE POSLALA PONUDBO ZA ŠIFRO ,.VELENJ- SKI RUDAR", naj prosim pošlje svoj naslov na upravo lista ,,Naš čas", Foitova 10, Velenje. UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJEN DVOCIKEL italijanske znamke. Cena po dogovoru. Tel. 852-821, Vili Ojsteršek, Jenkova 33, Velenje. MOŠKI S HIŠO, STAR 42 LET, išče žensko od 37 do 40 let. Možnost poroke! Naslov v upravi lista. ZAPOSLIM PLETILJO. Mira Rednak, Florjan 18, Šoštanj, telefon 881-175. V SOBOTO 25. 7. 1981 sem izgubila žensko ročno uro znamke SLAVA na poti od Celjske 11 do bazena. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi, Lilijana Andročec, Celjska 11, Velenje. kino Šmartno ob paki 31.7, — petek ob 20. uri: SEDMERICA, KI SEJE SMRT — ameriška kriminalka. V glavni vlogi: William Smith. 4. 8. -TOLPA torek ob 20. uri: DIVJA - ameriški vestem. 7. 8. — petek ob 20. uri: PO KANALU DO ZLATA — angleška kriminalka. Kršil javiii red in mir V kavabaru v soseski Šalek Gorica je 26. julija letos okoli 20. ure zahteval alkoholno pijačo močno vinjen A. Ž. Natakarica mu je zaradi vinjenosti ni hotela dati in začel je razgrajati. Razbijal je po lokalu in izzival ostale goste k pretepu. Ker ga ni bilo mogoče pomiriti, so mu miličniki za to noč priskrbeli ustreznejši prostor. Kino REDNI KINO VELENJE 31.7, — petek ob 18. in 20. uri: ROCKERJI — ameriško-japonska glasbena komedija. V glavni vlogi: Leroy Wallace. 1., 2. 8. — sobota in nedelja ob 18. in 20. uri: DIVJA TOLPA — ameriški vestem. V glavni vlogi: William Holden. 3., 4. 8. — ponedeljek in torek ob 18. in 20. uri: PO KANALU DO ZLATA — angleška kriminalka. V glavni vlogi: Warren Clarke. 5., 6. 8. — sreda in četrtek ob 18. in 20. uri: PETI MUŠKETIR — ameriški avanturistični. V glavni vlogi: Beau Briges, Sylvia Kristel. 7. 8. — petek ob 10. uri: AFERA CONCORDE 79 — italijanski avanturistični. V glavni vlogi: Mimissi Farmer. 7. 8. — petek ob 18. in 20. uri: RIBA, KI JE REŠILA PITTSBURGH — glasbena komedija, ameriška. kino dom kulture velenje 6. 8. — četrtek ob 20. uri: RIBA, KI JE REŠILA PITTSBURGH — ameriška glasbena komedija. kino šoštanj 1. 8. — sobota ob 19.30: BEGUNKE — zahodno nemški, sexi drama. V glavni vlogi: Doris Arden. 2. 8. — nedelja ob 17.30 in 19.30: PO KANALU DO ZLATA — angleška kriminalka. 3. 8. — ponedeljek ob 19.30: DIVJA TOLPA — ameriški ves-tern.- 5. 8. — sreda ob 19.30: RIBA, KI JE REŠILA PITTSBURGH — glasbena komedija, ameriška. Krajevna skupnost Šalek Gorica vabi vse, ki se zanimajo za nakup garaž, ki bodo zgrajene ob novi trgovini, da je prostih še 27 garaž. Interesenti naj pišejo na svet krajevne skupnosti, oz. to sporočijo tajnici, Tončki'Aram, Veljka Vlahoviča 42, telefon 852-755. KOMUNALNI CENTER VELENJE p. o. KOMUNALNI CENTER p. o. VELENJE Velenje, Koroška 37 b OBJAVLJA proste delovne naloge in opravila 1. vodje DE Vzdrževanje Poleg splošnih zahtevamo še: pogojev za sklenitev delovnega razmerja — srednjo tehniško šolo gradbene smeri, — smisel za organizacijo dela in za delo z ljudmi, — večletno prakso s področja nizkih gradenj. Poskusno delo traja 3 mesece. 2. Ponovno objavljamo proste delovne naloge in opravila — vratarjev — čuvajev in — delavcev pri vzdrževanju pokopališč in grobov Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi. Podrobnejše informacije o delu lahko interesenti dobijo v kadrovski službi DO ali po telefonu (063) 850-630. Vse prijavljene bomo o izbiri pisno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi. v ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta IVANA RAMŠAKA iz Gaberk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter nekdanjim sodelavcem v TEŠ, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikom za tople besede, godbi in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija s hčerko Hedviko, vnukinja Sabina, sinova Slavko in Janko z družino. ZAHVALA Mnogo prezgodaj smo izgubili našo predrago ženo, mamo in babico ANGELCO REMENIH roj. košec-pečenikovo C Zahvaljujemo se vsem, ki ste ob naši boleči izgubi počastili njen spomin, z nami sočustvovali in jo tako številno pijppremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v njeni bolezni in nam stali ob strani ob njenem zadnjem slovesu. Predvsem hvala osebju tretjega nadstropja oddelka Planika v Bolnišnici Topolšica, ki soji v zadnjih dneh njene hude bolezni lajšali bolečine. ^ Skorno dne 22. 7. 1981 Žalujoči: mož Jože-Peter, sin Peter z ženo Ivico in hči Cirila, poročena Žverk, z možem Radom, vnuka Lucija in Robi ter ostalo sorodstvo ^Velenje "Jj I Precej neprijavljenih občanov i I Pred nedavnim so v večernih urah delavci velenjske Postaje _ milice izvedli akcijo, da bi na ta način preverili, če občani pri- ■ javljajo in odjavljajo svoja bivališča. Legitimirali so 81 oseb, pri ■ posameznikih, ki legalno oddajajo sobe in pri nekaterih »črnih oddajalcih. Ugotovili s.o, da kar 45 oseb ni prijavljenih. Mednjimi : največ delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnikih. m oaa I jen Hude telesne poškodbe Na križišču Foitove, Celjske in Partizanske ceste se je 24. julija nekaj po 19. uri zgodila prometna nesreča, v kateri seje hudo telesno poškodovala kolesarka Marija Straser. Po Foitovi cesti je skozi križišče s Celjsko cesto peljal voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Ivan Hren. Iž šoštanjske smeri pa je pripeljala kolesarka Marija Straser, ki je zavijala levo in tako izsiljevala prednost vozniku osebnega avtomobila, ki pa je pripeljal skozi križišče s preveliko hitrostjo. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je kolesarka težko telesno poškodovala. MONTAŽA GRADNJA „SMREKA" Gornji grad p, o. Delavski s^et v skladu z določili statuta delovne organizacije RAZPISUJE prosta dela in naloge VODJA SEKTORJA PRODAJE IN NABAVE Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — višja šola ekonomske, organizacijske oz. tržne smeri — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog — sposobnost vodenja, kontaktiranja, organizacije in kreativnosti dela Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Pismene prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 20 dni po objavi razpisa na naslov: Montažna gradnja SMREKA Gornji grad, p. o. 63342 Gornji grad z oznako »za delavski svet«. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE VEGRAD VELENJE, PREŠERNOVA 9 Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije . ' • t' ' : •' . objavljamo prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili: POMOČNIK DIREKTORJA ZA EKONOMSKE ZADEVE Pogoj: — visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog; — da je moralno in politično neoporečen, da ima organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja; — dosedanje delo kandidata mora zagotavljati, da bodo doseženi cilji sprejete poslovne politike DO kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisa rezultatov dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov CjlP ,.VEGRAD" VELENJE, Prešernova 9/a, 63320 Velenje. Prijava mora imeti oznako ,,za razpisno komisijo delavskega sveta DO".' Izbrani kandidat bo za razpisano nalogo imenovan za dobo 4 let. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po poteku razpisa. ZAHVALA Ob izgubi ljube mame ELIZABETE EMERŠIČ iz Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, TOZD Pohištvo Gorenje in njenim sodelavcem, DO gorenje, prijateljem, sostanovalcem s Foitove 8, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti terobsuli njen S. grob s cvetjemTn verifci. Hvala tudi župniku za-opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Cvetka in Biserka, vnukinja Tina in ostali sorodniki Nogometaši velenjskega Rudarja se pod vodstvom trenerja Aleksandra Krivoše-ja za naslednje nastope v drugoligaški konkurenci pripravljajo v Črni na Koroškem. Jedro moštva bodo tvorili dosedanji igralci, Rudarjeve vrste pa so okrepili predvsem nogometaši mladinske selekcije in nekaj igralcev iz sosednjih klubov. Več o trenutnem delu v klubu in njegovih načrtih je povedal novi predsednik predsedstva izvršilnega odbora N K Rudar, Franc Kos. »Pred kratkim smo se dogovorili, da v septembru skličemo skupščino našega kluba. Na njej bomo podrobno ocenili naše dosedanje delo in si začrtali jasne cilje za naprej. Sklep skupnega sestanka s političnim aktivom občine je bil tudi, da z delom nadaljujemo in se uspešno pripravimo za nastope v zahodni skupini druge zvezne lige. Jasno je bilo rečeno še, da Velenje nogomet potrebuje. Naša temeljna usmeritev v prihodnje bo vzgoja lastnih kadrov in razvoj nogometa v Šaleški dolini.« Tako je med drugim dejal Franc Kos in nadaljeval: »Glede kadrovskih sprememb in okrepitev smo se dogovorili, da so vsi igralci, ki jim potečejo pogodbe, v klubu še naprej dobrodošli, ne bomo pa jim delali težav, če bodo želeli oditi. Predvsem smo za odkrite pogovore z igralci in upravami drugih klubov. To velja tudi za Hudarina in Prelogarja, ki sta odšla k Olimpiji. Naše vrste je sicer želelo zapustiti več igralcev. Nekateri so se že vrnili, drugi še oklevajo. Odšli pa so vratar Purač in igralci Numanspahič, Trninič in Mujič. Nove moči smo poiskali med našimi mladinci. Na trenerjevem seznamu so po novem tako Tolazzi, Zirdum, Šušnjar, Siočič in Cvetkovič. Iz JLA se bosta Dvoboj lovcev in strelcev Na občinskem, strelišču v Mozirju so se v streljanju z maloka-librsko puško pomerili mozirski lovci in strelci. Vsi člani muzirske lovske družine so sicer vključeni v osnovno strelsko organizacijo, vendar se v njeno delo vse premalo vključujejo. Prav zaradi tega dejstva so na pobudo z obeh strani pripravili to tekmovanje in se kasneje zbrali še na tovariškem srečanju. Dejstvo je tudi, daje med lovci precej dobrih strelcev, ki s takšnimi tekmovanji lahko svoje znanje še obogatijo. Tako lovci kot strelci so na tovariškem srečanju poudarili željo, da so takšna srečanja potrebna in morajo postati stalna oblika sodelovanja. V športnem delu srečanja seje pomerilo pet štiričlanskih ekip, po dve ekipi lovcev in strelcev terena ženska ekipa. Strelke so se izkazale z dobrim streljanjem in so premagale drugo ekipo lovcev, Vera Lukše pa v posamični konkurenci vrsto moških tekmecev. Poleg nje so streljale še Olga Grobelnik, Olga Gradič in Ivica Hudolin. Sicer je ekipno zmagala prva ekipa strelcev, pred prvo lovsko in drugo strelsko. Četrta je bila ženska ekipa in peta druga lovska. Med posamezniki je bil najboljši Miro Finkšt (LD), pred Vinkom Matjažem in Marjanom Gradičem (oba OSO). Najboljše tri ekipe so prejele pokale, trije posamezniki pa medalje. Viktor Lukše Šport, telesna kultura, rekreacija Nogometni klubDudar Velenje vrnila Jalušič in Kljajič, iz šoštanjskega Usnjarja je prišel Osterc, iz Smartnega sta k nam pripravljena prestopiti Kodre in Klaimpfer, želeli pa bi še Podvratnika in Hrena. Prav tako se pogovarjamo z Mlinarjem iz celjskega Olimpa. Iz moštev druge lige je k nam prišel le vratar Stojano-vič iz Bugojna. Tako imamo sedaj 23 članov, ki naj bi tvorili prvo moštvo.« Igralci Rudarja so se v Črni zbrali 20. julija. Doslej je na pripravah 17 igralcev, ostale pa še pričakujejo. Med pripravami so že odigrali srečanje s Peco in zmagali 7:1. V nedeljo, 2. avgusta se bodo na stadionu ob jezeru pomerili z ljubljansko Svobodo. Pred prvenstvom pa naj bi v Velenju nastopili še Olimpija, Ptuj in Šmartno. V prvem kolu novega prvenstva se bodo nogometaši Rudarja 16. avgusta doma pomerili z Jedinstvom iz Brčkega. H. Jerčič Velenje Trim plavanje Zaradi slabega vremena preteklo nedeljo je odpadlo trim plavanje. Komisija za šport in rekreacijo pri zvezi telesno kulturnih organizacij občine Velenje se je odločila, da bo to akcijo izvedla prihodnjo nedeljo, 2. avgusta od 9. do 13. ure. Pri organizaciji bo sodeloval Plavalni klub Velenje. Vsi udeleženci bodo prejeli značke, seveda pa bodo preverili tudi svoje plavalne sposobnosti. K ustaljeni podobi pašnika seveda sodi korito. Ne le k podobi, še kako rada se ustavlja živina ob njem in si teši žejo. Tale pa je skoraj nekaj posebnega. Stoji na pašniku pod Mozirskimi planinami in so ga stesali iz enega debla. Nič posebnega, pa vendarle. V njem je naenkrat kar 1700 litrov vode. Delovni pogoji in razmere v mehaničnih delavnicah nazarskega gozdnega gospodarstva so resnično več kot neprimerni in med drugim ovirajo hitrejše in bolj kakovostno delo. Toliko težje torej mehaniki pričakujejo nove prostore, ki jih gradijo na Prihovi in z gradnjo katerih so se že izognili novim investicijskim ukrepom. Takšna je bila podoba pred Merxovo trgovino v Šoštanju 21. julija popoldne. Ta trgovina je bila namreč dežurna. Tisti, ki so popoldne nakupovali v njej, so obsojali velenjske trgovce, saj niso pričakovali, da jim je tako malo mar skrb za potrošnika. Najbrž pa bi o tem morali kaj reči tudi sveti potrošnikov. Pred nedavnim so v trgovskem podjetju Vino v Šmartnem ob Paki predali namenu novo polnilnico. Zdaj pa gradijo trgovino, v kateri bodo prodajali alkoholne in brezalkoholne pijače. To bo za kolektiv Vina nova pomembna pridobitev, saj je bila prodajalna v neprimernih prostorih. Okrepitve iz mladinskih vrst f^ojca Beričnik iz Velenja I Dvanajstletna radioamaterka I I I I I i I I I ■ pn L Mladi osnovnošolci se ob svojih rednih šolskih obveznostih vključujejo tudi v številne izven-šolske dejavnosti, ki jim izdatnega pomena ne kaže oporekati. Zanimanje mladih pa včasih preraste možnosti, ki jih mladim ponuja interesna dejavnost na šoli. Zato si tudi izven šolskih okvirov znajo poiskati najrazličnejše konjičke in druge oblike koristnega razvedrila. Nekatere bolj, druga manj običajne. Prav zanimivo je bilo pred nedavnim opazovati prikupno dekletce, ki je spretno vešče izpolnjevala ,,strokovna navodila" (za nevešče opazovalce seveda) in pomagala očetu radioamaterju pri postavljanju postaje in iskanju potrebne zveze. Malce nenavadno morda, zato nekaj njenih besed ne bo odveč. Povedala je, da je Mojca Beričnik, da je doma iz Velenja in da bo kmalu stara 13 let, obiskuje pa peti razred osnovne šole Miha Pintar-Toledo v Velenju. Kako je pravzaprav zašla med radioamaterje? ,,Ce povem, da je ati radioamater, potem to seveda ni nič nenavadnega. Večkrat sem ga opazovala pri njegovem delu in iskanju zvez. Vse bolj me je zanimalo in poiskusila sem še sama, z atijevo pomočjo seveda. Navdušilo me je in pripravila sem se za izpit. Februarja letos sem tako opravila izpit za E razred na podlagi katerega lahko vzpostavljam zveze na področju Slovenije. Od 30 možnih točk sem jih dobila 29." In kako je sedaj, ko si prava radioamaterka? ,,Kadarkoli imam čas iščem zveze in sem pri tem kar uspešna. V začetku mi je resda priskočil na pomoč ati, sedaj pa delam že samostojno. Radioamaterstvo me vseli in zato večino prostega časa porabim za svoj konjiček. V petih mesecih sem dobila 360 zvez. S kolegi na drugi strani zveze se pogovarjam o stvareh, ki so pri tem običajne, tudi o vremenu med drugim. Med sogovorniki je pre- cej mladih, če pa je kaj vrstnikov mojih let ne vem. O starosti ne sprašujemo, zato sodim le po glasu." Kaj ti torej pomeni radioamaterstvo in kakšne imaš načrte za vnaprej? ,,Kaj mi pomeni? Predvsem zanimivo in koristno obliko izkoriščanja prostega časa in seveda spoznavanje med ljudmi od vsepovsod. Ne spoznavamo se h namreč le preko zvez, tudi sicer se | dobivamo na različnih akcijah in srečanjih. Za zveze s tujino bi morala opraviti še en izpit, pri tem pa mi je največja ovira neznanje nemškega jezika. Nekoliko bom še počakala in se potem odločila. Rada bi tudi, da bi se več mojih sošolcev in vrstniko^ odločilo za radioamaterstvo. Na šoli krožka sicer nimamo, pa vseeno kolegice in kolegi za ta konjiček ne kažejo pravega veselja. Škoda, saj ne terja veliko naporov in časa, le pravo mero dobre volje in veselja." J. Plesnik I I I I I Slavje ob zaključku elektrifikacije Šentvida nad Zavodnjami bo to soboto, 1. avgusta pri Andrejevem domu na Slemenu (na sliki). Na slovesnosti bo sodelovala tudi šoštanjska delavska godba Zarja. Na slavje na Sleme, ki se bo začelo ob 12. uri, bo ob 11. uri odpeljal posebni avtobus od Tovarne usnja Šoštanj. (V.K.) Foto: B. Z.