tofHibift H»*"«* в nin Y £1 KaroCotna mala meeetoo 28 Dia, sa iDotenietvo 40 Pin- Uredniit'o: , Un h liana, Knallova ulica б- Telefon 11 8122, 8123 8124 8126 io »126 Наг i bor: Aleksandrova cesta 18. TeleL IL 440. Celje: Kocenova olica 1 Telefon it 190. Bokopisl и ее vraža.}«, _Oglasi po tarifa. _ Llubifana, četrtek 24. |anuar|a 1929 Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravilitvat Ljubljana, Prešernova ulica 54. Telefon U 5122. 8123, 3124. 8126 lo 8126 (naeratnf addelek: Ljubljana. Prešernova ulica 1 Telefon H. 2402. Podrntniea Maribor: Aleksandrova ea-fU 13. Telefon К 4Я6 Padru tulca Celje: Kocenova ulica 2. Telefon iL 190. Računi pri pott. бек. aarodih: LJob-Ijana И Ц 842; Praha čislo 78.180; Wies Nr. 105.241. Ljubljana, 23. januarja Razpust SLS je izzval v vsej jugo-slovenski javnosti največjo pozornost Listi se do sedaj omejujejo na kraike kometkfarje, od katerih je najvažnejši oni zagrebških »Ncxvosti«, ki razpravljajo o vprašanju, kaj bo s številnimi gospodarskimi, strokovnimi in kulturnimi organizacijami, ki delujejo v smislu programa SLS. »Novosti« smatrajo. da je SLS, dokler te organizacije obstojajo, formalno sicer razpuščena, dejansko pa kot organizem baš v teh društvih živi naprej. »Novosti« opozarjajo, da se v vladi razmišlja o tem. ali spadajo tudi te organizacije, ki so v organični zvezi z SLS, pod udar cl. 3. zakona o zaščiti države, menijo pa, da odločitev še ni padla. Po našem mišljenju je treba zakon o zaščiti države striktno interpretirati. Kakor je na podlagi čl. 4. težko skonstruirati nedopustnost aktivnega delovanja onih strank, ki v čl. 3. niso izrecno prepovedane. ako te stranke ne dobijo za to posebnega dovoljenja, tako je po našem mnenju težavno ločiti ali in katere formalno nepolitične organizacije je smatrati kot integralni del razpuščene stranke in torej proti njim postopati v smislu čl. 3. Gotovo je res, da je n. pr. ikzv. Kmečka zveza le paralelna orga-nizaciia SLS in diskutirati se da o tem, če vlada smatra tudi Orlovsko zvezo za v bistvu piemensko-politično organizacijo, a prav tako gotovo je v okri-liu bivše SLS zrastlo nebroj drugih organizacij. ki sicer obstojijo izključno iz pristašev klerikalne stranke ter tudi delujejo popolnoma v smislu klerikalnega programa, pri katerih pa vendar socijalni, kulturni ali gospodarski momenti daleko prevalirajo. Dr. Korošec je razpust svoje stranke naznanil dosedanjim somišljenikom SLS s posebnim kratkim proglasom, v katerem pravi: »Po zakonu o zaščiti države od 6. januarja je tudi bLb razmiščena. Vse somišljenike prosimo, da sprejmejo to dejsvo mirna in lojalno na znanje, upoštevajoč višje državne interese. O pravem in primernem Času vam bomo predložili, kar bo z czirom na nove razmere najboljše in najpotrebnejše.« To sporočilo je v dvojnem oziru važno: bivši predsednik SLS poudarja, da je pri razpustu SLS bil merodajen višji državni interes m -pripušča za bodočnost programatično in organizatorično pregrupacijo dosedanjih pristašev SLS. To je važna beseda in. prav bi bilo, ako Pri njej ostane. Mislimo, da je napačno, ako se poskuša, kakor je to storilo dosedanje glavno glasilo SLS v svojem komentarju, prikrivati pravo stanje stvari. SLS ni bila razpuščena, ker ie »vsem demokratičnim strankam v dobi ukinjenja parlamentarizma zmanjkalo njihovega temelja* in je torej »njihov razpust neizogibna posledica novega položaja«, temveč je razpuščena iz razlogov, ki jih navaja bivši njen predsednik: ker sta bila program in delo v bistvenem nasprotstvu z najvišjo, o i kralja svečano proglašeno državno devizo narodnega in državnega edinstva in na podlagi zakona, ki v zaščito države prepoveduje verske in plemenske stranke. Vprašanje, ali je v da-našniem položaju mogoče aktivno delovanje obstoječih demokratskih strank, je gotovo aktualno: toda samo za one stranke, katerih program ni v nasprotstvu z glavnim načelom kraljevega manifesta in ki torej niso prepovedane in razpuščene kakor SLS. Kralj je proglasil sedanje brezustav-no stanje za provizorij, ki naj pripravi preorijen.tacijo našega celokupnega nacionalnega življenja. Prišle bodo torej povsem nove razmere in vsakdo, kdor ljubi svoj narod in svojo domovino, mora pozdraviti dr. Koroščevo sporočilo, ako to sporočilo naznanja preori-jentacijo onih. ki so do sedaj vodili SLS. Ako je z razpustom SLS zlomljena ne le dejansko, temveč tudi ideološko ona strahovita metoda, ki je, ne plašeč se nobenega sredstva, zgradila v Sloveniji naravnost klasičen režim partizanstva, preganjanja in uničevanja političnih nasprotnikov, potem smemo upati, da bo nova doba prinesla tudi nam Slovencem zno' nejše prilike. To bi bil ogromen dobiček za ves naš socijalni, gospodarski in kulturni napredek. Daleč smo od tega, da v tragičnem I ttiomentu, ko ie po sili zakona postalo članstvo pri SLS kaznivo dejanje, zanikamo nesporna zasluge razpuščene stranke za narod in državo. Ne-porno je, da se tudi v SLS nahaja mnogo izvrstnih. pametnih in zaslužnih mož. Terorizem nekaterih voditeljev jih je držal v železnih kleščah ter jim ni dopuščal, da uveljavijo svoje treznejše nazore na politiko in politične metode. Bila bi velika sreča, ako bi razpust SLS te pozitivne sile osvobodil ter jim dal možnost krepke preorijentacije, kar je z ozirom na nove razmere res — »najboljše in najpotrebnejše«. S-UtN Jg. Z^/AUOVAN.WAK 1UTROV, f VAROCNIW 2A ppmgp SHffTHE Pritožbe in želje gospodarskih krogov Posebna deputacija gospodarskih zbornic je predložila kralju obširno spomenico o gospodarskih zadevah I у vf O Beograd, 23. januarja, p. Na sinočnji avdijenci predstavnikov gospodraskih zbornic, ki jih je vodil guverner Narodne banke ignjat Bajloni. je bil kralju izročen memorandum, ki obsega glavne zatiteve gospodarskih krogov naše države. V memorandu se navaja, da so bile te zahteve formulirane že na kongresu gospodarskih zbornic v Beogradu. Kralj je predstavnikom gospodarskih zbornic izjavil, da bo posvetil tem težnjam svojo posebno pozornost in da lahko gospodarski krogi računajo pri vsaki priliki na njegovo izdatno pomoč. Uvodoma dokazuje memorandum, da je položaj našega gospodarstva v vsakem pogledu neugoden. Gospodarstvo se nahaja že več let v hudi krizi. Gospodarski krogi so izvedli več anket, sestavljali številne resolucije, ki pa niso našle pri merodajnih krogih primernega upoštevanja in odziva. Gospodarska politika nujno potrebuje točno izdelan gospodarski program, ki uaj tvori podlago za njeno uspešno izvajanje. Predvsem je v tem pogledu tfeba ustanoviti gospodarski svet. To vprašanje so doslej zadrževali razni politični oziri in vplivi, tako da ni prišlo z mrtve točke. Previsoka obrestna mera !n pomanjkanje dolgoročnih kreditov sta dva nadaljnja. sila neugodna pojava. Obrestna mera je visoka zaradi tega, ker primanjkuje v naši državi kapitalov in ker takih kapitalov naše gospodarstvo samo ne more zbrati. Nadaljnji činitelj, ki ovira gospodarski razvoj, so previsoka fiskalna bremena, ki so pretirana. V naši državi znaša obremenitev na vsako glavo 621 dinarjev. V posebno neugodnem, položaju se nahaja naša industrija. O umni carinski in terifni politiki doslej n) bilo govora. Vse, kar se je pod tem naslovom do-seglo, so bile ^malenkostne ugodnosti pri železniških prevoznih tarifih. manjše carinske olajšave in nezadostne neposredne subvencije in premije. Carinska zaščita, ki jo proži naša država in- dustriji. ni zadostna. L. 1925. je znašala povprečna carinska zaščita 40 odst. v Španiji. 35 do 40 odst. v Zedinjenih državah, 25 do 30 odst. v Češki in Madžarski. 20 do 25 od it. v Jugoslaviji, Frnaciji, Italiji. Nemčiji in Kanadi. 15 do 20 odst v Avstriji, Belgiji. Švedski, Indiji, izpod 10 odst. pa v Angliji in Ho-landiji. Veliko šikodo povzroča naši industriji politika dumpinga, ki jo izvajajo razne sosedne industrijske države, ki prodajajo svode industrijske izdelke na naših tržiščih pod mnogo nižjimi cenami, kakor v svoiih driavah. Naša vlada naj bi v tem pogledu postopala po vzgledu Češkoslovaške, ki izključuje od državnih dobav inozemsko industrijo. V prometni in carinski politiki so potrebni naslednji ukrepi: Predvsem na] se izvrše gradnje novih železniških prog med sosednimi oblastmi, da se na ta način te oblasti približajo in gospodarsko utrde. Nadalje so potrebne zveze z Jadranskim morjem. Za železniške gradnje so potrebna zunanja posojila. Naša prometna politiki naj st preuredi tako, da bo v naj-izdafnciš; meri izkoristila naše jadranski luke. Carinska politika pa naj gre roko v roki z našo prometno in tarifno politiko- V pogledu našega socijalnega zako-nodavstva ugotavljajo gospodarski krogi, da so bili sedanji socijalno-zaščitni zakoni, kakcr zakon o zavarovanju delavcev in zakon o zaščiti delavcev sprejeti 1. 1922 pod neposrednim vplivom tedanjega komunističnega navala in da gredo ti zakoni v svojih socijalnopolitičnih osnovah celo preko načel in zahtev, ki jih postavljajo ženevske konvencije. Prispevki za so-cijalno zavarovanje, ki so naloženi pridobitnim, oziroma delodajalskim krogom, so mnogo previsoki. Gospodarski krogi zahtevajo zato, naj se predvsem znižajo prispevki delodajalcev za so-cijalno zavarovanje ter omilijo dra-konske določbe zakona o zaščiti delavcev. Dalekosežna revizija invalidskega zakona Podpore za maloodsiotne invalide nameravajo ukiniti, zato oa povišati podpore za matere, ki so izgubile svoje sinove — Novi zakon o podpori pasivnim pokrajinam Beograd, 23. januaria r. Minister za so-ciialno politiko dr. Mate Drinkovič je imenoval komisijo, ki bo revidirala zakon o invalidih. Komisija je že začela z delom in ie med drugimi sklenila. d3 ukine 20. 30 in 40% invalidnine, dočim bo pokojnina materam, katerih vsi sinovj so padli v vojni, povečana. Minister za socijalmo politiko Je nadalje izvršil velike spremembe v zakonu o prehrani pasivnih krajev. Iz novega zakona so brisane zagrebška, ljubljanska in mariborska obiast kot pasivne oblasti. Prvotno določena vsota za tpodporo splitski oblasti je znatno znižana. Po novem zakonu ie tu-zlanska oblast proerlašena za pasivno, dočim po starem ni bila Novi zakon o javnih delih v pasivnih krajih je kralj podpisal tekom včerajšnje avdijence dr. Drinkoviča. Zakon bo objavljen, čim se vrne v Beograd minister pravde in čuvar državnega pečata dr. Milan Srskič. ki se mudi v Sarajevu. Beograd. 23. januarja, p. Danes popoldne se ie vrnil iz Sarajeva minister pravde dr. Milan Srskič Po svojem prihodu je imel dolgo konferenco a predsednikom vlade generalom Živkovičem v Topdideru. Vprašanje obnove prijateljskega pakta z Italijo Beograd, 23. januarja p. Glede na razne kombinacije, ki se pojavljajo o našem prijateljskem paktu z Italijo, bo tiskovni oddelek zima nega ministrstva izdal te dni uradni komunike o tem vprašanju, ki je izredno aktualno glede na to, da poteče dosedanji prA't prijateljstva že 27. t. m. Današnja »Pravda« objavlja iz uradnih krogov na» slednje kratko obvestilo: V listih se o tem vprašanju pojavljajo razne informacije, ki so vse netočne. Nove zahteve ле ne postavljajo niti od strani Italije, niti ne želi kdo imeti svobodnih rok. niti se ne oistavljajo bodisi z naše. bodisi z itar>anske strani kaki pogoji. To vprašanje se razvija normalno in se bo ob svojem času popolnoma uredilo. „Narodni val" ustavljen? Zagreb, 23. jan. n. Povodom vesti iz Beo» grada, da je ministrstvo notranjih zadev definitivno prepovedalo izhajanje organa bivše hrvatske seljačke stranke «Narodne« ga Vala», je izjavila redakcija «Narodnega vala», da ji o tem ni бе nič znanega. Občinski komisarji v Črni gori Podgorlca, 23. januarja 4. Veliki župan Miševič je potrdil vse dosedanje predsednike mestnih in občinskih uprav v Črni gori ter pustil r.a svojih mestih tudi dosedanje občinske odbore. Le v nekaterih občimah so bile izvršene manjše Izpremembe. Sestava novega lovskega zakona Beograd. 23. januarja, р. V ministrstvu za šume in rudnike je določena posebna komisija za izdelavo načrta novega lovskega zakona, ki bo enoten za vso državo. Predsednik komisije .ie Milovan Jovanovič, vršilec dolžnosti pomočnika ministra aa Sume in ruduikq, Redukcija državnih izdatkov za cerkve Po nameravani redukciji bi bila občutno prizadeta tudi katoliška cerkev - Intervencija škofov - Odpor pravoslavne cerkve proti izenačenju koledarja Avdijence na dvoru Beograd, 23. jan. p. Kralj je danes spre» jel v avdijenci predsednika vlade generala P. Živkoviča in zastopnika zunanjega mi« nistra dr. Kosto Kumanudija. Nadalje sta bila v -avdijenci ameriški poslanik Prince in bivša narodna poslanca Jeremija Pav» lovic in Mika Gjorgjevid. Seja ministrskega sveta Beograd, 3. jan. p. Za jutri ob pol 6. po» poldne je napovedana seja ministrskega sve* ta. Seja se bo VTŠila na Topčideru, kjer bo odslej tudi kabinet predsednika ministrske» ga sveta. Na Topčideru bo posloval novi šef kabineta Dragiša Stanojevič, ki je da« ne.; prevzel svoje dolžnosti. V notranje ministrstvo pa je delegiran od predsednika vlade sekretar Milivoj Naumovic. Novi člani strokovnega sveta vrhovne državne uprave Beograd, 23. jan. p. Predsednik vlade ge« neral Pera Živkovič je imenoval za člane strokovnjega sveta pri vrhovni državni upravi za leto 1929 divizijskega generala in kanceiairja kraljevih redov Dušana Ste» panoviča, ki bo predsednik sveta, načelni» ka glavne kontrole Milana Radojkovida, vr» šile« dolžnosti šefa kabineta predsednika vlade Mihajla Marčetida, majorja: vršilca dolžnosti upravnika dvora Branka Pogač» nika, glavnega tajnika državnega sveta Goj» ka Dogamčiča in šefa kraljeve blagajne Mir» ka Miljutinovida. Za namestnika sta dok>* čena 5efa sodrega oddelka glavne kontrole Aleksander Popovič in Ilija Popovič. Iste osebnosti so imenovane za člane centralne komisije za ocenjevanje uradnikom vrhov« ne uprave. Spremembe na dunajskem poslaništvu Beosrad. 23. januarja, p. Minister dvora Bora Jeftič bo odpotoval te dni na Dunaj, da likvidira svoie posle ki iih je vodil doslej kot poslanik pri avstrijski vladi. Do imenovanja novega poslanika bo vodil naše dunaj-*ko poslaništvo dr. Cincar - Markovih Beograd, 23. januarja p. Katolški škofje, ki se mude v Beogradu, so danes posetili tudi ministra za socijalno politiko dr. Mate Drivkoviča. Doznava se, da je njihovo bivanje v Beogradu tudi v zvezi s proračunom ministrstva ver. Kakor se zatrjuje, namerava tudi to ministrstvo svoje izdatke znatno reducirati. s čemer bi bila zelo prizadeta tudi katoliška cerkev. Člani ožjega odbora jugoslovenskega katoliškega epi-skopata se trudijo, da bi preprečili to redukcijo, ker smatrajo, da je bil že dosedanji proračun nezadosten. Vel'ko pažnjo pa posvečajo škofje tudi vprašanju agrarne reforme, v kolikor se nanaša na cerkvena posestva. Beograd, 23. januaria p. Kakor smo sinoči poročali, je minister ver dr. Tu- gomir Alaupovič poiovno sproži! vprašanje izenačenji pravoslavnega in katoliškega koledarja. Koledar so doslej izenačile že vse države, v katerih obstoja pravosla/na veroizpoved, kakor Rumunija. Bolgarija in Grčija. N?ša pravoslavna cerkev stoji v tem vprašanju na načelnem stališču, da ima o koledarju sklepati vesoljni sabor in ne posebej vsaka cerkev v posameznih državah. Na tem svojem stališču tudi sedaj še vztraja. Vest o izenačenju koledarjev pa je bila sprejeta v vseh gospodarskih krogih z največjim zadovoljstvom. 1 Avdijenca škofov Beoirrad, 24. januarja, p. Nocoj od pol Л do pol 7. so bili v avdijenci pri kralju člani ožjf)ga odbora jugoslovanskega episkopata. Vesti o najetju inozemskega posojila Povodom svojega bivanja v Panzu bo minister trgovine stopil v stike z inozemskimi finančnimi skupinami strije dr- Želimir Mažuranič, ki pokije v Pariz k podpisu trgovinske pogodbe Beograd, 23. januarja p. Minister trgovine in industrije dr. Želimir Mažuranič odpotuje pojutrišnjem v Pariz k podpisu trgovinske pogodbe s Francijo. V imenu naše države bosta podpisala pogodbo minister dr. Mažuranič in naš pariški poslanik Spalajkovič, v Imenu francoske vlade pa minister trgovine Cheron. Za tem bo minister dr. Želimir Mažuranič odpotoval v London, кјет bo ostal nekoliko dni. Govori se, da bo v London odpotoval tudi finančni minister dr. Švrljuga. To potovanje se spravlja v zvezo z obnovit-vijo rvogajanj za najetje inozemskega posojila. Beograd, 23. januarja č. Kakor se doznava, bo minister trgovine in indu- s Francijo, imel ob tej priliki tudi razgovore z inozemskimi finančniki v Parizu in Londonu glede realizacije večjega posojila naši državi. O ponudbah posojila, med katerimi se nahaja tudi ponudba Rotschildove finančne skupine. se bo jutri in pojutrišnjem razpravljalo na seji vlade, na kateri bo poročal o njih finančni minister. Beograd, 23. januarja č. Zastopnik Rotschildove skupine Porter je posetil guvernerja Narodne banke Ignata Baj-lonija. Temu posefu pripisujejo gospodarski krogi veliko važnost, ker je Porter zastopnik resne finančne, skupine ,ki nudi naši državi posojilo. Navodila za likvidacijo Narodne skupščine Na bivšo Narodno skupščino odpadajoči krediti bodo vrnjeni državni blagajni, vsi še nerešeni akti pa izročeni notranjemu ministrstvu Bsozrad, 23. januarip r. Po tiaredbi predsednika vlade generaia Živkoviča je bila sestavljena komisija za likvidacijo bivše Narodne skupščine. Ta komisija bo prevzela blagajno, arhive, knjižnice in sploh ves inventaT Narodne skupščine. V sporazumu s finančnim ministrom je predsednik vlade imenoval v to komisijo člana giavne kontrole Miloika Vasoviča. načelnika biasraim-škega oddelka finančnega ministrstva Milana Voirnoviča in inšpektorja notranjega ministrstva Velčmira Kuzmanoviča. Vsa gotovina bivše Narodne skupščine se izroči Klavni državni blagajni v korist proračunskih partij in Pozicij, iz katerih izvrira. Izvede se likvidacija vseh rednih izdatkov bivše skupščne. Računi za 1 1928/29 se iz-roče v pregied in odobritev glavna kontroli. Prav tako se morajo zaključiti depo-zirne knjige in gotovina izročiti glavni državni blagajni z označbo, komu pripada. Računi za prejšnja leta, v koiškor niso zaključeni in pregledani, bodo predloženi glavni kontroli v pregled in rešitev Vse knjige in denarni dokumenti, na podlagi katerih so se zaključevali računi in dobivala odobre-nja, kakor tudi vsi upravni akti, ki so s tem v zvezi, bodo izročeni glavni kontroli v zapečatenih zavojih v varstvo Vse ostalo imetje ima komisija popisati in izročiti notranjemu ministrstvu s predloeom. kako naj se nadalje postopa. Kom.siia ima predsedniku vlade predložiti tudi način likvidacije administrativnih poslov, kakor tudi zakonske predloge, prošnje in pritožbe ter akte. ki pripadajo posameznim oblastim. Istotako tma komisioa sestaviti spisek vsega osobja Narodne skupščine ter predlagati nadaHnii razpored tega osobja. pri čemer naj upošteva praviinik o skupščinskem osobju. Velika požara v Beogradu in na Cetlnju V Beogradu je pogorela velika trgovina sredi mesta, na Ceti- nju pa največji hotel — Radi mraza ognja niso mogli pogasiti Milijonska škoda zaradi pomanjkanja vode. ki je zamrznila, niso mogli gasiti. Ker je požar izbruhnil ponoči, so gostje že spali in so morali bežati na prosto v nočnih oblekah. V drugem nadstropju je stanoval s svojo družino cetiniski veliki župan« Beograd, 23. januarja, p. Danes okoli 1. i>opoldne je izbruhnil nenadoma požar v trgovini v Kralja Miiana ulici številka 59. Trgovina je bazar, v katerem se prodaja vsak predmet po 7 dinarjev. Prihiteli ognjegasci so takoj pričeli gasiti, vendar pa se je požar čim-dalje bolj širil in je trgovina vsa pogorela. Zavarovana je bia za 200.000 dinarjev. Tudi iz Cetinja poročajo o velikem požaru. Pogorel je tamošnji «Grand hotel». Požar je izbruhnil v tretjem nadstropju. Stražniki so s streli alarmirali meščanstvo. Prihite'i ognjegasci Plenarna seja uprave Narodne banke Beograd, 23. januarja p. Danes se je vršila prva letošnja plenarna seia upravnega odbora Narodne barke. Sej} ie predsedoval guverner Bijloni. Po prečitanju zapisnikov sta bila pregledana bilanca ter račun izgube in dobička nakar je bi!o sklenjeno, da se vrši 9. redni občni zbor akcijo-narjev Narodne banke dne 10 marca t. 1. Seja je končno določila dnevni red tega zbora. Glavna skupščina izšel jeniškega «druženja SpHt. 23 lannarja č. Včeraj ie Imelo iz-selieniško udruženie svojo glavno letno skupščino, na kateri le bila po sprejetih poročilih stare uprave izvoljena nova uprava s posebn-r» nalogo, čim Iftenzivne-šega va-mv?n|a interesov mS'h izseMencev v Ameriki. Za predsednika nove uprave ie bil izvoljen znani novinar Ivan Lepi*-Vi*ič. ki se je jedva rešil. Tudi drugi stanovalci so bili vsi rešeni. Požara niso mogli pogasiti, čeprav je prihitelo na pomoč tudi vojaštvo, ker zaradi mraza ni deloval vodovod. Škoda znaša okoli 4 miii.ione dinarjev. Hotel je bil zavarovan baje le za en milijon. Vzroka požara še niso mogli dognati. Mraz še vedno ne popušča Beograd, 23. jan. p. Davi je bila tempe* ratura v važnejših krajih Jugoslavije na« slednja: Beograd —12. Petrovaradm —15, Zagreb —6. Ljubljana —13, Sarajevo —22, Banjaluka —21, Split +3, Veliko Gradišto —17. Koviljača —15. Niš —23. Kosovska Mitrovica —19, Skoplje —15 Zvečer je bil v Beogradu oster mraz. A t ene, 23 jan. g. Danes so v Atenah pr» vič zaznamovali temperaturo pod ničlo. Budimpešta, 23 jan. s. Na Madžarskem vlada neprestano hud mraz Iz province j a v« Ijajo temperaturo do 20 pod ničlo. Miss Jusroslaviia Beograd, 23. jan p D.ines je bila izvolja« na Miss Jugoslavija. Odločitev je padla na gospixliöno Stanislavo Matijevičevo iz Užic. Kot njeni častni dami sta bili izvoljeni go« spodicni Jelena Vlaiič iz Skoplia in Palko« videva z Broda na Savi «Miss Jugoslavija» potuje prihodnje dni v Pariz, кјет se ude« leži 7. februarja konkurenčnega natečaja za j «Miss Evropo»._" Pred popolnim pomlrjenjem med Grčijo In Bolgarijo Bolgarija imenuje svojega podanika v Atenah — Skoro vsa sporna vprašanja so razčiščena resne. Dosedaj je bilo urejen Њ približno 4000 spornih zadev, zlasti pa izseljeniško vpraša nje in vprašanje odškodnine repatriiranih Atene, 23. januarja g. Grško-bolgarskj od-cošaji so v toliko stopili v nov Stadij, da je bolgarska vlada danes zaprosila za agre-ment za svojega poslanika. Mesto bolgarskega poslanika je skozi več let upravlja! npravnik poslov. Grška vlada je ugodila tej prošnji. Novi bolgarski poslanik, dosedanji generalni ravnatelj v zunanjem ministrstvu Ivanov bo lahko v kratkem nastopil svoje mesto. Zasedba poslaniškega mesita se more smatrati kot pri č et ek nove dobe v grško-bolgarskih odnošajih, ker pomenja takore-koč zaključek uredile medsebojnih dife- Bolgarov po grški vladi. Odprto pa je šs vprašanje tožbe prod bolgarski vladi v za. devi obdavčenja posestev. Se ne rešeno je tudi vprašanje izplačila mirovnln za uradnike, ki so se izselili v sosednje države. Spor. no vprašanje, ki je kritičnega značaja, se tiče imovine mest Varne in Plovdiva. To vprašanje se bo na predlog Društva naro. dov rešilo pred haaškim razsodiščem. Poljski vladni blok o Grdnerjevi spomenici Nemški nacijonalisti ovirajo poljsko-nemski sporazum — Pri nemškem oboroževanju mora tudi Poljska misliti na uspešno obrambo Varšava, 23. Januarja s. V zunanjem odboru sejma Je zastopnik vladnega bloka dr. Löwenherz izjavil v svoji kriti Отблет-Jeve spomenice, da bosta pariški pakt in poljska resolucija iz leta 1927, ki zavračata volno kot sredstvo za rešitev mednarodnih konfliktov, končnoveliavno zmagala. Kar se tiče vprašanja od sovjetske unije predlaga-nega protokola, se mora ugotoviti, da mora zmagati poljska teza, da spadaio k dogovoru tudi Rumunija in baltiške države. Polj-sko-nemško zbližanje preprečuje dejstvo, da imajo nemške nacijonalistične stranke v vprašanju zunanje politike in politike narodnostnih maaijšin največji vpiiv. Državni vojni minister dr. Groner zahteva graditev brodovja proti Poljski, ki bi obvladalo Baltsko morje in ki bi bilo v premoči proti ruskemu in celo proti francoskemu in poljskemu brodovja. Potrebo . tega brodovja utemeljuje Gruner s tem, da Ima Poljska namera anektirati s silo Vzhodno Prusijo. Ne da bi bila Poljska v načelu proti izpraznitvi Porenja, mora z oztrorn na agresivne namere Nemčije misliti na druge uspešnejše garancije miTa in varnosti. Dr. Seiplov posel v Monakovem Kljub oHcijelnim demantijem se pripisuje dr. Seiplovemu potovanju v Monakovu velik političen pomen. Snovanje nemškega krščanskega bloka — Monakovo, 23- jan. Avstrijski jan. «vezni koncelar dr. Serpl biva trenutno v Monakovem, kamor je odšel na povabilo akademskega političnega kluba, da bo predaval o federalizmu v Avstriji. Splošno se priznava, da bo porabil dr. Seipel to priliko, da se ponovno osebno razgovori z voditelji klerikalne bavarske ljudske stranke. Splošno se poudarja, da v Nemčiji ni nobene stranke, ki bi stala avstrijski krščansko socljaln? stranki tako blizu, kot bavarska ljudska stranka. Na drugi strani pa je gotovo, da ima obisk dr. Seipla za bavarsko ljudsko stranko samo platonsko vrednost, dočim praktičnih političnih uspehov ni pričakovati. Alarmantne Reforma bračnega prava v Avstriji Dana]. 23. januarja d. Včerajšnje glasovanje o reformi bračnega prava, pri katerem «o Velenemci glasovali s sociialisti, da je opozicijonal-ni predlog za takojšnje izenačenje z nemškim bračnim pravom dobi! večino 80 glasov proti 36 glasovom krščanskih socijalcev in kmečke zveze, se tmHtra ta kot demonstracija naprednih poslancev proti intransigentnemu stališču vlade. Napredne stranke povdarjajo, da Je treba kakim 50.000 zakonskih zvez pomagati iz brez« pravnega stanja, v katerem faktično žive na temelju dispenze. Nemška zakonadaja je v tem oziru daleko liberalnejša. pa vendar se katoliški Bavarci ne bunijo oroi! nU Av. strijska vlada pa hoče na vsak način ohra* niti v bračnem pravu kot edinj •nerodajno stališče cerkve. Dr. Seipel je v Monakovem naglašal plemensko sorodnost pred Bnvar-d in Avstrijci, v praktičnem življenja pa njegova stranka dela ravno nasorotno. Го glasovanje je bilo energično ooozorilo kr. ščanskim socnalcem, da morajo vendar le nekoliko računati s svetovnim nazorom na. prednih članov vladne koalicije. Duhovščina grozi z ločitvijo cerkve od države Bukarešta, 23. jan. d. Pred dvema letoma je rumunska cerkev sklenila prevzeti grego» rijamski koledar in je reformo tudi izvedla. Med kmetskim prebivalstvom v Bukovimi in v Besarabiji pa je ta reforma vzbudila razdo' in razcepila seljaštvo v dva nasprot* na tabora. O Božiču in ob Novem letu je prihajalo do stalnih nemirov, letošnji praz« niki pa so bili povod za krvave bitke med pristaši starega in novega koledarja. Dr* žavna oblast je bila brez moči napram te» mu gibanju, zato je naprosila cerkev, da skliče cerkveni svet, ki naj uredi vpraša« nje. Kišinjevski metropolit Gurija, ki je zlasti hud nasprotnik novega koledarja, je zagrozil vladi, da bo zahteval ločitev cer» kve od države, ako vlada ne razveljavi do* ločbe o novem koledarju. Afganske homatije — Pešavar, 23. januarja. Položaj v Afga» cistami je še vedno nejasen. Kakor poročajo, ее je položaj Amanulaha zelo izboljšal, Ha-bibullah pa izgublja stalno na terenu. Ruski poslanik v Kabuln je obvestil Amanulaha, da ga bo podpirala sovjetska Rusija proti vsakemu tujemu napadu. Na povelje Habi-bulaha je bila zaprta v Kabulu nemška Sola, poslopje pa prodano. Ista usoda je doletela tudi francosko šoo. Bivši guverner Kabula Mohamed Khan je sklical za v petek v Dže-lalabad poglavarje afganskih rodov, da se posvetujejo o nastalem položaju. Italija v mejnem sporu z Egiptom Kairo, 23. januarja, (lo.) Obmejni spor med Italijo in Egiptom, ki izvira še iz oku- Sacije Tripolisa, je бе vedno nerešen. .Tabol- o spora je oaza Džarabul. Italijanska vlada je odposlala Egiptu noto. v kateri stavi тег-ne zahteve, ki se zde egiptskl vladi nesprejemljive. Egiptskl kabinet razpravlja sedaj o načrtu pogodbe za oazo Džarabub, ki m\ enkrat za vselej poravna spor med Italijo in Egiptom. govorice v zvezi z idejo podonavske federacije, ki so jih objavili nemški in avstrijski listi .niso upravičene in za enkrat tudi ne aktualne. Kljub zatrjevanju z ofieHelne strani, da dr. Seiplov poset v Monakovem nima političnega značaja, se vzdržujejo zlasti v socijalrstičmh krogih informacije, da gre za preučavanje položaja krščanskih strank v slučaju združitve Avstrije z Nemčijo. Dr. Seipl si hoče prej zasigurati krščanski blok proti protestantom, ki so v severni Nemčiji v premoči. Njegovo predavanje v akademskem khibu je samo krinka za važne politične razgovore. Konferenca zunanjih ministrov Male antante Praga, 23. Januarjr h. Med banketi Male Antante se vrši živahna korespondenca glede konference zunanjih ministrov, zlasti % ozirom na to, ker so se predvsem v Jugoslaviji in Rumtniji Izvršile velike notranjepolitične izpremembe. Zunanji ministri Male Antante se bodo sestali najbrže pred pomladanskim zasedanjem Sveta Društva narodov meseca marca. Gospodarska Mala antanta bo najprej sklicala konferenoo strokovnjakov, nato pa še le Plenum. Predkon-ferenca se bo vršila meseca februarja v Bukarešti. Čaka se na odgovor Češkoslovaške. Nova madžarska revizijonistična stranka Budimpešta. 23. januarja s. Pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika segedin-ske vlade Abrama, bivšega vojnega mini. s-tra Alberta Porte ter bivšega notranjega ministra Domčtorja se Je pod imenom »ma. džarska svobodna stranka« ustanovila nova politična stranka. V proglasu, ki ga je iz. dala veli med drugim, da se ne more več gledati, kako gineva narod pod sistemom, ki se ruši. Ena najvažnejših programnih točk te stranke, ki se priznava k nacijonal-nemu kraljestvu, je revizija triatlonske mirovne pogodbe. Parker Gilbert odhaja v Evropo Newyork, 23. januarja (be.) Kakor poročate, ie generalni agent za reparacije napravil pri ameriškem zakladnem tajtdkn Melloan poslovilni poset. Parker Gilbert je tejavH v razgovoru z novinarji, da nikakor n« namerava odstopiti, posebno ne sedaj, ko gre za defmftivjto rešitev reiparac^skega vprašanja. Ostati hoče toliko časa na svojem «nestu, dokler ne iapoM svoje naloge. Volitve v grški senat Atene. 23. januarja, g. Kakor javlja cUrad-ni tist>, se bodo vršile volitve v senat 4. te-bruarja. Od 110 mandatov jjh odpade 92 na provinco, 18 pa na strokovne zveze. Rothermere tolaži Madžare Budimpešta, 23. jan. s. V «Pesti NapJo» nanoveduje lord Rorthermere zmago an* ffleSke delavske stranke pri prihodniih vo» itvah. Po njegovem mnenju more Macdo» naldova vlada več koristiti Veliki Britaniji, kakor sedanja. Ne dvomi, da bo revizija trianonske mirovne pogodbe postala ofici» jelni program ajngleške vlade, ako pride Macdonald do oblasti. Neprodiraa megla nad Anglijo London, 23. januarja, (lo.) Zaradi nenavadno goete megle, ki je ovila velik del Anglije ln Rokavski preliv, Je bil včeraj zračni promet med kontinentom ln Anglijo ustavljen. Megla je bila tako gosta, da je zastal na morju ves promet. Tudi danes Je ležala nad Anglijo precej gosta megla, ki Je ovirala v znatni meri ceetni promet. V bližini Wellingborougha se je ponesrečilo nič manj kakor 20 avtomobilov. Zaradi megle se je pripetila, v bližini meeta Manchester mala železniška nesreča. „ Delokrog oblastnih komisarjev (Po informacijah iz avtentičnega vira.) Beograd, 22. jan. Danes so listi objavili pravilnik notranjega ministrstva, s katerim je urejeno vprašanje oblastnih komisarjev in njiliov delokrog. Pooblastila prejšnjih predsednikov oblastnih odborov in obiastnih skupščin se po tem pravilniku temeljito razlikujejo od delokroga, ki je odmerjen novim oblastnim komisarjem. Prejšnji predsedniki so biii predvsem izpostavlknci političnih strank, ki so imele v oblasti večino ali pa koalicijsko premoč. Novi komisarji so državni funkcijonarji. neposredno podrejeni velikim županom, od katerih prejemajo informacije in navodila in so za svoje poslovanje strogo odgovorni po splošnih predpisih uradniškega zakona. Iz te osnovne razlike slede Se druge važne izpremembe. Prejšnji predsedniki so se smatrali za eksponente svojih strank in so v tem smislu izvajali personalno in materi jahto politiko. Oblastni uradi so bili ponekod natrpani s partizanu Službena mesta so se oddajala pod roko. brez razpisov, brez kvalifikacij. Razumljivo je. da so se na ta način prištuiili v oblastne urade partizani in ljudje, ki niso imeli predpogojev za take službe in ki so se mogli izkazati samo s strankarsko legitimacijo. Nič manjše partizansko ni vladalo v oblastnih financah, v oblastnih proračunih. Mnoge oblasti sploh niso podajale obračunov o uporabljenih javnih sredstvih. Vse je šlo «pod roko». Dočim so bili pristaši vseh strank izenačen pri oblastnih dajatvah, so opozi-cijonalne skupine prišle celo ob vsako kontrolno pravico. Oblastna sredstva so bila v glavnem na razpolago le pristašem gospodujoče stranke. Javne ustanove so postale molzne krave patentirane javne družbe, ki je vedrila na vrhovih gospodujočih strank. Razsipalo se je s plačami in trosilo z avtomobili. Oblastne samouprave so bile ponekod le podružnica strankarskih tajništev. Temu brezvestnemu početju Je sedaj konec. Novi komisarji so dolžni, da likvidirajo nemogočo politiko partizanskih režimov in bodo klicani na odgovor. ako te svoje naloge ne izvršijo z vso doslednostjo. Njihova dolžnost je absolutna korektnost napram vsemu prebivalstvu in vsem na oblastnem gospodarstvu kakorkoli zainteresiranim posameznikom, strogo nestrankarstvo, objektivnost, politična nevtralnost. Predvsem pa imajo komisarji nalogo, da izvedejo v najkrajšem času vse potrebne reparacije, ki bodo jamčile za resnično objektivno delovanje vseh oblastnih uradov. Kakor se v notranjem ministrstvu zatrjuje, bodo morali veliki župani strogo gledati, da se samoupravni aparat osvobodi partizanskega bremena. Treba bo pregledati vsa dosedanja imenovanja ter v potrebnih primerih razpisati ponovne natečaje za vsa važnejša mesta. Prenehati se mora s prakso, da se podpore iz oblastnega proračuna podeljujejo pod roko in med pristaše nekdanjih večinskih strank- Za vsako podporo bo treba razpisati službene natečaje, ki jih bodo ocenjevali docela nepristranski uradniki. Kako daleč je v tem pogledu v nekih oblasteh šla partizanska strast, je razvidno iz dokumentaričnih listin, ki so ministrstvu financ na razpolago. Podpore za gnojne jame, podpore za popravilo šolskih zgradb, premije itd. so se razdeljevale po osebnih stikih z strankarskimi veimoži na deželi. Štipendije so šle mestoma v žepe premožnih staršev. Kolikor se da to popraviti, se bo moralo zgoditi in dolžnost vsakega je, da vladi pri tem pomaga. Oblastni uradi ne smejo biti več shajališča partizanskih agitatorjev, temveč sedeži javnih oblasti, do katerih naj ima vsak državljan dostop in kjer lahko enakovredno zahteva svoje pravice. V notranjem ministrstvu se sedaj tudi razmišlja o tem. da bi novi ob astni komisarji izvedli reparacije v tem smislu, da imajo pregledati dosedanje delovanje ter se zlasti opirati na kritiko prejšnje opozicije, ki je večinoma iznašala prav tehtne pomisleke ter odkrivala uprav škandalozne partizanske enostranosti prejšnjih oblastnih režimov. Velike župane čaka v tem oziru velik poseL J« K. Nov polet preko severnega tečaja Berlin, 23. januarja, (be.) Semkaj Je prispel Nansen na pogajanja gled« nameravanega poleta Zeppelina preko severnega tega ja. Polet se bo vršil iz Leningrada v Norae na AlaskL Drago plačana vožnja slepega pasažirja Newyork, 23. januarja, (la) Na parniku «Lancaetria, so odkrili uradniki nekega slepega potnika ki je bil skrit 11 dni v nekem rešilnem čolnu. Potnika so izvlekli iz skrivališča v naravnost usmiljenja vrednem stanju. Zaradi hudega mraza so potniku zamrznile roke in noge in ni mogel spregovoriti niti besedice. Moža odpošljejo ъ istim parni-kom nazaj v Anglijo. Ameriška avtomobilska produkcija Newyork, 23. januarja, (lo.) Le!a 1928. §o izdelali v Zedinjenih državah 4,357.384 avtomobilov, > čimer ja dosegla produkcija rekord« Za ohranitev tobačne tovarne v Ljubljani Smederevski list »Glas Podunavlja« napoveduje premestitev ljubljanske tobačne tovarne v Smederevo Ze opetovano in zlasti zopet lani so se pojavljal« v listih vesti o tem. da bo tobačna tovarna v Ljubljani premeščena v Zagreb aH še dalje na Jug. Demantirane te vesti niso bile nikoli s potrebno, energijo in iz tega se je dalo sklepati, da v monopolski upravi zares obstoja namen ustaviti delo v ljubljanski tobačni tovarni. Sedaj se te vesti zmova pojavljajo. Smederevski »Glas Podunavlja« objavila v svoji najnovejši številki sledečo beležko: »Kakor smo obveščeni namerava uprava državnih monopolov premestiti svojo tovarno cigar In tobaka Iz LlnbPane -v Zagreb. Beograd aH Smederevo. O tem бе nI h|| storjen končni sklep. Toda merodajn! krogi v Smederevo naj bi poskrbeli za to, da pride tovarna ▼ Smederevo. Uprava monopolov Je tn že kupila veliko zemljišče za tovarno, lahko pa Ы dokupila tudi žitna skladišča ter v nilh namestila tovarno za c'gare, kakor so to storili Nemci za časa okuoacHe.« N1 nobenega povoda dvomiti v to, da vtst Prijateljski pakt z Italijo Dne 27. januarja poteče podaljšana doba jugoslovemsko-italijanskega pakta. Nenavadno malo se je v javnosti razpravljalo vprašanje obnovitve te pogodbe, ki je bila sestav'jena v duhu povojnih mednarodnih pogodb, onih diplomatskih aktov, ki so v formalnem pogledu zagotavljali medsebojno lojalnost v najvišji meri, stvarno pa niso nudili nikakih garancij za resnično dobre odnošaje med državami, ki so jih podpisovale. Ta formalni značaj prijateljskih paktov se je malokje pokazal tako drastično kot v našem slučaju. Kajti prijateljski pakt med Italijo in Jugoslavijo ni morda pripomogel k temu, da bi se ju-goslovenska narodna manjšina v Ita-liij obravnavala v taki obliki, ki bi ji omogočila vživetje v dejanski po'ozaj in olajšala našim rojakom usodo življenja v drugorodni državi. Ako bi bil prijateljski pakt nekaj živega, iskrenega, bi se moral kazati njegov učinek v tem. da bi se kazala lojalnost Italije tudi napram našim Primorcem in bi se jim omogočila kulturna eksistenca, kar bi bila zares najboljša osnova za resnično prijateljstvo med sosedi na Jadranu. Pri tem ne bi italijanska državna ideja trpela niti najmanj, zakaj tudi naši rojaki bi se naučili spoštovati državo, ki bi jim, dasi drugorodcem, priznavala človečanske pravice in jim praktično dokazala, da se da nacijonalno živeti kljub državnim mejam rapallske pogodbe. Nezaupnost na naši strani Jadrana bi nehala sama od sebe in prijateljski pakt bi mogel zares postati zveza dobrih sosedov ali celo prijateljev. Namesto vsega tega je rimska politika pričela s sistematičnim uničevanjem vsega, kar izraža eksistenco jugo-slovenske manjšine. Ako bi ta brutal-no-nasilni sistem ne vzbuja! na naši strani vsak dan na novo najbolj gnev-nega ogorčenja, ne bi mogli trditi o sebi, da imamo kvalitete svobodnega in zavednega naroda. Vrh tega pa so v Italiji pričele manifestacije za osvojitev naše Dalmacije, kar je pomenilo gotovo ravno nasprotno od tega, kar bi bilo v duhu prijateljskega pakta. Enako nelojalna je bila vnanja politika. Prav gotovo bi nihče ne mogel navesti primerov, da se je naša diplomacija vedla nelojalno napram Italiji; tudi nam najbolj sovražni listi niso mogli navesti slučajev, da bi se mog'o našemu Ninčiču, Periču ali Marinkovidu očitati kakršnokoli podjetje, ki je bilo naperjeno zoper italijanske interese. Nasprotno. Ninčič, ki je dolgo vodil našo vnanjo politiko, je s prijaznim obrazom šel preko vsega, kar je Italija storila hudega nam. Italija pa je kvitirala našo absolutno diplomatsko lojalnost s tiranskim paktom. Ce se ta spravlja v zvezo z net-tunskimi konvencijami, katerih ratifikacija se je tako dolgo odlagala, se mora taka interpretacja odklanjati, zakaj nettunske konvencije so se tikale samo odnošajev med obema državama, ne pa razmerja do tretje države; naš odpor se je tikal velikih predpravic. ki so jih konvencije pomenile za italijanske državljane. In naposled so se končno vendarle ratificirale kljub silnim otežitvam za našo st an. Še očitneje nego s tiranskim paktom se je italijanska nelojalnost pokazala takrat, ko nas je Italija oficijalno obtožila, da pripravljamo oloroženo akcijo napram Albaniji, kar je bilo tako popolnoma neutemeljeno, da je mogel naš vnanji minister pozvati nevtralno komisijo, ki naj se prepriča o absurdnosti italijanskih obdolžitev. In vsa nadaljnja politika rimske diplomacije je kazala znake nasprotstva do nas. pa naj je bilo to v Sofiji, kjer se ni pridružila intervenciji Anglije in Francije, ali v Budimpešti. kjer je podpihovala madžarski iredentizem. Navedli smo le par primerov, iz katerih se lahko razvidi prava vrednost prijateljskega pakta. Različna svojstva mu moramo pripisovati, toda lastnosti prijateljstva prav gotovo ni imel. Prijateljstvo. kjer se lastnemu prijatelju streže po življenju, se mu delajo neorilike, kjerkoli je mogoče, zasluži pač drugačno ime. Ako naj Ы obnova prijateljskega pakta pomenila nadaljevanje dosedanje politike, potem res ni vredno, da se doseže. Bik bi gola formalnost, ki ne bi »Glasa Podunavija« ni Izvita iz trte, t«». več, da ima svoje tehtno ozadje in svoje točne vire. Ona potrjuje, da толорэЫса uprava svoje namere še ni opustila. Ker je seda' delovanje političnih «trank ukinjeno, ne preostaja drugo, kakor da se interesirana Javnost potom časopisja obr iča na lokalne predstavnike državne oblasti г nujno prošnjo, naj bi merodajnim fakto.iem v Beogradu predočili važnost ljublja.reke tobačne tovarne ter opozorili kr. vlado, naj prepreči grozečo premestitev tega varnega pod'etja iz Ljubljane. Premestitev tobačne tovarne lz Ljubljano v Smederevo bi pomenila nepopravljivo gospodarsko škodo. LJubljana bi prišla ob veliko industrijsko podjetje in sto in sto delavskih družin pa bi prišlo ob krub ln eksistenco. O kakšni selitvi delavstva v Smederevo bf ne moglo biti govora. Zato b! premestitev tobačne tovarne pomenila za LJubljano enega najhujših sociialnih in go. spodarskih udarcev, ki si jih Je mogoče zamisliti. pripomogla k ničemor dobremu, niti ne bi preprečila ničesar slabega. Tako nam kot Evropi je potreben sklep resničnega sporazuma, iskrenih odnošajev. pa naj se imenujejo prijateljstvo ali kakorkoli. Za tak iskren, obojestransko pravičen sporazum smo Jugoslovenl vedno pripravljeni, do neiskrenih formalnosti pa nam ne more biti. Novo gledališče v Zagrebu Zagreb, 23. jan. č. Koncem februarja bo dovršena zgradba in urejena notranjost no« vega gledališča v Zagrebu v Frankopanski ulici, kjer je bil svoječasno kino. O u*edit« vi novega gledališča se splošno izražajo z» lo pohvakio, ker so vse naprave izvršene po predpisih sodobne gledališke tehnika V nov-ет gledališču bo prostora za 700 oseb. Prva predstava v novem gledališču bo «Gospoda Klembajevi» od Miroslava Ki» leže. Profesorska depiitacija pri predsedniku vlade Beograd, 23. januarja, č. Danes эо se *•> stali v Beogradu člani Osrednje uprave profesorskega društva. Ob 11. dopoldne эо so napotili pod vodstvom svojega predsednika proL Nedel ka Divca ▼ notranje ministrstvo, kjer so bili sprejeti od ministrskega predsednika vlade Pere Živkoviča. Delegacija je izročila predsedniku memorandum v katerem so obrazložene zahteve prof .*sorskeffa društva v smi?lu sklepov profesorskesra kongresa na Sušaku. Spomenica opozarja tudi na težkf položaj srednjih šol in nrosi i>dpomoči. predsednik vlade je obljubil, da bo 5el profesor'em na roko. Beograd. 23 januarja, p. Te dni bo minister prosvete Boža Maksimovič izdal ukaa o upokojitvi večjega števila univerzitetnih profesorjev. Dr. Baltič prevzel posle Beograd. 23. januarja. 6. V Beograd se Je vrnil iz LiubUane veliki župan beograjske oblasti dr."Vilko Baltič. ki je danes prevzel dolžnosti od bivšega velikega župana Rajiča. Redukcife v ministrstvu narodnega zdravja _ Beograd, 23 januarja, р. V ministrova narodnega zdravja Je bilo reduciranih 45 dnevničarjev. Strokovno osobje ne bo reducirano. Zakon o regulaciji hudournikov Beograd. 23. januarja, p. Te dni je posebna komisija v ministrstvu za šume in rudnike razpravljala o novem zakonu za regulacijo hudournikov, predsednik te komisije ?e načelnik oddelka za ureditev hudournikov Milan Mulinič. Velik vlom v Beogradu Beograd, 23. iasvaa^a р. V preiekü п-ов so певпаиј topovi vterra'i v tapetniško deiavnk» GJara Rubleka v bližini vračarskega kvarta ter odnesli blagajno, v kateri Je Ьйо 30.000 Dfc. Enotna cena za živinsko sol Beograd, 23. januarja, r. Upravni odbor državnih monopolov je sklenil, da se ima živinska sol prodajati po vsej državi kg po 1.40 Din. ______ Tudi na Japonskem divja hripa Tokio, 23. januarja, (be.) Hripa zavzema vedno večje dimenzije. Dnevno umre na tej bolezni povprečno 35 oseb. Gozdni požari na Škotskem Perth, 23. Jatruarja (te.) V okolici d'rvia ve. liki go®drti požari. Več vasi Je ogroženih. Skoda se ceni na 50 000 funtov šterlimgov. Krvave volitve v Mehiki Mexico City, 23. Januarja (be.) Pri volitvah v državi Hidalgo je bik) abitšh 25 oseb. od teh 16 v mestu Mixquiabuala. 24 milijonov dolarjev za poostritev prohibicije Newyork. 23. januarja, (lo.) Ameriški senat je odobril s 50 proti 27 glasovom postavko 24 milijonov dolarjev za striktno izvedbo prohibicije. poslanska zbornica se pro-tivi temu predlogu, češ da je tolika svota za boj proti uživanju alkohola nepotrebna. Požar gledališča v Moskvi Moskva, 23. januarja (be.) V središče mesta }e velik požair apepe'il g!eda't56e, knjižnico io mazai. Materijah« škoda k velikanska, smrtrah žrtev Bi bilo. Veliko bančno sleparstvo v Berlinu Berlin, 23. januarja, g. Proti lastnikom banke Löwenberg, Lewin in Rapaport. ki so razpečali za 4 milijone mark ponarejenih menic, je državno oravdništvo izdalo zaporna povelje. Hmeljski trg Žatee, 28. januarja, g. Večje povpraševanje. Cene 1450 do 1700 Kč. Promet v Zatcn 130 meterskib stotov, na deželi fcvahea na-kup. ran iri Influenca v fazi pojenjavanja Liubliana. 23 januarja Val Influence je dosegel v Ljubljani in v ostalih krajih Slovenije v ponedeljek m torek vrhunec Intluenca ie danes ze začela prav puiagoma pojenjati. Epidemično nastopa še po mnogih šolah, osobito med učiteljicami. düakiniami in učenkami. Tud; danes so morali prekiniti s poukom v vec razredih srednjih šol Drugače je preobrat vremena na bo'jše precej upMval na nadaljnji razvoj epidemične iniluence Zdravniki raznih zavodov in ustanov so hneli pričetkom tega tedna izredno mnogo opravila ter so biii neprestano okupirani Influenca je zlasti razsajala po krajih kjer so stara in slaba stanovanja. V prvi vrsti je zadela delavske družine. ря tudi premožnejšim sloiem ni prizanašala Zanimive je da so mogli vzdržati napad infuence celo stari ljudje, ki so io povolino prestali Čeprav so imeli silne bolečine in visoko vročino, vendar se jim niso pridružile ni-kake težje komplikacije Ugotovljeno je. da то bilo niti enega snrtnega slučaia V ljubljanski bolnici ie zadnjih sedem dni našlo zdravniško pomoč in bolniško oskrbo 19 oseb Po večini delavci, služkinje in dva dijaka Vsi so nekoliko težje oboleli na influenci Mestnemu fizikatu le bilo danes prijavljenih okoli 30 novih sh.čaiev. Influenca le naiboli razsajala na žensKi realni gimnazij ali ticeiu. za tem na obeti ttčitelilščih kjer le šolski pouk prekinjen га pet dni ter na gimnazijah Iz podatkov ki smo iih zbrali je razvidno, da ie število obolenj v zadnjih 24 urah začelo padati Vrhunec ie influenca dosegla 21. t. m ▼ ponedeljek. To kažejo tudi razni statistični podatki. Na liceju 400 dijakinj bolnih Najbolj prizadete oo influenci so Kojertke 1 ženske realne gimnazije Tam le od 7uu rojenk obolelo kar 400. Vodstvo gimnazije je zato zaprlo do petka vseh 7 razredov s paralelkaani. dočim se vrši redni pouk ne-oviirano le v 8 raizredu. Tam ie prav malo primerov Obolelo le tudi pet profesorjev. Na učiteljišču sta bila danes zaprta tudi 3. te 4. letnik. V obeh ie obolelo 62 dijakov te le bilo danes navzočih pri pouku 14 v a letniku in 12 v 4. letniku. Na drugi državni gimnaziji ie influenca povzročila ve-Йке ovire rednega pouka V 7. razredu je danes pri^o v šolo le 9 dijakov Tudi na tej gimnaziji je bilo več razredov zaprtih Profesorji vrše zelo naporno delo in so močno utruieni. Na realki ie sedai zaprt le 4 razred Zanimivo ie, da je od 700 dijakov пя realki bilo v soboto 19 t m bolnih 168. v ponedeljek 182. včerai 169 in danes se je število bolnikov zopet skrčilo. Na osnovnih in meščanskih šolah ie prav malo primerov influence zabeleženih Zato se tam vrši pouk nemoteno- Težav« so le. ker so oboleli nekateri učitelji in učiteljice. Influenca med delavci 2e zgoraj smo omenili, da je začela Influenca ponehavali tudi med delavskimi družinami To trd tev najboli podkrepljuje statistika OUZD glede obolenj v zadnjih 3 dnevih. Naval bolnikov na ambulanco je bil največji v ponedeljek, ko se ie prijavilo 150 zavarovancev za zdravniško preiskavo zaradi influence Včeraj, v torek Je bilo le 125 novih prijav, a danes je število novih primerov padlo celo pod 100 Stalež na influenci bolnih zavarovancev znaša sedai približno 400. dočim je v ponedeljek dosegel število 600 Tudi med trgovskimi sotrudniki se le ln fluenca pojavila v večjem obsegu Pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Gradišču se ie prijavilo 21. t. m. največ bolnikov na influenci. in sicer 63. dočim je 22. t. m. prijavljenih le 40 in danes 23. t m. 45 novih primerov. Število bolnikov pa zelo variira v času od 10. ianuaria dalie. ko so bili ugotovljeni prvi primeri, en dan se je Jtevlio naglo dvignilo, a naslednji dan zopet padlo. Koncerti in prireditve preložene Med ljubljanskimi pevci in člani raznih pevskih društev je influenca prav neusmiljeno kosila. Nekatere prireditve so morali opustiti, druge pa preložiti Pri nekaterih pevskih društvih so izostale za več dni pevske vaje. ker je bila večina pevcev bolna. Ljubljanska pevska župa je nameravala prirediti 3 februarja v Unionu velik koncert. na katerem bi nastopila poleg ljubljanskih tudi odličnejša podeželska pevska društva Influenca ie povzročila, da je Ы1 koncert preložen na mesec marec, ker ie okoli 300 pevcev bolnih na inlluenci. Med železničarji razsaja influenca Миепса1 tri prizanesla niti železničarjem. ki so z največjo požrtvovalnostjo dolgo časa vztrajali v službi, čeprav so mnogi močno bolehali na infuenci Strojevodje in sprevodniki, vedno najbolj izpostavljeni raznim naglim vremenskim spremembam in mrazu, so močno oboleli Tudi na progah in na postajah ie bila služba zaradi influence zelo otežkočena Ni bilo postaje kier ne bi obolel kak železniški uradnik ai' uslužbenec ter so ga morali radomestovati njegovi tovariši, kii so bili kar nepretrgoma v službi V ljubljanski kurilnici sami boleha na influenci okoli 60 železničarjev. Pri ljubljanski direkciji ie po nekaterih oddelkih influenca zelo močno razsajala. _ Lepo vreme odpravi influenco Od nedelje naprei ie vladalo v Sloveniji oblačno in prav spremenljivo vreme. Danes ie isto krenilo na bolje. Po močno oblačnih in viiažnih dnevih ie postalo lepo rn solnce se je popoldre zopet zasvetilo. Zdravniški krogi so splošno sedad mnenja, da bo influenca še nekaj dni trajala, toda ne več v taki intenziteti Niso izključene razne variacije in ie še mogoče, da bo influenca kak dan znova izbruhnila v večjem obsegu Pravilno ie omenil neki izkušen zdravnik glede konca iniluence. Kratko se je izrazil: — Le solnce nai zašije in influenca bo Pobegnila od nas. Tri milijone škode v rafineriji v Dravograda Največji požar zadnjih let v Sloveniji in neprecenljive zasluge gasilcev. Dravograd, 23. januarja. O strašnem požaru, ki je divjal v ponedeljek in torek v rafineriji mineralnega olja v Dravogradu, doznavamo naslednje zanimive podrobnosti: Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti nekega delavca pri aparatu za destilacijo bencina. Delavec je pri eksploziji tega aparata dobil težke opekline in morali so ga odpeljati nemudoma v slo-venjegraško bolnico. Ogenj se je hitro razširil po vsej tovarni. Za prvo pomoč sta prispeli na kraj požara gasilni postaji iz Guštanja in iz Mute. Tem gasilcem se je tudi zahvaliti, da se ni vnel tank. ki je vseboval 7000 litrov bencina. Čudno je. da se ni vnel bencin v tem tanku, kajti zid tovarne se je podiral na njega, posoda je pa vzdržala pritisk razbeljene mase. Pri gašenju in reševalnem delu se je posebno izkazala mariborska gasilska četa, ki je štela 12 mož s poveljnikom g. Vollerjem. Zaradi velikega mraza ie bilo težko priti do vode. Ma'o mariborsko turbinsko brizgalno so morali s pomočjo težke verige spustiti v zmrznjeno Dravo. Veliko turbino so pa postavili na most Mislinje. odkoder so rabili do pogorišča 900 m cevi. Pomoč je bila nujna, ket je gorelo 8vagonov olja. V nevarnosti pa je bilo 17 vagonov drugega gorljivega materijah. Mariborski gasilci so z gasilci iz Slovenj-gradca, Guštanja in Mute ob'ivali velik tank z bencinom od ponedeljka zjutraj do torka opoldne in so tako obvarovali rafinerijo pred še večjo škodo in pretečo katastrofo. Pride I Pride 1 »Ponižani in Lillian Gish razžaljeni4 velefilm lepši od „B?le sestre« elitni kino matica. Mariborski gasilci so se vrnili po 30-urni odsotnosti šele včeraj ob 10. zvečer. Mariborski brizgalni sta črpali vodo in bili v akciji neprestano 24 ur. Porabili sta 400 kg bencina. Gasilci so bili ves čas v veliki življenski nevarnosti zaradi eksplozij manjših shramb za olje in bencin. Požar je napravil tri milijone Din škode, ki pa je večinoma krita z zavarovalnino. Ogromno delo predvsem mariborskih gasilcev s poveljnikom Vollerjem na čelu zasluži veliko priznanje, kajti mariborski gasilci so imeli 10.000 Din efektivnih izdatkov, pri čemer pa niso uračunjena požrtvovalnost moštva, ki je bilo 30 ur od doma in čigar človekoljubnost je nepoplačljiva. Žena brez nog Na ljubljanskih ulicah se ie včerai pojavila nenavadna žena bre-z nog. a v zgor-niern delu telesa popolnoma pravilno in dobro razvita, ki se ie z glavnega kolodvora počasi poganjala naprei proti palači velikega župana. V rokah je imela posebne ročice, ki iih je prestavljala in se tako kolebaioč ooganiala. Na hrbtu le nosila večji cekarček in usnjato vrečo. Bila je popolnoma brez nog. Obuta, da rabimo ta izraz, je bila v debelo usnjato vrečo. Rabila je od glavnega kolodvora do velikega župana nad pol drugo uro Na velikem županstvu je kazala na hodnikih mimoidočim uradnikom posebno legitimacijo. Govorila je samo nemški. Resignirano je pripovedovala svojo težko usodo. — Zovem se Marija Grossmann in sem doma v Banatu. Rojena sem v selu Mari-olana pri Vršcu. Stara sem 31 let in hodim okoli, proseč mi'odarov. — Zdaj ste prišli v Ljubljano do velikega župana? — Prosila bi ga rada za kako podporo. Saj ima veliki župan dobre ionde. — Ali ste tako nesrečna in brez nog že od roistva? — Ne. Ko sem bila stara deset let. sem obolela na tifusu. Nič se ne spominjam, ke-daj so mi zdravniki noge odrezali. Pozneje so mi pravili, da so noge postajale popolnoma črne in so zdravniki nasvetovali težko operacijo Težko živim. Nesrečna žena je dolgo čakala v palači in končno so jo odpravili s primerno podporo. šena brez nog ie sicer prav. simpatična in udana v svoio usodo Ko se ie napotila v lepo palačo velikega župana, je svoj cekar. v kojem je hranila najnujnejše potrebščine, pustila kar zunaj na rob tro-toarja. prepričana, da ji ga ne bo nihče ukradel. Soma peljejo Liubliana. 23. januarja. Saimotežni voziček se ie davi pomikal z glavnega kolodvora po Dunajski cesti v smeri proti glavni pošti; Ko ie prispel na kolodvor jutranji dolenjski vlak. je potegnil iz prtljažnega vagona mlad S o vek velik zaboi, ki ie imel na vrhu in ob straneh večje odprtine, in ga položil na najet sa-motežni voziček Z zabojem na vozičku jo ie mahnil po Dunajski cesti. Jutranji pa-santi so radovedno motrili čuden zaboj. — Sömq peljejo .. . Tako so začeli govoriti ljudje, ki so stopali bližje vozička in ki se nekoli-o spoznajo na riboslovje. drugi pa so z debelimi očmi zijali strašansko požrešno pošast. — Kam ga peljete? — K Slonu, da ga bodo pojedli, je odgovarjal mladi človek v svojem zvenečem dolenjskem narečju. V ribolovu grofa Margherija v globoki Krki, ki je sedaj neko'iko padla in ie v zimskem času ob tem mrazu kristalno či sta, so v ponedeljek in včeraj priredili velik lov na some. ki so zelo razširieni v Krki. Tam ob Margheriievem gradu Otočcu ie Krka globoka nad 4 m. Borba z vodno pošastjo Mladi ribi«; grofa Margherija Anton Vr-tačič. doma iz malega sela Srednjega gr-čevja pri St. Petru okraj Novomesto. je te dni marljivo lovil some v Krki pri gradu, kjer je globok tolmun. V ponedeljek ie že vjel precejšnje velikane, ki so tehtali 20 kil Ря tudi manjše. Ze dali časa pa je Vr-tačnik opazoval, da mora biti v Krki sila požrešen som, ki neprestano deda velikansko škodo ostalemu ribjemu zarodu Včeraj popoldne ie Vrtačič zopet lovil some. S čotaščem je počasi in tiho drsel po tolmunu. S svojimi bistrimi očmi ie v globini kakih 4 m zapazil soma — pravega velikana, ki ie brezskrbno počival. Ni se zmenil za okolico, ker si ie najbrže popre-je privoščil opulenten obed Za svoj počitek si je izbral prav solnčen prostor, kamor so prihajali popoldanski solnčni žarki. Ravno lep in solnčen dan ie omogočil ribiču, da Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča j у Ljubljani LJUBLJANSKA DRAMA. Četrtek. 24. ob 3. popoldne: «Modri «»liček Miško». Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek. 25.: Zaprto. Sobota 26.: «Volpone». D. . LJUBLJANSKA OpERA. Četrtek. 24.: Zaprto. Petek, 25.: «Lepa Vida». A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek. 24.: «Divja raca». C. Kuponi. Petek 25. Zaprta Sobota, 26.: «Na cesaričino povelje». B. Ku-poni. «edelja, 27. ob 8. popoldne: «Adieu Mimi». Znižane cene- Kuponi. — Ob 8. zvečer: «Učiteljieca». Kuponi. Slovenske starše opozarjamo na današnjo popoldansko mladinsko predstavo, ki se vrši ob а ророИие v ljubljanski drami. Uprizori •e zadnjič v letošnji sezoni izredno zabavna mladinska igra «Modri osliček Miško» po izredno znižanih dramskih cenah od 12 Din aavzdol. Ljubljanska gledališka uprava prosi p. n. abonente, da si v primeru, ko ni v dnevnikih red gledaliških predstav točno označen, pogledajo vedno na gledališki letak, ki je v vsakem slučaju merodajen in ki je na 50. krajih nalepljen po mestu. (Jprava prosi, da slavno občinstvo to upošteva. Risto Savinova opera «Lepa Vida» se uprizori v petek dne 25. t. m. v ljubljanski operi za abonente reda A. Zasedba običajna, dirigira ravnatelj Mirko Polič. Kfenekor «Jonnv» v Newyorku propadel. Iz Berlina javljajo, da je Krenekova opera «Jonnv svira» pri ameriški premijeri na Metropolitana popolnoma propadla. Operi so izpremenili naslov ki se v Ameriki glasi «Јоппу, violinist jazz - banda» Vse. kar bi utgenilo žaliti plemenski čut Američanov, so odstranili, toda kljub temu se delo ni obneslo. List «Herald» je priobčil oceno, v kateri pravi, da je skladatelj Krenek mož konjunkture. Drugi dnevniki pravijo, da je «Jonny» revija s slabo jazz - muziko. ne pa opera. «Srpski književni glasnik» o Gradnikovi «Kitajski liriki». V 2. številki «Srpskega književnega glasnika» je izšlo poročilo o najnovejši knjigi slovenskega pesnika dr. Alojza Gradnika «Kitajska lirika». Recenzentka dr. Isidora Sekulideva primerja nekatere prevode z angleško, naravnost po kitajskem izvirniku prirejeno antologijo in pravi: «Izbor nam se čini dobar i pun ukusa. neke sa ie mogel zajeda« v tolmunu. Ribič sam opisuje borbo s somom tako-Ie: — Kako ste Vrtačič. vkrvild to ribo ro-parico? — No. Ы1о Je prav težko ln nevarno. Kmalu bi me bil som potegnil v hladno Krko. Ko sem ga zagledal, sem previdno prijel za ost. nasajeno na 6 m dolg drog Nameril sem ost na glavo, z vso silo sem jo zagnal ter soma zadel ravno v sredino hrbta. Som se je raztogoten pognal kot blisk naprej. Seboj kakih 300 m daleč vlekel ost. ki se ie nato izpulila iz hrbta Pri tem bi bil kmalu, ko sem držal za ost. som potegnil še mene v vodo Veslal sem z največjo naglico za somom ter ga dohitel, ko se ie skušal skriti. V drugič sem zapičil somu ost ravno v glavo. Bila pa je velika težava, to »preteto pošast« spraviti iz vode. Kmalu bi se bil čoln prevrnil. Tvrdka »Riba« ie od Vrtačiča. oziroma grofa Margherija kupila tega velikega soma. ki je bil natančno 1 95 cm dolg ter ie tehtal 33 kg Obenem ie Vrtačič pripeljal v Ljubljano na prodal več mailih in velikih somov tehtaiočih od 4 kg do 20 kg. Celokupno so vsi somi tehtali 104 kg. Še drug izreden eksemplar Tvrdka »Riba« bo prodajala somovo meso po 45 Din kg. Mrtvi som se lahko v sedanjem času ohrani očiščen do deset dni. Ko ie ribi? Vrtačič prodajal soma-velikana. je pripomnil: V Krta pa sfledimo še drugega soma. ki mora tehtati maimani 70 kg. Lov nami oa je zelo nevaren Pošast mora biti silno močna in se zna skrivati po luknjah Požre pa nam veliko množino drugih rib. Izkušeni ribič Vrtačič zatrjuje, da tak eksemplar požre do 20 kg rib na enkrat, a potem miruje po 4 in več dni Mi želimo ribiču Vrtačiču najlepši Petrov blagor in pričakujemo, da bo kmalu v Ljubljano pripeljal ono ogTomno pošast. vanredno lepe pesmice smo prvi put čitali. Prevodi sami, u glavnom, tačni su i melo-diozni, bez velikih prozodijskih nepravilnosti, poneke pesme su privlačne vrlo uspe-lom eksotičnom zvončnošču, što ie čast i pre-vodiocu i slovenačkom jeziku-» Pohvalno se izreka tudi o opremi, delu gosp Serajnika in Delniške tiskarne v Ljubljani. Dr. Uroš Krnij: O krizi parlamentarizma i njegovoj reformi. Ta aktualna brošura, o kateri smo spregovorili v torkovem uvodniku «Jutra», ie izšla v izdanju knjigarne S. B. Cvijanoviča v Beogradu ter stane . 10 Din. llOletniea rojstva E. А. Poe-a. V soboto je minilo 110 let, kar se je rodil prvi večji pesnik in pisatelj anglosaške Amerike Edgar Allan рое. Z bog svojega misticizma je bil dolgo neumevan v domovini; umri je dokaj mlad po življenju, ki je bilo nemirno in eksaltirano. prav kakor njegova umetnost. V Evropi se je zavzemal zanj zlasti francoski pesnik Charles Baudelaire ki je krasno prevel njegove spise in spisal temeljito študijo o Poe-ovi mistiki in bizarnosti. Še danes je Poe eden najbolj čitanih ameriških pisateljev. Nekatere njegove povesti so bile prevedene tudi v slovenščino. V eni prihodnjih številk «Ljubljanskega Zvona» izide prevod znamenite pesnitve «Krokar». Prevod je priredil Griša. papini in kritika. Znani italijanski puhli cist Giovanni Papini objavlja v književni reviji «pegaso» katero je ustanovil Ojetti, oster napad пя književno kritiko, o kateri pravi, da vrši ulogo uničevalca, ker nadeva književnost in umetnost Nova imrava v Radgoni Deleeracija ministrstva financ za Sloveni-v Liubliani ie nameravala ukiniti davčni urad v Gornji Radgoni, kier se je isti nahajal že nad 100 let ter obsegal 57 davčnih občin. Ukinitev davčnega urada v Gornji Radgoni pa bi bila vsemu prebivalstvu tukajšnjega okraja v ogromno gospodarsko škodo. _ .. Trg Gornja Radgona tvori že po svoji centralni legi naravnost središče ne le sodnega okraja Gornia Radgona, temveč tud' celega sreskega poglavarstva Liutomer Radi svoie centrale in obmeine lege ie v gospodarskem oziru izredno važno središče. ki do svojem Izvoznem ter uvoznem prometu z inozemstvom daleko prekaša vse ostale kraie sreza Ljutomer. V Gornji Radgoni se nahaia med številnimi uradi tudi carinarnica II reda. za katero je potrebno. da ie tudi davčna uprava' v istem kraju radi izdaje izvoznih potrdil o vplačanih davkih. Razven tega spada pod davčni okoliš Gornja Radgona okrog 400 tako-zvanih dvolastnikov in sicer 200 Avstrijcev, ki imaio zlasti vinograde v naši državi ter 200 domačinov ki imaio posestva — njive in travnike — v Avstriji Ze radi teh dvolastnikov bi bila ukinitev davčnega urada nemogoča, ker bi v tem slučaju nastale težkoče voditi potrebno ev'denco dvolastnikov in izterievamia davkov. Z obzirom na pretečo ogromno gospodarsko škodo prebivalstva davčnega in sodnega okrala Gornia Radgona se ie odposlanstvo občine Gornja Radgona in sicer župan dr Lenart Boe-zio. obč svet. Clotar Bouvier in gerent okrajnega zastopa Janez Lančič oglasilo dri finančnemu ministrstvu s prošnio. da se davčni urad v Gornji Padgoni ne ukine. Po sklepu sr ministra financ ie bila dne 16. t. m naknadno osnovana Nova davčna uprava v Gornii Radgoni, ki že posluje. Nova davčna uprava je prevzela ptfeg preišnjega delokroga tudi odmero vseh davkov razen pridobnine po 2. poglavju. S tem ie ustreženo prebivalstvu celega davčnega ln sodnega okraja Gornia Radgona zlasti Da prebivalstvu iz Apačke kotline Pred sodniki Žejni gasilci Lani Je goreio nekje v ljubljanski okolici. Prihiteli so vaški gasilci in pogasili ogenj. Ko so nehali gasiti, so nekateri začutili hude žejo. Neki pogorelec jih Je povabil na par litrov vina, odzvali so se in kmailn so bffl do-bre volje. Najbolj živahen le bil oče Boštjan; dolgonogi starec je stal za mizo, se norčevali h svojih tovarišev m jih dražil Zraven njega je sedel njegov srn. ki Je brl pripravljen očeta braniti. Francetov France je začel starca vleči га nos. Nekaj časa Je šlo. pa Je Stari kmaln spoznal, kam moli pes svojo šapico in razhudil se le: «Ti se boš n mene norčeval? Ti, kä ti Je šlo vse po zim; saj si se menda na gostUno priženil, ker vedno v krčmi čepiš!» Blaž Je vpil, da so ga vsi slišali, tolkel po mtei in se naposled prisiljeno zarežai. «Dobro, starec 1 Pa sem se v gostilno priženil; anti veš, kam sä se ti? Vem. da n« veš, kam mislim! No. na sodnico я s« priženil, ti, sivi pravdar sne tla vi! Da. da, na sodniji si že kar doma Menda si se zagleda! na svoja stara leta v kakšno airestantovsko devico; v kako tako. ki prodaja svoje sire« zvečer po be®nicah, da se mora zagovarjati pred sod-raHu. Ha, ha, ha!» Blažu Je bilo dovolj. Potuhnil se je м moičal Ko je družba odhajala domov. Je sinu namignil, da je ostal zadaj, sam pa Je v temi Franceta potreplja.1 po rami in dejal: «CakaJ! Malo k ti moram izpustiti. bo$ lažje spal m drža.1 jeizilk! Starec Je pri teh besedah sunil svojega nasprotnika z nožem v hrbet France se je zbart divjega starča in ranjen pobegnil. Ko Je Blaž prikolovratTl domov, ie prišel takoj za njim trudi s« in knete sta pozno ponoči važno posvetovanje. Mesto taä jima Je svetila v kamro prijazna lnna. . »Nihče ni videl, da sem ga Jaz sunil. France Je M vinjen, to bodo pač vsi potrdili,» Je govoril stari. «Tj raimaš niti beliča, siromašen de- r Na sp ošno zahtevo danes nepreklicno zadnjikrat ob 4- pol 6., po) 8. in 9. uri I®@(LM(E§ OiiL Ш© v ve efilmu bajne lepote I I I 1 ir.umi ilmske lepote - film ki ga ji občuduje vsa Ljubljana! /adnjapri- В tika, da si ga danes še ogledate v ELITNEM KINU MATICA telefon 2124 iavec si, laz imam pa bajto, oznali, je ne bodo nikdar pozabili. Težko prizadeti rodbini izražamo iskreno sočutje. $ ŠIŠKA. V nedeljo роч»Мпе le nastopi! svojo zadnjo pot v večnost br. Ivan Pušar, eden naj-agilnejših sokolskih delavcev in dolgoletni blagajnik društva za zgradbo sokol doma v Šiški. Kako priljubljen je bil med šiškarji pokojni bra« Pušar, je pokazal njegov pogreb. Vsa napredna m kulturna društva v Šiški ter številno občinstvo ga je spremljalo na n lego vi zadnji poti. Ob pol 3. pop. so oo. frančiškani izvršili cerkvene obrede, nakar so pevci «Sloge» zapeli: «Blagor mu». Razvil se Je nato veličasten sprevod pro« Št. Vidu, kamor so pokopali pokojnega brat». Na čelu sprevoda je korakala godba «Sloge», M Je vso pot svirala žalostinke, sledil je šišenski Sokol v lorojiu s praporom. Čitalnica s praporom. pevci, društvo strojevodij in številni vejici. Za krsto in sorodniki pa se je zgrnila velika množica pokojnikovih prijateljev. 2e je legel prvi mrak, ko je sprevod prispel na šentvidsko pokopališče. Po blagoslovu pokojnikovega trupla so pevci zapeli večno lepo «Vigred», пакат sta se v lepem govoru poslovila od vzor-sokoia br. Dolinšek, predsednik društva га zgradöe sokol, doma m za društvo strojevodij g. Fran?» Rupnik, ki je orisal pokojnika kot značajnega ia vestnega tovariša. Ko so -začele padati na krsto prve grude, se Je vsa množica razšla v globoki žalosti nad prerano umrlim tovarišem in bratom. Slava spominu br. Pušar ja! — V počašče-nje spomina prezgodaj umrlega brata Pušarja ?e darovala rodbina Me rti a k na mest и venca društvu га zgradi» 100 Din, za kar ji izreka odbo» iskreno zahvalo. GORNJA RADGONA. Tukajšnji župnik g. Martin Gaberc se je pretekli četrtek v družbi dve» deklic odpravi! na sankanje v Polički breg. Nesreča je hotela, da Je z a vozil v klanec. Pre-vrgli so se in si le 16 letna K. zlomila nogo, župnik si Je pa spshni! roko. Gornja Radgona. Občni zbor Sokolskega društva v Gornji Radgoni se bo vršil v četrte«, dne 31. Januarja 1929 ob 20. uri v prostoru gostilne pri Pošti na Spodnjem grisu. Ker se bodo na tem občnem zboru reševale važne društven« zadeve. Je udeležba za vse članstvo stro-go obvezna. Da bo malo spremembe in razvedrila v tem kratkem predpustnem času, priredi tuk. sokolsko društvo na pustno soboto, dne 9. februarja 1929 ob 20 uri v vseh prostorih gostiim« pri Pošti na Spodnjem grisu maškerado. Vstopnina 10 Din za osebo — za maske prosto. Igra godba na lok. Maske dobrodošle! RADINCI. O dogodku v gostilni A. Stemiiš* Je poslalo županstvo Radinci naslednje pojasnijo i Tistikrat ni bilo v gostilni A. Sterniša nobenega pijanega kmeta iz Radincev ali okolice, ampak so bili v gostilni neki delavci iz oko-lice. kateri so se sprli г gostilničarjem zaradi spravljanja ledu Navzoči podpreglednrk K. Maček ?e hotel miriti. Razjarjeni gosti so pretili z odprtimi noži gostilničarju, a on г revolverjem. Nesreča je hotela, da Je Sterniša sprožil revolver ter z enim strelom zadel financarja v trebuh. K. Maček Je oženjen, oče štirih nedoraslih otrok. K sreči se mu zdravje hitro zbolišuje tako, da bo v kratkem lahko zapustil radgonsko bolnico. Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Jutru" Jannings Krik mesa* Stockholm „Aftonbladet4' Plajkolasalnej a ' lopa Emila lanningsa. To ]e v stani« samo on ! Domače vesti 9 Odlikovanje. NJ. Vel kraU ie beograjskega nadškofa g. dr. Rafaela Rodiča odlikoval z redom sv. Save L stopnje. * Notarska vest. V smislu rešenja ministra pravde z dne 17. t m. so seje komisije ea napravo zakona o javnih beležnikih odložene na neodrejen čas. vsled česar odpade tudi prva na 25. i. m. sklicana seja. * Nov zakon o Imenih. V ministrstvu za notranje zadeve se dovršava zakon o ime-irih, ki je Ы1 že svojedobno izdelan, sedaj pa nekoliko tepremenjen. Po tem zakonu se mora pofleg imena navesti pri moškem polno očetovo ime pri ženah pa polno ime moža. * Iz zagrebške univerze. Kakor znano, se Je rektor zagrebške univerze dr. Josip Be-lobrk v zadnjih dneh mudil v Beogradu ter posetil ministra prosvete, finančnega ministra in ministra za poljedelstvo. Rektor Je na sestankih z ministri razložil potrebe zagrebške univerze, ter dobil lagotovilo od-pomoči. Rektor dr. Beiobrk je na seji uni-verzitetne uprave poročal o rezultatih svojega potovanja v Beograd Pozval je k sebi tudi zastopnike vseh dijaških klubov, iim razložil današnje stanje ter jih opozoril, na.) pazijo na mir in red na univerzi. Zlasti Sh je opozoril na posledice, ki bi mogle nastati zaradi eventualnih neprimernih nastopov univerzitetnih slušateljev. Zastopniki klubov »o rektorju obljubili, da se bodo ravnali po njegovih nasvetih. * Popravek. V članku »Novi zakon o trstrojstvu sodišč* v štev. 19. od 22. t. m. se je v drugem odstavku ČL 4. vrinila pomota ter se ima v oklepaju v Sloveniji Gornja Radgona pravilno glasiti »Gornja Lendava«, ker v Gornji Radgoni itak obstoja «reško sodišče. Zanimiv proces o starih aferah. Pri sodišču prve stopnje v Beogradu se je predvčerajšnjim vršila tožba Dragiše Stojadino-viča proti bivšemu radikaiskemu poslancu dr. Niko Novakovlču. To je nadaljevanje procesov, ki so v zvezi z afero Rade Paši-ča. Dragiša Stojadinovič toži Niko Novako-viča zaradi obrekovanja v člankih, ki jih je Novakovič objavil v »Politiki« leta 1926 !n v katerih dolži Stojadinnvida. da je ukradel državne dokumente in sprejel pcdpuknmo v znesku 120.000 Din od tovarne cementa. Novakovič pri obravnavi ni navzoč, zastopa жя odvetnik dr. Martinac. ki prečita akt ministrstva za trgovino in industrijo o preiskavi v pisarni Dragiše Stojadinoviča. Glede podkupnine predlaga kot pričo tajnika radikalne stranke Brkiča, ki bo potrdil, da }e da! Stojadinoviču 120.000 dinariev. ter zaslišanje direktoria omiške tovarne cementa MikuJičiča. Stojad'novid trdi. da je Brkič krivoprisežnik in da bo to dokazal. Obravnava se še nadaljuje. * Plovbenl promet na Savi ustavljen. Kakor javljajo iz Beograda je v zadnjih dneh sraviadal zopet hud mraz. Tecnperatu-ra .ie padia zopet na —16 stopinj C. Po Savi plavajo velike plošče ledu Med Sremom in Mačvo so morali vsled tega odstraniti pon-tonsld most Ravno tako je onemogočen fud; promet s čolni Ledene plošče so pokrile vso površino Save * Smrtna kosa. Dne 20. t m. Je umrl po dolgj in nračni bolezni na Figarievem mostu pri Kraljevcu posestnik g. Josip Pro-sinšek — Na Karlovški cesti 15 v Ljub-Hani je preminul po dolgi bolezni g. Josip Bändel, poštar v pokoju. Pogreb bo da-Bes 24. t m ob pol 16. — V Ljubljani je umrl nadzornik drž železnic v pok. g. Ivan L u k a n. Pogreb bo danes 24. L m. ob 14. — V Novem mestu je po kratki mučni bolezni preminula posestnica ga. Frančiška Kosičkova, rojena Gregorčičeva. Pogreb bo danes 24. L m. ob 15. na pokopališče v Smihelu V Ljubnem na Gorenjskem je umrl bivši uradnik KID na Jesenicah g FTanc Pogačnik. Pogreb bo 25. L m. ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Društvo Čitalnica v Gradcu je imeJo v ▼ nedeljo 20 t. m. svoj redni občni zbor, kateremu ie prisostvoval tudi jugoslovenskl konzul g. Omčikus. ki je društva zaščitnik in častni član. Odbor je setavijen takole: predsednik: dr. Ivan Klasinc, podpredsednik: Ivan Hren, tajnik: cand ing Ivan Kreft, namestnik tajnika Malči Zemljič, blagajnik: Ivan Bajec, nimestnik blagajnika: cand ing. Dimitrij Kimovec, knjižničar: Josip Maver, namestnik: Jovo Despič. * Pritožbe zaradi pomanjkanja premoga. V letošnji zimi se je večkrat čitalo v časopisih o pomanjkanju premoga za domačo kurjavo. To pomanjkanje se je občutilo ne samo v Ljubljani — temveč po celi Sloveniji. Delni vzrok temu je ta, ker so morali rudniki v Sloveniji v prviv rsti kriti potrebo železnic. Glavni vzrok temu pomanjkanju je pa dejstvo, da začnejo privatni konsumentl nabavljati premog šele takrat ko že pritisne najhujša zima. Naj si vsaka gospodinja preskrbi premog že poleti ali v jeseni, ko je istega dosti na razpolago in ko morajo po-leti zaradi pomanjkanja naroči] včasih premogovniki celo deponirati premog kosovec Ako bi se na ta način prakticiralo, bi nihče ве prišel pozimi v zadrego radi premoga in bi rudniki imeli tudi poleti več naročil Saj denar, ki se ga izda poleti za premog ni proč vržen — ker premog lahko počaka zime v kleti oizir. v kaki drugi shrambi. Da je to potrebno, Je dovolj jasno pokazala letošnja zima — zaradi česar se vsem prizadetim svetuje, da se ravnajo po tem kar je gori navedeno. * ŠlbeniSani se kopljejo v morju. Po vesteh lz Sibenika ie zavladalo tamkaj pomladansko vreme. Nebo je jasno in solnce sije z vsem svojim žaTom. Zanimivo je dejstvo, da so se prošli ponedeljek nekateri mladi ljudje že kopali v morju. * Dva volka v Mostaru. Vsled gladu sta se prošli ponedeljek dva volka prit epi a v Mostar. Ljudje so takoj priredili na nju lov. vendar sta volka pobegnila ter v okolici raztrgala deset ovac Niti stari ljudje n& pomnijo, da bi volkovi vdrii v mesto. * Tragičen konec mladega zakona V selu Otoku pri Vinkovcih se je preteklo nedeljo odigrala tragedija, o kateri govori Otok in vsa okolica. V nedeljo sta se tamkaj poročila čevljarski obrtnik Ivan Gregorič iz Beograda in Marija Sokčevič hčerka oto-Scega posestnika. Svatovska gostija se je nadaljevala tudi še v ponedeljek. Ko se je Gregorič v ponedeljek zvečer podal v družbi v neko sosedno hišo, da povabi soseda ra svatovščino, je med potom streljal z revolverjem. Nesrečni slučaj je hotel, da se top na »Reduto SK. Ilirije, največjo elitno družabno prireditev v letošnjem predpustu. Seveda velja to tudi za maske, ki se bodo morale še posebej legitimirati, za to določeni komisiji, na kar se jih bo uvrstilo v sprevod Opozarjamo pa, da se članom kluba in dijakom po večini vabila niso pošiljala, ker se lahko prireditve udeleže brez vabila, a proti predložitvi legitimacije. Vse ostale pa. ki se jih je pri razpošiljanju vabil nehote aH pomotoma prezrlo, naprošamo, da javijo svoje ime in točen naslov na «SK Ilirija« odbor za prireditev redute. kavarna Evropa, odnosno da osebno reklamirajo vabilo pri gornjem naslovu. — Prireditveni odbor za »Reduto SK Ilirije.« * Veleslepar pod ključem. V torek zvečer ie on Hen?radu direktor Darobrodar-ske družbe Taško Naumcvič zalotil na ladji človeka, ki je zbiral prispevke za Jugo-slovensko novinarsko udruženje. Ker je j dvomi! o resnici navedbe ga je Naumovič zapri na ladji, o zauevi pa obvestil novinarsko udruženje in poiicjo. Dognalo se je, da ie ta slepar že več tednov zbiral po Beogradu prispevke za razne svrhe. v prvi vrsti pa za novinarsko udruženje Policija ga je pridržala v zaporu Identiteta njegova se še ni mogla ugotoviti, кет ie neznanec v posesti dokumentov na razna imena. * V stanovanju se je zadušila. Kmet Andrej Papata iz Tjesna v severni Dalmaciji je v torek zjutraj v postelji našel mrtwa Josipa in Adrijano Papata. Zandarmerija je ugotovila, da sta ponoči, hoteč zagreti sobo. neke posodo napolnila z žerjavico oglja ter jo postavila poleg postelje. Ker so bila okna in vrata zaprta, sta ponoči oba umrla vsled zastrupljenja z ogljičnim monoksidom Josip je bil star 73, njegova žena pa 61 let. * Pri želodčnih ln črevesnih boleznih pripomore uporaba prirodne »Franz-Josefove« CTenčice k dobri prebavi, prebavni organi postanejo zopet sveži ter na ta način lahko dovajajo hranilne snovi v kri. Zdravniki priporočajo »Franz-Josefovo« grenJS'co posebno onim ljudem, ki nimajo priliko se vribati. Dobi se v seh lekarnah, drogerijah in Speceri'sk'h trgovinah. V&ßwfi jxtfofo « yhJwjbvu^] Meh oz Grosuplje se dobi po originalni tovarniških cenah v: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani in njenih komisijskih zalogah: Franc Palme Ljubljana. Gosposvetska 7, tel št. 2376; Franc Palme. Celje, Cankarjeva 7, tel št. 38; Franc Palme, Maribor, Koroška 8. tel. St. 86 ITO — zobna pasta najboljša! * Kašelj, prehlad, hrlpavost, pljučne bolezni z gotovostjo ozdravi »Sirofen«. Dobi se v vseh lekarnah. * Plesne obleke od 240 Din dalje. Ogled istotam neobvezen P Maedič Ljubljana. * Tovarna Jos. Reich sprelema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. * Tkanina .tfKRNLM. glavna «aloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufak-tura 1Я? * Družb! sv. Cirila In Metoda je izročila ženska šentpeterska C. M. podružnica 2010 Din, katere je nabrala v počaščenje spomina dolgoletne odbornice pok. gdč. Helene Bavdekove. Iskrena hvala! 184 * Občni zbor Obrtne zadrnge lesnih strok v št. Vidu nad LJubljano se bo vršil na svečnico 2. februarja ob devetih dopoldne v šolskem poslopju v St. Vidu. Na sporedu bosta tudi poročilo ln razgovor o mizarski razstavi. 182 * Cenjeno občinstvo se vljudno opozarja na inventurno prodajo ostankov parov čevljev, osobito malih številk, po znatno znižanih cenah, dokler zaloga trala, v trgovini PEKO, Ljubljana, na Aleksandrovi cesti. 131 Iz Ljubljane Svetosavska proslava oa dan sv. Sa. ve 27. L m- ob 11. dopoldne v veliki dvorani univerze rma naslednji spored: l. Akademski pevski zbor zapoje Golarjevo »Na-pitnico«. Kompozicija je Adamičeva. 2. Slavnostno predavanje g. rektorja univerze dr. techn. prof. Milana Vidmarja o razvoju elektrotehnike. 3. Proglasitev nagrajenih tem in tekmovalcev, ki jim je za tekoče študijsko leto podeljena Svetosavska nagrada Nj. Vel. kralja. 4. Akademski pevski zbor zapoje državno himno. u— Slovensko zdravniško društvo ▼ LJubljani vabi na redni občni zbor, ki bo 26. t. m. ob pol 8. zvečer v restavraciji »Zvezda« z naslednjim dnevnim redom: čitanje zapisnika, letno poročilo odbora in revizor, jev, volitev predsednika, odbora, revizorjev in razsodišča, določitev časopisov in knjig, določitev članarine, zdravniški stanovski red. slučainosti. Za primer nesklepčnosti velja določilo poslovnika. u— Reprezentačnl ples slušateljev ljubljanske univerze. Opozarjamo, da se bliža 5 februar, ko se bo vršil v Unionu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja III reprezen-tančnj ples slušateljev ljubljanske univerze, ki je vsako leto najpomembnejši družabni doeodek in naravnost merilo družabne kulture v Sloveniji. Ne pozabite toTej priti na rendez-vous vse elite iz Slovenije in še pravočasno reklamirajte vabilo pri »Svetu slušateljev ljubljanske univerze« osebno ali pismeno. в— Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani priredi svetosavsko besedo na dan sv. Save. v nedeljo dne 27. januarja 1929., v veliki dvorani »Sokolal« na Taboru. s prijaznim sodelovanjem gdč. S Ram-šakove. operne pevke, gospoda Pavla Orbe opernega pevca, gospoda Marjana Rusa, konservatorista, gospoda L. M Skrjanca, proiesorja konservatorija, pevskega društva »Krakovo-Trnovo« pod vodstvom gospoda M. Premelča in godbe Dravske divizije. Začetek ob 30. Ш................" S-VW^J.-" • t* Senzacija! Velenapelo Tajnosti na dvoru Fi m iz oosiednie dobe turških su ta nov Usoda dveh francoskih artistov u Živ ! ei ie ?a.1n'ega turškega su! tana Car grad! Velezanirnivo 1 P je in' era danes oö 4. poi в., pol in 9 ur KINO IDEAL u— Obrtništvu v pojasnilo! Iz (Lievoih časopisov posnemamo, da ie bila z razpu. stom političnih strank razpirščena tudi Obrtna zveza v Ljubljani. Da ne bi nastale nejasnosti, sporočamo obrtništvu, da ni razpu-ščena nadstrankarska, po § 130 с obrtnega reda ustanovljena Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, ki se .jo na kratko označuje mnogokrat tudi »Obrtno zvezo*. — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. u— Tatjanln večer bo priredila Zveza ruskih akademikov danes 24. t. m. v Unionu pod pokroviteljstvom Častne dvorne dame. gosoe Pranje Tavčarjeve in častnega dam-skega komiteja. u— Muhasto vreme. Danes le Mo vreme prav muhas'o Zjutraj rahel mraz. dopoldne pa so poredkoma naletavale snežinke. Dočim je bilo dopoldne še oblačno, ie popoldne po več dnevih zopet zasijalo prijetno zimsko solnce. Barometer znatno pada. a termometer se dviga. Zjutraj ie živo srebro stalo še za dve stopinji pod ničlo, a popoldne se je dvignilo že nad 2 stopinji nad ničlo. u— Jadranašl! Drevi ob 30. se vrši članski sestanek J n. a. d. »Jadrana« v društveni čitalnici — Zaradi važnega dnevnega reda je udeležba za vse člane strogo obvezna. Točno! — Odbor. n_ SK. Slavlja. Danes ob 20 uri zvečer t?ri Štoru seja upravnega odbora Gg. odborniki se vlludno naprošajo, da se seje točno in pohmštevilno udeleže Tajnik I. u— Udruž. Jugoslov. Inž, In arh. ima v petek dne 25 t m. ob 20. uri prijateljski se-stanek v restavraciji »Zvezda«. u— Drzna tatvina na Dunaiskl cesti. Sno-či okoli 20. je šla po Dunajski cesti znana trgovka, k; je imela v svo'i aktovki 4000 Din gotovine. Nekako v bližini cerkve Sv. Krištofa je prišel za njo neki mladenič, ki je segel po aktovki ter jo hote! lastnici silo-ma vzeti. Nekai časa sta se oba pulila za aktovko in trgovka je začela kričati na po. moč. Mimo je privozil na kolesu uradnik strojnih tovarn g. Bezlaj ter takoj skočil ogroženi na pomoč. Mladenič videč kritično situacijo jo ie pobrisal urnih krač dalie ter krenil o Samotn! ulici proti Bežigradu, g Bezlaj za njim Policijski radrornik Vogrič je begunca prijel ter ga odvedel v zapore. Pri zaslišanju na policiji se je zagovarjal, da Je storil to v pomanjkanju in obupu. Udan v svojo usodo je kratko pristavil: vse prienam. Storil sem to zaradi bede. 2e mesec sem brez stalnega zaslužka in brez stalnega bivališča. Preživljam se z müodari, ki mi jih naklanjajo dobri ljudje. K starišem se nočem povrniti, ker sem ž niimi sprt. Včeraj sem se povrni! iz bolnice in bilfcem brez sredstev. Hotel sem ženski vzeti aktovko, da bi Jo prodal za nekai »kovačev«. Policija ga je izročila deželnemu sodišču in bo najbrže obtožen zaradi tatvine, ker njegov zločin nima popolne kvalifikacije pravega ropa. Nesrečni mladenič je Anton S., 23 letni ključavničarski pomočnik. o— Policijski drobiž. Od torka na sredo je policiia aretirala 5 oseb zaradi raznih de-liktov, med drugimi tudi Kitajca Ung Suen Dinga zaradi krošnjarenja. Prijavljena je bila manjša tatvina, dalje slučai nedostojnega vedenja na ulici, slučaj neprevidne vožnje, končno neki obrtnik zaradi prestopka obrtnega reda in dva prodajalca premoga. ker nista imela pravilno plombiranih vreč za premog. Policiji je bilo prijavljenih tudi 9 trgovcev zaradi kršenja uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih "lokalov in 4 lastniki vozil zaradi cestno-policijskega reda. Kliub pred pustu je bila noč izredno mirna. Pozna se. da smo proti koncu meseca, ko ljudem primanjkuje denarja za ve-seliačenie. Kože divlečine so narodno premoženje najdiažje plačuje zajce povhe, lisice itd. P. Semko, Lfublfazia Miklošiče«« cesta. n— Zaključni venček plesnih va| na Ta. boru bo v soboto 26. L m. ob 20 Vabljeni vsi cenjeni obiskovalci, dobrodošli pa tudi ostali plesalci in plesalke. Sodeloval bo pr-vovrstni Sokolov jazz. Policijska ura podaljšana do 3. zjutraj. 186 u— Sekcija Zveze finančne kontrole v LJubljani priredi v soboto dne 26. t m. v veliki dvorani hotela »Uniona« plesno ve-selico pod pokroviteljstvom finančnega direktorja za Slovenijo g. dr. Josipa Povaleia 171 HOÖOO i dim sm Iz Maribora a— Sprememba temperature. Preteklo soboto je kazal v Mariboru termometer še —12 stopinj С. V nedeljo zjutraj pa je kazal 1 stopinjo nad ničlo. Ta nagia sprememba temperature je imela tudi neprijetne posledice. Ker so zmrznile vodovodne cevi in se je !ed začel tajati, je počila cev v poslopju glavne pošte na podstrešju. Voda ;e zalila vse spodnje prostore, večje škode pa ta po-piava ni napravila Tudi drsališče v mestnem parku je zaprto, za to hodi mladež na drsališče športnega kluba »Maribor« \ Ljudskem vrtu. kjer je umetni led. ki doslej Hjnbuje spremembi temperature. Vse pa kaže, da bo v Mariboru še škripalo, kajti včeraj Je toplomer že kaza! 7 pod ničlo. a— O bistvu hipnoze In sugestije bo predaval v petek 25 t. m. ob 8. zvečer v Ljudski univerzi eden prvih naših psihologov univ. prof. dr R. Bujas iz Zagreba. Z mnogimi hipnotizeTji je bi! že csrečen naš Maribor in gotovo bo zelo interesantno slišati mnenie našega veiikega psihologa o tem zagonetnem problemu. a— Po 8 letih pojasnjeni итог. Od Sv Marjete ob Pesnici javljajo, da sta aretirana in oddana v zapore mariborskega sodišča Ivan 2el, viničar in njegova sestra posest, nlca Julija Donko Baje sta kriva, oziroma sokriva smrti posestnika Antona Donka, ki je bil ustreljen 19. maia 1. 1921. Pred 8. leti ie bila proti nfma uvedena preiskava, ki pa ni mogla ničesar dokazati m sta bila Izpuščena. Sedaj so baje dob:ii dokaze, da sta imenovana bila soudeležena pri umoru Antona Donka. Ь Ce!?a e— Popravek. V včeraišnii notici o visokem jubileju g. Boštjana Seliška ie tiskar, ski škrat zagrešil neljubo napako s tem, da je izpremenil ime Selišek v Sel:?išek, kar so pa najbrže že čitateiji sami spoznali in popravili e— Zanimivo predavanje. V maii dvorani Narodnega doma se ie vršilo predsnočnjini zanimivo predavanie Zbornice TOI. ki ie bilo prav dobro obiskano. Predaval je zbornični davčni konzulesnt g. Žagar iz Ljub-iiane o davkih. Zvečer pred predavanjem bi se moral vršiti v rdeči sobi Narodnega doma letni občni zbor tukajšnjega T reo v. skega društva, ki pa je bil iz raznih vzrokov preložen na prihodnji teden. PRAVI UŽITEK •o pražeae kave (fino aromatlfne mešanice) tvrdke ANTON FAZARINC - CELJE e— Beda. Predvčerajšnjim ie bila v Klavni ulid aretirana 53 letna Marija Siploško-va iz Creta zaradi splošnega suma. Na hrbtu je nosila težak, poln nahrbtnik, ki se je zdel patruljirajočemu stražniku sumljiv. Pri preiskavi so našli v nahrbtniku 15 kg pre.noga vrednega 6 Din. Premog je bil last državne železnice. Stiploškova se zagovarja, da je premog nabrala na progi med tračnicami. K temu sta Jo prisMila mraz zadniih dni ln pa DANES ZADNJIKRAT Boj za Matterhorn Ob 4, H И 8. ta 9. ori. Kino »DVOR«. Kino »DVOR«. lic beda, kajti toliko denarja nima. da bi si mogla kupiti premog. Policija je zaplenjen) premog vrniJa železniški upravL Iz Trbovelj t— Narodni dom v Hrastniku. V nede» Ijo pop. je priredilo Glasbeno društvo ro parsko igro s petjem «cVolkaJin* v Narod» nem domu. Prireditev je prav dobro uspe* la. Igraici kot pevci so se potrudili, da po» dajo svoje vloge kar najbolje. Izmed igral» cev sta se posebno odlikovala gdč. Drofe» nikova, ki >e bila posebno požrtvovalna m hodila k vajam iz Laškega, v vlogi Kate Boljančeve in g. inž. Freyer v vlogi Juraja Nerada. Pri slednjemu je bila edino izgo» vorjava tu su tam siaba. Isto velja tudi za ostale igralce. Dvorana ie bila nabito pol» na in izrazila se je želja, da se igra pono» vi. Po igri je bil pni kabaretni večer v Hrastniku. Gostje iz Ljubljane gg. Rak, Stemberger, Preželj in Hojkar so nastopa» li z izbranimi točkami Posebno sta uga» jala brata Raka kot komika in mg Freveir» jev slikar. Odmore je pridno izpopolnjeval orkester Glasbenega društva. Istemu česti» tamo k uspehu in želimo, da bi še večkrat nastopil s sličniffi. h. I itiie f— Demontaia topilnice se }e Se pričela V včerajšnjem «Jutru» srno poročali о гада oih tukajšnjih kombinacijah zaradi proda» je topiLniske vile in stavbne parcele. Na» ša domneva, da bo topilniški koncem po» poboma opustil obrat litijske topilnice, pa se je obistinila. Uprava je že začela z ae» montažo topilniškrh objektov. Mlini za mletje rud so prodani v Mežico, takisto bo» do odpeljaJi tudi peči za taljenje. Ostane« jo le še stroji v elektrarni, ki jih bodo upo» rahljali га pogon nove tovarne, če bodo gajanja dobro uspela. Vsa tukajšnja oko» ca se hiastno zanima za poročila o na» daljni usodi te stare tovarne, in nestrpno pričakuje novic, kako se bodo pogajanja iztekla. Ni čuda! Ljudje si žele zaslužka! Tovarna, kakor je topilnica, pa bo dal* lahko mnogim kruha.. i— Uh, ta IpanskaJ Vse boleha! Nič nO zbira, uradnrk, trgovec, kmet, vsakega po« bode. Rokovniači posebno med šolarji V enem samem razredu boleha 25 dečkov, >n ni nič čudnega, če je zboiel tudi — učitelj. h Za^oria z— Dar občinskim revežem. Mesto ven» ca na krsto umrlega člana veletrgovca Mi« helčiča ie gremij trgovcev v Zagorju daro» val znesek 250 Din za občinske reveže. z— Predavanje o novem hišnem najenu ninukem in obrtnem davku. V ponedeljek zvečer se je vršil v gostilni g. Grčarja do» bro obiskan sestanek hišnih posestnikov m obrtnikov. Na sestanku je obširno poro» čaj in raztolmačil novi hišni in najemninski davek predsednik Drušrva hišnih posesfcs nikov g. Frölich iz L;ubl)ane. Za stvarno in poučno predavanje, ki je bilo sprejeto z največjim zanimanjem, se je zahvalil predsednik obrtnega društva g. Bajcar. z— Dva vloma v eni noči. V oonedeljek ponoči je bilo vlomljeno v trafiko mvali» da g Fr. Köss^'a v Zagorju. Vlomilcu morajo biti razmere dobro znane, da je od« pri predal, kjer je imeia hčerka Kösselova izkupiček za prodano časopisje. Denar, ki ga iztrži m tobak, odnese vsaki večer do» mov v Toplice Ko je ziutraj odprla go» stilničarka gospa Dolinškova hišna vrata, ie opazila onkraj ceste, da je bilo ponoči vlomljeno v trafiko. Našla je pri vratih še «kiarnfo» in enega «kovača», ki ga ie vlomilec izgubil. Tat pa ni bil hud tobakar. Pustil je vse smodke, cigarete in drugi to» bak na mestu, le par škatelj boljšega ciga» retnega tobaka je vzel. Škoda znaša okrog» lo 1000 Din. Orožništvo zadevo preiskuje in je vlomilcu na sledu. — Drugi vlom se je izvršil v barako na Scnovni. kjer ima mesar g. Ino svojo podružnico za prodajo mesa. Tu je vlomilec pobral salame in klo» base, meso jc pa pustil. D^k^otm &3! a ie'odec in čiščenje «ii krvi uspešno sredstvo proti dnehelosti. siehe rtrebpvi in habt• tuelne ohstipaci »e. — Dobi se v vseh 'ekarnah Proizvaja lekarna IIL - ARKO. Zasreb. llica št 12 \j Nftwc? f^sta n— Dsvkarju se omračil um. Pred nekaj dnevi je bil premeščen iz Logatca v Novo mesto davčni uradnik g L J., ki je minulo soboto pričel na svojem stanovanju v špi» talski ulici nenadoma be>neti Razbil je več komadov hišne uprave ter grozil ženi šn svojima dvema otrokoma. Na pomoč po» zvani stražniki so nesrečnika odvedli k okr. zdravniku dr. Gregoriču, ki je v sporazu» mu z mestnim županstvom ukrenil vse po» trebno, da prepeljejo g. J. v linbljansko opazovalnico. V Ljubljani reveža niso spre» jeli, temveč so ga poslali nazaj v Novo mesto, kjer so ga imeli zaprtega na policij» ski stražnici. V Novem mestu ni namreč nikjer drugje prostora za take bolnike. Ka« kor se pripoveduje, je g. J. kazal znake abnormalnosti že na svojih prejšnjih služ* benih mestih. V Murski Soboti jc nesreč» nik poslal pismo v Beograd, v katerem je navajal, da ga nekatere osebe zasledujejo in da ga hočejo uničiti. Na vprašanje, za» kaj se ne more pomiriti, trdi. da dela po navodilih, ki mu iih daje sveta Marija. n— Na tlaku mu je spodrsnilo. da si j« zlomil roko v zapestju zemljiški ravnatelj g. Tofan. Želimo mu skorajšnjega okreva* nja. Mnrclf/o S^h^ts mr— Izraelitski občini v Murski Soboti je umrl njen predsednik, trgovec g Ed» mund Fuerst Izraelitska občina je odpove» dala v znak žalovania začasno čajanko, ki so se vršile vsak mesec. Kdo bo novi pred» sednik, še ni znano. mr— Dramski odsek pripravlja «Svejka» v režiji g. prof Staneta Meliharja. Če ne bodo nastopile nepričakovane ovire, se bo vršila premijera 1. februarja, ponavljalo pa se bo na praznik 2. februarja popoldne. Vaša deca pridobi na teži in se telesno ter duševno okrepi, ako dobiva za dopoldne in južino 2—3 žličice OVOMALTINE • Sokol Sokol na Vrhniki je ime! svoj redni občni zbor preteklo nedeljo ob poJ 15. v re* (tavraciji «Mantua» ob polnoštevilni ude« lefbi članstva Občni zbor je otvori! staro» •ta br. Schiffrer, ki je pozdravil zastopnika ijublj. sokolske žtrpe br. Petrovčiča, se spo< Biinjal umrlih bratov in prečita! poslanico JSS. V svojem govoru je omenil vse vaz* oejše dogodke preteklega leta, želja, da bi Sokol prišel do svoje strehe, se žal zaradi težke finančne krize in premajhne agilnosti članstva ni mogla uresničiti, pač pa bo sku» kal novi odbor letos zastaviti vse ssile, da pride «L zime Sokol pod svoj lastni krov. Sledila » nato poročila društvenih funkci* jonarjev Br. tajnik je podal lep« sestavijo» no poročilo, omenil usipehe vseh prireditev, ki so bile vedno prav dobro obiskane Dni» Stveoa statistika izkazuje 87 članov. 46 čla» nie ter zadovoljivo število naraščaja in de* oe. Grajal ie neredno udeležbo bratov od* bomikov pri sejah ter želi, da bi ta ne» dostatek letos odpadel. Brat blagajnik je nato podal skrbno sestavljeno blagajniško poročilo, ki izkazuje lep finančni napredek. Fcmd za zgradbo sokolskega doma je od 1. 1919. znatno narastel in če bo članstvo ctorilo sivojo dolžnost bo kmalu stal ponos» no Šokolski dom na Vrhniki iz načelniške» ga poročila posnemamo, da je bil obvsk telovadbe prav zadovoljiv pri vseh oddel» kih, zlasti člani »o pri društvenih nastopih pokazali prav lepe uspehe. Želeti bi bilo, da bi tudi članice sledile bratom telovadcem. Tudi naraščaj m deca sta izvršila svojo dolžnost v telovadnem pogledu Prosvetno delo, razvem knjižnice, ki lepo uspeva, v mi» tiuiem letu ne zaznamuje posebnih uspehov Na predlog br. revizorja se je podelil od» boru absofutorij, kar je bilo z odobrava» njem sprejeto. Pri volitvah, ki so se izvr» šile «oglasno je bil izvoljen za starosto br. Kumer. podstarosto br Peršič, ter 8 odbor» ci kov, 3 namestniki m 2 revizorja Po vo» illrvah je pozdravil zborovalce župni dele» gat br. Petrovčič Na predlog br. staroste se je ustanovil gospodarski odsek, v kate» rega je bilo izvoljenih več starejših bra» tov. ki si je nadel nalogo postaviti v leto» šnjem letu Sokolu — svoj lastni dom. Ko so «e rešile se nekatere mteme zadeve je brat starosta zaključil občni zbor, ki ie potekel v najlepši harmoniji Zdravo. —t. Smofarske tekme Gorcujske sokolske lupe se bodo vršile a februarja v Mojstrani. Ista župa je izdala tudi prvi pravilnik za društvene smučarske odseke ki naj služi vsem sokolskim društvom župe kot nekak kažipot za snovanje in delovanje odsekov. Župa vabi na svoje tekme vse Sokole, prijatelje smučarstva in seveda tudi savezno starešinstvo in tehniški odbor. Kaši össtrau granic p_ v Benetkah Je umri od Vtoga SK Železničar od 2. t m. v zadevi kooptacije dveh njegovih članov v M. o. v Mariboru se zavrne, ker ni osnovana na pravilniku za medkhibske odbore. Odobri se kooptacija g. Josipa Zunkoviča (SK Svoboda) v M o. / Mariboru na mesto odsto->hr5ega g. Jos. Breznika. Kaznuje se SK Grafika z dvomesečno zabra-iio Igranja do taci. 17 marca t. 1. po § 1 o. p JNSa, ker Je nastopä dne 9. dec. m. L proti SK Reki z neverificiranim odn tujim igralcem Mih. Kmetičeim (SK Slavtja). — Tajnik L Sekcija ZNS. (Službeno.) Na podlag položenih izpitom se tal г m jejo začasnim po dsa veznim sodnikom gg.: Czerny Avgust, Je&ib Stane. Hahkovec Alojzij, Miklavčič Stanko ta LokežiČ Ivo Izkaznice naj dvignejo pri blagajni kavarne «Evropa» Istotam imata izkaznice za 1. 1929 ss. g. Šetina ta Citnperman. SK Jadran Danes v četrtek ob 20. uri seja upravnega odbora v Narodni kavarni, lutri v petek ob 20 uri istotam članski se» stanek vseh rednih članov. Udeležba ob» vezna. — Predsednik. Karel Koželuh in prvenstvo sveta. Sve» tovni teniški prvak je v praških listih ob> javil poziv aa vse teniške amaterje sveta, zlasti na Francoza Lacoste m Cochet in na Američana Tildena na tekmovanje za pr» venstvo sveta Čisti dobiček tega tekmo« vanja bi se piorabil v dobrodelne svrhe Praška občina bo poklonila Koželuhu, zma» govalcu v tekmovanju za Bristolov pokal, kot znak priznanja češkoslovaškega naro» da umetniško kiparsko delo Ameriški te» nis savez mu je ponudil, naj prevzame tre» nim? ameriškega moštva za Davisov pokal. VREMENSKO POROČILO Meteorološki »rod v Ljubliani 23. januarja 1929 Višina barometra 808.8 in Kraj Ca» Öarom Temper. л OJ > * Smer veti« in brzina э ooazovanja -t > O 0£ r m In sel«. s* Unbljana MaHbor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8 nos 771* /71 4 772-2 776-0 -20 -5 0 -6 -11-0 -22-0 0.0 83 80 90 80 SSW 1 mirno ESE OJttlO mirno to i 10 7 Skoplle 4 7 773-9 -U 0 90 S 0 0 Split /684 +3i 50 Nt 2 1 Padavine Vrata V ЯНВ do I. v* Sotoce vzhaja ob 7.32, zahaja ob 1634, luna vzhaja ob 14.16, zahaja ob 6.24. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 0.2, najnižja —2.7; v Mariboru — 5.0; v Zagrebu — 6.0; v Beogradu —12.0; v Sarajevu —220; v Skoplju —15.0; v Splitu -f 3.0. Dunajska vremenska napoved sa Četrtek: V Južnib Alpah prehodno topleje, nato »opet oirzio vreme in sneg. Gospodarstvo Prijave za odmero davka na poslovni promet Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša, da morajo vložiti prijave za od» mero davka na poslovni premet za 1. 192Y, po čl 10. zakona o davku tia poslovni pro» met, odnosno pravilnika za izvrševanje te« ga zakona (Uradni list z dne 4. marca 1922, št 46,20 in 47'20) vsi oni davčni zavezanci, katerih promet v !etu 1028 ni presegal za« konito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15 ООО !>in, potem vse svobodne profesije, naštete v točki 1) čl 3 pravilnika, ne glede na velikost opravljenega prometa, vložiti pri oni davčni upravi, v okolišu ka» tore se vrši obrat, najkasneje do dne 28 fe» bruarja 1929. za vsako podjetje m za vsako vrsto posla predpisano prijavo, ne da bi ča» kali na poseben poziv davčne uprave. Vse prijave je treba podati v dinarski veljavi. Zgoraj navedeni davčni zavezanci napo» vedujejo promet minulega leta 1928; ako j>a •ю poslovali v minulem letu le nekaj ča» sa, morajo napovedati letni promet soraz» memo s prometom v času, ko so ga oprav» l j ali Obrate, otvorjene med davčnim letom, je prijaviti v štirih tednih pri pristojni davčni upravi ter napovedati promet, ki se bo po vsej priliki dosegel v obratu od po» četka obrattnanja do konca davčnega leta. Vsa podjetja, zavezana javnemu pola» ganju računov, družbe z omejeno zavezo ш vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presegal v minulem letu 360 000 dinarjev, morajo voditi knngo opravljene» ga prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vs?kega četrtletja prijave ter hkrati plačati odpadajoči enodstotni davek na poslovni promet pri blagajni one davčne uprave, v čigar okolišu je njih obrat. Najkasneje do 31. januarja Ю29 pa morajo predložiti splošno prijavo O celo» kupnem opravljenem prometu v letu 1928 radi ocene in definitivne obdačbe za L 1928. Vsi oni, ki opravljajo promet stvari in storitev na drobno, tako da v minulem le» tu ni presegel zneska 15 000 Din. ne pred« lagajo za davčno leto 1929 posebne prijave, ker se jim odmerja davek na poslovni pro» met na osnovi prijave za pridobnino, odnosno na osnovi prometa, ugotovljenega ob priredbi pridobnine. t. i. davka od dohodka p »djetij, obratov iti samostojnih poklicov. Vse pravne in fizične osebe, ki ne pla» čujejo pridobnine. kakor tudi osebe, ki iz« vrše slučajen promet stvari po zadnjem odstavku člena 4 zakona, morajo v 14 dneft od dne opravljenega prometa vložiti prija» vo pri oni davčni upravi, ki je glede na kraj opravljenega prometa teritorijalno pri» stojna. ter morajo hkrati plačati na ta pro» met odpadajoči enodstotni davek pri bla» gajni davčne uprav». V zgoraj navedenih primerih je sesta« viti prijave po obrazcih, ki so se objavili z razglasom bivše delegacije ministrstva fi» nanc z dne 22. maja 1922. št А I 6/3 ex 1921 (Uradni list št. 59 - dne 3. junija 1922). Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložili, ali iih ne bi vložili v določenem ku, odnwio bi napovedali manjši nego de» iansko opravljen promet, se kaznujejo po določilih členov 12. in 13. zakona o davku na poslovni promet ter izgube po členu 10. navedenega zakona tudi pravico pritožbe zoper odmero davka. ~ predsedniki beograjskih zbornic pri Nj. Vel. kralju. V torek je kralj sprejel v avdi-jenci predsednike beograjskih zbornic tfosp. Radojloviča (Trgovska zbornica), gosp. Baj-lonija (Industrijska zbornica) in sosp. Ja-novifia (Obrtna zbornica), ki so mu pri tej priliki izročili tiskano poročilo o šestem rednem kongresu vseh gospodarskih zbornic v naši državi. Po avdi.ienci je gosp. Radojlovič izjavil, da so predstavniki zbornic kralju v daljšem razgovoru iznesli vsa aktualna vprašanja našega gospodarstva. Na koncu avdi-jence jim ie kralj dejal, da morejo vedno ra-funati na njegovo podporo in da morejo vedno priti k njemu, če gre та kako važuo vprašanje. = pred spremembami v opravi državnih monopolov. Kakor porofajo iz Beograda, bodo v upravi državnih monopolov izvršene večje spremembe. V upravnem odboru je 12 članov, od katerih sta 2 inozemca kot predstavnika inozemskih upnikov, katerim so zastavljeni dohodki monopola Kakor se do-znava bodo od sedanjih flanov ostali v upravi dosedanji predsednik Tgnjnt Bajloni obenem guverner Narodne banke in predsednik Industrijske zbornice, dalie gosp. An Iri ta Radovid vieeguverner Narodne bnnke in dr. Franjo Jež Ostali člani, kalerim ie potekel mandat odnosno idm bo mandat potekel 10 februarja, pa bodo izmenjani: to so ag-'- Pera Petrovič, nodpredsednik; dr. Ivan Radouid Osman Hadžič dr Dragoljub Novakovič (generalni ravnatelj Narodne banke), dr Radoj Jovanovid. Sava Ivkovič in Velimir Karid. = Koliko b« znašala obremenitev zaradi povišanja blagovnih tarif. Kakor smo pred dnevi poročali, bodo povišant blagovne tarife stopile v veljavo 1. marca t. 1. Od povišanja tarif se pričakuje 100 milijonov Din novih dohodkov, ki se imajo porabiti deloma za kritje obratnih primanjkljajev, deloma pa za izboljšanje železniškega prometa. Na Slovenijo bo od tega odpadlo po dosedanjih cenitvah 25 do 30 milijonov Din. Komerrijaliznrija brwHava in telefona. Kakor ie »Jutri» že poročalo, ie bil v ministrstvu za pošto in braojav izdelan načrt zakona o pošti brzojavu in telelonu. Projekt je bil izdelan ie prej.- nedavno pa je bil poslan posameznim gospodarskim ministrstvom v izjavo. Na podlagi pripomb In izjav posameznih ministrov so bile te dni izvršene spremembe zakonskega načrta ki bo v kratkem proglašen. Po novem zakonu bo država obdržala pošte v lastni eksploatariji, brzojav in telefon pe Se bosta po zakona lahko izročila v privatno eksploatacijo, po vzgledu Zedinjenih držav, Francije, Švice in v zadnjem času tudi Grčije Poljske in Turčije. Na podlagi zakonske pooblastitve ее pričakuje, da bodo po uveljnvljenjn uakona pričela pogajanja s posameznimi inozemskimi skupinami ki bi prevzele eksploatadjo in izvedle komercijalizacijo brzojava in telefona ter izvršile investicije, ki so potrebna Otroke ki hodijo v šolo, najsigurneje obranijo nalezljivih klic okusne ANACOT - PASTILE dra Wandere za moderniziranje brzojavno - telefonske = Slovenija in državni papirji. Kakor m? zatrjuje v zagrebških borznih krogih, je Slovenija kot kupovalka državnih papirjev iw zagrebškem efektnem tržišču izredno važen faktor. Na račun Slovenije se predvsem kupuje 7% investicijsko posojilo za katero je stalno povpraševanje, zlasti od strani ro-gulativnih hranilnic, ki kupujejo ta papir za nalaganje rezerv. Tudi 4% agrarne obveznice se kitpuiedo: ker pe je v teli papirjih malo materiiala na trgu. je v zadnj,;m času vedno več povpraševanja po obveznicah Vojne škode, čeprav ie tečaj tega jsa-pirja podvržen veö'im spremembam. Papirji, ki se v ta namen kupujejo, se odtegujrjo prostemu tržišču kar ima naravno za posledico. da primanjkuje flota nt nega materiiala. V zagrebških borznih krogih se računa, da je Slovenija doslej nakupila za okrog re-irt milijarde nominale Vojne Škode. = popolna varnost vlog pri regnlativnih hranilnicah. «Nova Samouprava» ki izhaja v Kočevju, poroča, da je nekatere vlagatelje Mestne hraniluice kočevske v zadnjem času pričelo zanimati, kdo jim jamči za vloge, ako bi Mestna hranilnica kočevska ne dobila pokritje za svojo terjatev ori bivši Merkantil-tii banki, ki znaša okrog в milijonov Din. Neka skupina ki nima interesa na obstoju hranilnice je bila mišljenja, da za vloge nihče ne garantira, zlasti ne mestna občiaa kočevska. Tej po=kt]šr*ni dvomljivosti v precej otipljive namene je napravil kotier ljubljanski veliki župan z odlokom od 26. decembra 192a 5t 4016. s katerim je odločil, da mestna občina jamči za vloge Mestne hranilnice kočevske z vsein «vorim premožo njem in vso davčno močjo, kar vel^« splob za vse regulativne bmnilnice na podlagi zakona iz 1. 1S45. Vloge so torej povsem varne. — Zasedanje gospodarske?» odbora Dro- štva narodov. V nedeljo je bilo zaključeno petdnevno zasedanje gospodarskega odbora Društva narodov, na katerem se je razpravljalo o uresničenju prioor"čil svetovne gospodarske konference. Glede vprašanja ureditve produkcije premoga je bilo sklenjeno, da se pozovejo strokovnjaki iz krogov delojemalcev. Razpravl'alo se je tudi o problemih produkcije sladkorja in sladkorne pese. o razmerah v cementni industriji in v industriji aluminij«, o mednarodnih industrijskih dogovorih in o klavzuli o največjih ugodnostih. Našo državo je kot dopisni član Društva narodov zastopal dr. čurčin fetfnik Centrale industrijskih korporacij. — Driarne železnice nameravalo naročiti 2(100 do 30<Ю vagonov. Kakor poročajo iz Beograda, bo prometno ministrstvo v kratkem razpisalo licitacijo za nabavo 2000 do 3000 raznih vagonov. Dosedaj je narof nih le 80 špecijalnih vagonov, in sicer 15 nagonov v Madžarski in 15 vaeonov v Jugoslavija. = Dobave Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25 L m. ponudbe glede dobave 20.000 kg p°rt-landskega cementa: do 29. t. m glede dobave železne pločevine in žice: do 81. t m. pa glede oddaje tesarskih in krovskih del nri gradbi tovornega skladišča na postaji Zagorje. (Pogoji so na vpogled ori gradbenem oddelku.) Armijska artiljerijska delavnua II. armijske oblasti v Sarajevu sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave raznega ma-terijala (žica. porcelanasti lonci, bergmano-ve cevi. klešče, zamaški itd ) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 81. L m. ponudbe glede dobave zobatih kole«. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI). Borze 23. jannarja. Na ljubljanski borzi je bil danes demni promet slab Nekaj več povpraševanj ie bilo v devizah na Prago Dunaj in Berlin. Razen malenkostne jiotrebe v devizi na Trst ie vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Devira na Berlin je nekoliko popustila Med -fekti ie bila Vojna škoda zaključena no 448. Na zagreb5kem efektnem tržišču se je Vojna Skoda danes okrepila za več točk. Za nranžma se je nudil denar po 449. kasa pa je notirala 440 — 453 Zaključki «o bili za februar brez kupona in možnosti dobitka po 427 — 428 in za rtecembe' io 467. Tudi in- vesticijsko se je okrepilo na 87—88 brez prometa. agrarne pa so bile zaključene po 53.5. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 925. v Unionbanki po 56.5. v Ljubljanski kreditni banki po 125 iu v Jugobanki po 91 Med industrijskimi vrednotami je Sbveks nekoliko popustil na 100 zaklj. Slavonija se je trgovala po 5.5. Trbo-vlej3ka pa notira nespremenjeno 480 — 490. Devize in ralnie Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.845. Berlin 13.525-13.555 (13.54), Bruselj 0—7.9177, Budimpešta 0—9.9H69. Curih 1094.4-1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9904—8.0204 (8.0054). London 275 96—276.76 (276.36). Newyork 0— 56.87, Pariz 0—222.68, Praga 168.2—169 (168.6) Trst 297 -299 (298). Zagreb. Amsterdam 22.805 — 22.865. Dunaj 7.9904 _ 8.0204. Berlin 18.525—13.555. Budim»ešta 9.9219 — 9.9619 London 275.90 do 276.76. Milan 297.104 — 299 104. Newvork 56.77 — 56.97. Pariz 221.58 — 223.58. Praga 618 2 — 169. Curih 1094.4 — 1097-4. Curih. Beograd 9 13. Pariz 20.325. London 25.2175. Newvork 520, Milaa 27.21. Praga 15.385. Dunai 73.05. Budimpešta 90.675 Berlin 123.58. Bruselj 72.25 Amsterdam 208.45, Varšava 58.20 Bukarštea 3.12, Sofijo 8.755. Ffekti. Ljubljana. Vojna škoda 448 zaklj- Celj-crafi4t* aparat vseh formatov. оЫ* » cen na »t>rofce PloSčr to papir »seb »vecovnib znamk » vseh »ormatib vedno я »vei'h e»Jogah Prv» Ipectjalna Poto-maautaJctor« C. Th. Meyer, «URIROR Qospn«ka al M. Kupujte potrebščin« pr strokovnjaka - Pouk biezpUčea. 13549 s. 2Syl/l929/ref IX. 1768-a Mestna obfc na M iblianska rasp'suje za dovfiie« st» nova »f ske hiše na Pofjanah sledeča dela i 1. Dot>ava h astovih oor alov, 2. dobava in polaganje parketrrh tlakov, (ponuibe se ahko glase ločeno za dobavo in polaganje), 3. dobama lesenih si« pnic in lestev, 4. naprava centta ne kur ave, 5. d hava „LuZ'>vh" peči, b. dobama m montaža ro*nin dv gal za premog in drva Po 'Udbe je vložili v mastnem gradbenem uradu v Liubjan, Sol ki drevored št. 2. - II, do dne 11. :ebruarja 1929 oh !1 uri d< poldne. V imenovanem ura lu se dobe vsi potrebni razp sni pripc močki. Mestni magistrat I uM.ansbi, dne 22. iannarja 192 Л Iz življenja in sveta Mož, ki je bil deset let oblečen v žensko Dezerter s fronte je deset let užival dobrote svoje žene, pri tem pa je postal tako nasilen, da ga je žena ustrelila. Lani v drugi polovici julija je pari» ška policija aretirala in zaprla zakon» sko Luizo Grappe, ker je z revolver« jem napadla in smrtno obstrelila svo» jega moža. Te dni so francoski sodni» ki razpravljali o slučaju in ob tej pri» ložnosti so prišle na dan čudne in ne» navadne stvari. Preoblečeni infanterist Ko je izbruhnila svetovna vojna in je Francija pozvala svoje sinove pod orožje, je bil med tistimi, ki so se mo» rali odzvati dolžnosti, tudi infanterist Paul Grappe. Oženil se je bil šele pred kratkim. Bojeval se je pod francosko zastavo do marca 1915., tedaj pa je prosil in dobil dopust, s katerega pa se ni več vrnil na bojišče. Poiskal je bil svojo ženo, ki se je bila medtem ustanovila v Chartresu. Skupaj sta na» pravila načrt: Paul se preobleče v žen« sko, ona jo predstavi prijateljem in zhancem za sorodnico in bo delala zanj. Da ne bi ga spoznali za moškega m ga kot vojnega ubežnika postavili pred preki sod, se je Paul Grappe preoble» kel v žensko, kocine na bradi in pod nosom pa si je odstranil s pomočjo elektrolize. Nadel si je tudi novo ime, toda ker ni imel dokumentov, s katerimi bi mo» gel izpričati identiteto, ni mogel dobi» ti nikjer službe. Zato je morala za oba delati njegova žena Luiza. Sosedje, ki niso poznali tajne med soprogama, so se zgražali nad Luizo, ki je dajala po» tuho mladi, krepki in zdravi «sorodni« ci», delila z njo zaslužek, streho in po» steljo ter pri tem sama stradala in mno« go trpela. Preoblečeni Grappe pa je lenaril od zore do mraka. Poletni in posedal je po hiši, prinesel včasih kakšen vrč vode, pomel kuhi» njo, potem pa sedel k polni skledi, kjer mu je vedno teknilo. Končno se je pre* objedel krotkega družinskega življenja. Začel je pohajati zabavišča in je kma« Iu postal reden gost najzakotnejših beznic. Spoznal ga ni nihče. L. 1925. je izšel francoski odlok o am* nestiji za vojne ubežnike. Grappeju se ni bilo več bati, da bi ga izsledila in kaznovala oblast, saj je bila kazen zlo» čincem njegove vrste odpuščena. Slekel je ženska oblačila, zapravljanje in popivanje na ženin ra» čun pa mu je tako prešlo v kri, da se ga ni mogel odvaditi. Dejstvo, da je bil posihmal varen pred oblastjo radi begunstva, ga je še bolj korumpiralo in popolnoma demoraliziralo. Postal je nasilen alkoholik in je v pijanosti če» sto pretepal svojo ženo. ki ga je skri» vala med vojno in mu rešila življenje. Luiza Grappe je mirno in vdano pre» našala svoje mučeništvo. Pokesala se je marsikdaj radi svoje velike dobro» te, tolažila pa se je, da bo že kako bolj» še. Boljše pa ni hotelo biti. Pijancu je rodila otroka in ko se je po porodu neko noč napil in začel zopet uganjati svoje nasilnosti nad njo ter jo skušal zadaviti, je po« padla revolver in sprožila večkrat pro» ti možu. Pogodila ga je do smrti. Razprava je bila zelo napeta in radi nenavadnih okoliščin, v katerih se je odigral zločin, so francoski sodniki mu» Ceniško ženo enoglasno oprostili. Nejasnosti v Afganistanu Po najnovejših vesteh Iz angleških virov Je bil afganistanski uzurpator Baka Sakao pregnan iz Kabula in ubit Druge vesti pripovedujejo, da se nahaja še vedno v Kabulu. Iz Indije pa javljajo, da Je Aman Uliah, kateremu se Je pridružil tudi brat tajat. Uliah, podvzel proti uzur-patorju ofenzivo hi da ima nlegova akcija lepe izglede na uspeh. Aman Uliah, katerega vidimo na naši sliki v vojaški uniformi poleg kraljice Sura|e, se Je nastanil trenutno v Kandahar}«, odkoder vodi pohod na vstaše v afganistanski prestolnici. Miss Evropa — Miss Amerika — Mi« Svet i. februarja bodo izbrali v uredniških prostorih pariškega «Joortiala» Izmed 20 konkoreottnj najlepšo žensko Evrope, ki bo na letošnjem lepotnem turnirju v Gaivestoou (USA) tekmovala z najlepšo Američanko za svetovno lepotno prvenstvo. Slika nam kaže doslej Izbrane lepotice posameznih dežel, И bodo tekmovale za naslov «Miss Evropa» (z leve proti desni): Pariianka Josane Vlret, Angležinja Angela Joyce, Rusinja Netil Barova, Francozinja Jeairaette Gaubert, Poljakinja Nlta Smolinska, Španijolka Jackle Cobra, Angležinja Joy Ashley. S stradanjem pridobljena lepotica V Londonu sta del j časa ljubila dva gospoda eno in isto damo: znano le» potico Mary Pickovo. Prvi je bil Jack Derrv, drugi pa Edvard Gallon. Picko» vi sta oba ugajala in se ni mogla od» ločiti ne za tega ne za onega. Derry in Gallon pa sta se črno gledala in puha» la od jeze — kadar ni bilo zraven ljub» Ijene Marv. Slednjič sta sklenila, da se bosta dvobojevala, ampak ne z mečem ali samokresom, ne, temveč — z želod» cem. Dogovorila sta se, da dobi lepo Mary tisti za ženo, ki bo delj časa vztrajal brez hrane. Edvard Gallon je stradal 126 ur in 35 minut. Zavžil ni drobtinice kruha ne kapljice pijače. Po 126 urah in 35 minutah je opešal in se je odrekel na» daljnega stradanja. Prepustil je lepo Mary svojemu tekmecu Jacku Derryju. ki je konkretno uvidel, da dobi tudi ljubezensko partijo tisti, ki ima jake živce in jekleno potrpljenje. Nevarnost pekovskega poklica Budimpeštanskj «Az Est» poroča o nesreči, ki se je pripetila v neki pe» karni v budimpeštanskem predmestju Cinkoti. Trije pekovski pomočniki, ka« tere je zaposlovalo večje pekovsko pod» jetje, so zvečer šli spat na peč. Zjutraj, ob času, ko bi morali nastopiti delo, so jih šli budit, a jih niso mogli zbu» diti, bili so mrtvi, ker so se zadušili ponoči z ogljikovim oksidom, ki je uha» jal iz zakurjene peči. Mati bivšega cesarja živi od svinjereje Mati bivšega avstrijskega cesarja Karla, nadvojvodinja Marija Jožefa, živi sedaj v Monakovem. Družbo ji de» la njena stara dvorna dama, grofica Pal» laviccini. Nedavno je Marijo Jožefo obiskal madžarski grof Szmrecsany, ki si je natančno ogledal njeno hišo in kar spada k njej. Zdaj objavlja v ma» džarskih listih opis tega, kar je videl, in pravi, da mu je nadvojvodinja po obedu razkazala svoje posestvo, vrt s kokošnjakom in dvorišče s svinjakom. Kokošnjak in svinjak sta njena naj» donosnejša življenska vira, ker se jaj» ca, perutnina in svinje vedno dobro prodajajo in vnovčujejo. Vihar na Atlantiku Iz Newyorka javljajo, da je zadnja vremenska sprememba povzročila ze» Io močne viharje, radi katerih je tež» ko prizadeta mednarodna plovba. Arne» riški transoceanski brod «President Garfield», last družbe «Dollar Line», je klical na pomoč, ker je zadel na kle» či v Karaibskem morju. Ponesrečeni lad ji je odhitel na pomoč brzoparnik «Panamerika», last «Mundson Line». Po zadnjih poročilih je «Panamerika» že sprejela na krov ogrožene potnike. Iz Floride sta se odpeljala ponesrečeni ladji na pomoč tudi dva remorkerja. ki bosta pomagala pri reševalnih delih. Visoka gasilska lestev Prošli teden, na god sv. Antona Pu» ščavnika, svojega zaščitnika, so imeli ognjegascj v Rimu posebno svečanost: blagoslovitev izredno dolge lestve, ki je sestavljena iz 14 kosov in meri v vi» šino 60 metrov. Gasilci so se bili sestali na dvorišču gasilske vojašnice, kjer se je izvršilo blagoslovljenje, ootem pa so se napoti» li proti Koloseju, da napravijo prve po» skuse. V kratkem je lestev dosegla vrh zidu Flavijevega amfiteatra Najstarej» ši gasilec, 621etni starec Cerletti, je splezal na vrh in razvil na zadnjem kli» nu lestve rimsko zastavo. Svet je s tre» petom gledal to produkcijo in se ni mo» gel dovolj načuditi, ko je videl, da se je vse izvršilo mirno in brez nesreče, kar je bilo po sodbi radovedne mno» žice skoro izključeno. Napad na banko po ameriškem vzorcu V soboto zvečer se je izvršil v cen» tru Varšave izredno drzen napad. V nekem bančnem uradu sta se pojavila dva moška, ki sta izjavila, da hočeta menjati dolarske bankovce Baš tedaj je blagajnik urejeval denar in je imel pred seboj 25.000 zlotov. Bandita sta trenutkoma potegnila revolver m ga naperila zoper lastnika bančnega pod» jetja uplenila denar in se zapodila v dir. Bančno osobje je steklo za tato» vom, na kar se je eden od njiju obr» nil in začel streljati na zasledovalce. Slednjič se je vmešala policija, ki je enega izmed napadalcev usmrtila s tre» mi streli. Vendar je napadalec z de» nariem izginil in ni o njem duha ne sluha. Resničen detektivski roman Tolpa sleparjev je zvabila v Berlinu nekatere bogataše v dobro pripravlje» no past, češ da je izumila nov aparat, ki izdeluje dragocene lekarske prepa» rate. Ko so pa prišli finančniki v do» ločeno stanovanje, da si aparat ogleda» jo, je začel iz tega nepričakovano uha« jati strupen plin, ki iih je omotil. Ko so se zaveli, ni bilo «izumiteljev» ni» kjer več, a tudi ne denarnic, ki so iih bili bogatini napolnili, da bi kar na mestu odkupili iznajdbo. Goljufi so jim odnesli čez 80.000 mark in 50.000 dolariev. Isti trik se jim ie bil posrečil že prei v Frankfurtu. Tam so svoje žrtve spravili na limanice, češ da gre za stroj, ki izdeluje dolarske bankov» ce. Mistifikacija z ženo kralja Salamona Skoro vsi evropski listi so te dni na» sedli grobi mistifikaciji. Poročali so, da se je našel grob najljubše žene kra» lja Salomona ki po vrednosti in raz» košju daleč prekaša grobove egiptov» ski" faraonov, katere so našli in od» prli Angleži v zadnjih letih. Sedaj se je izkazalo, da je 'evropski tisk hlast» nil po nevredni senzaciji, ki se je raz» širila na ta način, da je neki korespon» dent angleških listov telefoniral vsebi» no potegavščine nekega jeruzalemske» ga lista, katero so evropski dnevniki sprejeli za čisto resnico. Ko se parniki zatekajo ▼ luko... Nova metoda za dognanje sifilide Ernst Meinicke. vodja serologičnega zavoda v Hagen-Ambrocku na West-falskem, je odkril novo reakcijo, ki omogoča ugotovitev sifilide in nje stopnjo. V mešanico ekstraktov iz govejih src in tulabalzama kane kapljo krvi ki jo hoče preiskati. da-Ii je bo na ali zdrava. Reakcija je negativna, t. j. preiskovanec je zdrav, če ostane mešanica po 18 do 20 urnem ležanju motna, pozitivna pa tedaj, če postane prozorna. Stopnja prozornosti je sorazmerna stopnji obolelosti. Mein cke je bil že prej iznašel zanesljivo metodo, ki pa kaže baš nasprotne učinke Pozitivna reakcija je pri tej motna, negativna prozorna. V zvezi s številnimi drugimi metodami nam nudi nova Meinickova metoda zanes'jivo sredstvo za diaenozo sifilitičnega obolenja. Medvede ven! V cirkusu Buschu. ki se nahaja ta čas v Berlinu, so se odigrali v nedeljo hrupn^ orizori. Ravnateljstvo je bilo naznanilo toSko, v kateri nastopi 50 severnih medvedov. Publika ie menila, da se nanaša to naznanilo na popoldansko in ne na večerno predstavo, kakor si .ie bilo zamislilo ravnateljstvo. Ko se je popoldanska predstava zaključila brez medvedov, ie uprizorilo občinstvo bučno demonstracijo in se ni dalo odgnati ne od cirkuških služabnikov ne od policije. Hrup se je po'e-gel šele tedaj, ko so ljudem izven programa predstavili tudi bele kosmatince. Radio Izvleček t? programov Peteke, 25. Ianuarja. LJUBLJANA 12.30: Reproducirama glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radiio - orkestra. — 18.30: Predavanje o gospodinjstvu. — 19: Francoščina. — 19-30: Varstvo spomenikov. — 20: Zborski koncert pevskega društva »Slavec«. — Koncert radio-orkestra. — 22: Poročila in napoved časa. — ZA -GREB 13.15: Reproducirana glasba. — 15.15: Popoldanski koncert. — 2030: Večer francoske rlasbe. Skladbe Debussyja in Ravela. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Prenos komornega koncerta iz Brna. — 20: Dramski večer. — 21: Prenos koncerta iz Brna. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 19: Kcacert komorne glasbe. — 20: Prenos programa iz Prage. — 21: Koncert modernih plesnih skladb. — VARŠAVA 17.55: Koncert zbora mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra — 17.40: Glasbena akademija. — 30.15: Kienzlova melodrama. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Zabaven večer in lahka glasba. — 21.30: Primeri i iz sodobne literature. FRANKFURT 17.45: Prenos iz Lamirerberga. — 20.15: Večer presenečenj — 21.15: Prenos koncerta iz Kassela. — LANGENBERG 17.45 • Orkestralen koncert — 20: Večerni koncert lahke glasbe. — 21: Orkestralen koncert: nemška simfonija. (Dunadska šola). — STUTTGART 16.15: Serenade in podoknice. — 20: Pevski m klavirski konceri. — 21: Dramski in glasbena večer. — TOULOUSE 21.30: Operetni večer. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. 17.40: Koncert ciganske godbe. — 19,30: Mešan večer. — 22.50: Francoski operni večer. — LONDON 19.45: Beetihovnove komorne skladbe. — 30.15: Lahka gäasba — Э0.45: Orkestralen in pevski koncert — 23: Lahka glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Opereta »Boccaccio«. — STOCKHOLM 20.15: Koncert na starih instrumentih. *Ai\)t Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Arkadij Averčenko: Protektor umetnosti Njegova ekscelenca gospod, mmister se je v blazinastem stolu naslonil nazaj, prižgal pravo havano m rekel svojemu tajniku: »Veste . . . umetnost je nekaj veličastnega. Nedavno tega sem '.idel v muzeju slike ... da bi si prste obliznil . . . bajno . . . Rubens in drugi Hola.ndci ... izvrstno.« Tajnik je nekoliko pomislil in skromno opomnil: «Da, slikarstvo je delo za razvedrilo!« »In glasba?« je rekel minister. »Poslušaš oratorij ali simfonijo in mislitš, da si v sedmih nebesih. Recimo Verdi. Puccin i, Berliotz, Glinka...« »Verdi je izvrsten glasbenik!« je vzkliknil tajnik. »In poezija? Pesmi?« reče minister. »Tudi pesmi niso slabo razvedrilo,« je uslužno odvrnil tajnik. »In znanosti?« je —"išljeno opomnil minister. »Ki:matologija, tehnika, hidro-grafija. Čudim se. da je pri nas tako malo iznajdljivosti v umetnosti in znanosti! Nič ne slišiš o slikarjh. komponistih. pesnikih. Kje se skrivajo, vražji ljudje?« »Gotovo jih je nekje nekaj, samo da jih nj še nihče našel.« »Tako... Treba jih je odkriti, potegniti jih na površje. Dolžnost vlade je, da postane protektorica umetnosti in znanosti!« »Ali, ekscelenca, kdo naj bo tisti, ki j'h odkrije?« je nervozno pripomnil tajnik. »Katera oblast je ljudstvu najbližja?« »Policija, ekscelenca!« »Bajno, to je vendar moje področje. Policija nai najde talente in mi jih bomo podpirali.« »Bajna misel. Gospod minister postanete drugi Fciuohe!« »Zakaj drug' ?« »Zato, ker ie eden že živel... za časa Ludvika XIV- Takrat so živeli Lafontaine, Moliore.. •« »Imenitno!« se je muzal minister. »Razpošljite primerno okrožnico.« Generalni guverner je majal z glavo •in zamišljeno č;tal okrožnico: Notranie ministrstvo, poiicijski oddelek. Štev. 134657. Strogo zaupno! 2. februarja 1918. Vpoštevaite. da ie policiia v hli^mih stikih s nreb'vaMvom. posebno v podeželskih okrajih, da ji- je vse znano, kaj se dogaja v guberniji. prosim gospoda generalnega gubematorja, da iz- da svojim podrejenim policijskim organom nalog, naj ugotove, kdo izmed prebivalstva se zanima za umetnost, slikarstvo, znanost, tehniko, poezijo, kli-matologijo itd. in poizvedo. ali je med temi ljudmi tudi kaj talentiranih. Ie ugotovitve je takoj javiti policijskemu komisarijatu. Generalni gubernator je pozvonil gu-bernator.ju in rekel: . »Gospod gubernator, dobil sem nalog- Poizvedeti je treba, kdo med ljudstvom se ukvarja s slikarstvom, glasbo, poezijo ali s kakršnokoli klimatolo- gijo. Opravite to takoj in mi poročajte.« * «Gospod guverner, gospod nadstražmešter je tu!» «Naj pride noter. Gospod nadstraž-mešter, dobil sem nalog, da potzvem, kdo se med ljudstvom ukvarja s poezijo, slikarstvom, glasbo in klimatologi-jo. Zapovem Vam. da v štiri in dvajsetih urah zberete podatke, zaslišite sum-Ijivce in mi potem o vsem poročate. Ali ste razumeli?» «Da. gospod gubernator! Bodite mirni! Niti eden nam ne uide!» • Gospod nadstražmešter okrožni policijski načelniki so zunaj in čakajo Vaših povelj.» Nadstražmešter je stopil ven, sprejel raport in rekel potem s strogo službenim glasom: «Policijski oddelek je zvedel, da se neki individiji udejstvujejo z muziko, petjem. Doezijo, slikarstvom, klimatolo-gijo, ali kakor se že pravi tej stvari. Te osebe mi neutegoma zaslišite. in sicer po vaških orožnikih. O uspehu zaslišanja naj poročajo semkaj.» * Okrožni policijski nadzornik je nagovoril orožnike: «Orožniki, oblasti so zvedele, da se poedinci v naših odsekih nespodobno vedejo, da se ukvarjajo s petjem, muziko. slikarstvom, klimatologijo in bogve s čim. Krivce je treba poloviti. Brez pardona. Odstopite!» * «Ali si ti Ivan Kolosov?» «Da, gospod orožnk!» bo takoj oddxe «Übe— gospoda. Kant«« t «glasnem oddeiaa «Jetra». 1741 Za pošiljanje ponndb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din kličite telet. Stev. 3492, 2492 ter eksoozitnro v Šiški telel. štev. змл. Za naslove »j /; Služkinjo И tna nekoliko kuhati, iiiem sa takoj Naelov v aelaaneiB oddelka «Jutra» ^ 1684 Trg. učenca močneg. m inteligentnega. U bolj»« robrne, «prejme tvrdk, Petel Setin», fU-le^ 4e trg » metan- blagom. 1 1354 Knjigovodja mlad io agiien, vojaičiBe prost. dobi Ukoj slulbo po,l agoilninii pogoji Po nudbe ce oglasni odrteick «Jutra. poamo stojen kore»pondent v slovenščini. srbohrvaSčim in nemščini, dober organiza tor in »V.viziter. verziran v vseh trgovskih panogah — iiče eluJbo knjigovodje, dopisnika, otir potnika pri veči^m podjetju Cenjene t>onudbe na ogla« oddelek «Jntra» pod «Dober In zs oesljiv». 1653 proda)a aH AUTO a«) M obrne n» oaelov Kara] Csmernik Ljubljana. Dunajska cesta St fJugo Anto telefon S2S6T tn vjio Sij« popi» vosa kakrlnega teli orodati ali kopiti Prt t«» «dedovanju i» najbolj varujejt interesi prodajale* >9 kupea. 22 lev». Damska frizerka prvovrstna la samostojna moč Ieli v Ljubljani na-megčenja s 1. februarjem Dopise na oglasni oddelek «Jntra» pod Iifro «Spretna 1755 moč». 1724 Jh. Rofmao: Janko in Stanko 53, «Ali se ne misliS »buditi lenoba?» Je rekel kovat cjai sem bil ie na izprehodu. ti pa äe spili > — Tedaj ie Janko spoznal, da ее mu je *•<«• |e sanjalo. — «Ali niso 6li mati enoti « krožnikom jedi т omaro? In ali ni res. da je vprašal še na pol * dvomu Nato je povedal vse svoje sanje o Stanku, o razbojniki, o uradu m e meeecu 6». 1786 Opremljeno sobo odda Strudlager, Go«P» «vetaka cesta Нет 10/ТП 1704 PŽ» Skoro) dobre . КИМЈо aaaaj MUU, WJo pri T» Ы —. T. 1784 Kratek klavir a obrambno piošte, povprečnimi strunami la leim tvokom preda Do-traje, Maribor m Frančiškanska U. 1791 Prideta, deljka. Duša! Clej dot*» 1686 Obrtnik boljl« eitulraa — bret otrok, iH« pridno g» spodlajo v starosti 80—tO . ■ askaj premoienja ta skapoo gospod injatvo Posnejto ienltev al itklja ieaa L» resa« poaadb« aa podruinleo «Jutra» v Ma riboru pod iifro «Dobra gospodinja». 1760 Gospodična «roda)« starosti, s 70.000 Din premoienja. UU i nega saaaja ■ večjim posestnikom ali trgovcem od 48—80 M starim Vdove! bret otrok also taključeni Cenjene dopis* do 5 febr aa oglašal oddelek «Jutra» pod «6t 1484». 1658 ti» Planino prodaa po s«le аШ eeai Naelov v «Jatra». oglasnem oddelka 1092 V ekspozituri Jntra v Sp. Šiški )e «vtgettf sled «če depMe Nujne It. Г-ввв. Mirna. MltatMre. lep aasitop. Ra nasvnji la eočastvova aj«, Prariea de ПтЦеаЈа. Poftea vajenec. 2 Istrska braka triletno psieo, petletnega Sička la Hirilataega pti-irja, deloma dresirans, isborn« čuvaje, agodno prodam. Naslov v Ogla*, oddelka «Jatra». 1740 Cfrrt Avto hladilnike rt« vrata, strokovne pe- Cvlja Gustav Рае, »plo-kleparatve. Trt sika cesta. 1844 šivalni stroj •Bln^ getrt prod| P 1710 Manjši stro) reaaaje manufaktnrnlh »ev kupim Ponadbe t navedbo сем aa aaslov: M. Kramar. Kamnik. 172» Poil»! Maprelam dotičnega, h) al je samovoljno pndrial psa «Fokselaa» s pokvarjenim repom, da ga vrne; Kode* ljevo MB. 1714 Tvrdka T. Sokiß tsdelovaisica ttampUjk Щ Maribora. Aleksandrova a. It 48 aaiaaaja. da g IL Popovi! al od danes aa* prej ca tvrdka аргатЯсш sprejemati naročila ia a« denar. - T. Boki». 1784 HiiiHiiiiiumni ibju* _ Klavir I» vo v raten, skoraj aov mahagoni les. po primerno nitki eeoi prodam — V prstan ja aa oglas, oddelek «Jatra» pod «Mahagoni klavir». 1702 Radovljiška podružnica S- P. D. ▼ Radovljici vabi vsa prijatelje Gorenj»ks la domač« «abav« aa VL planinski ples v Radovljici, M. Jaa t 1. ob a ari sveč er v 8okol-skem doma 1787 H* krapi in adranl želodec LOVRO 8ЕВЕШК UURUANA VIL ................ Gospodično ▼ sleme piaičs ia rdeM Se pleL ( «veje prijateljleo. U sem jo srečal v WoI fori *Uel včeraj dopoldne okrog II are. prosim ta «estaaek Odgovor es ogl oddelek «Jntra» ped 'lfro «Sonja Sonja». 1760-a ZRAČNI KRUH. iLoftbfot sa dljabetike. sladkorno bolne V cvetja let na* Je po dolgi In metal bofertd sa vedno zapustil nai dobri zrčno ljubljeni soprog, »in. but, set in svak, gospod simonsov kruh I Frante Pogačnik i нар riNOF.P in DRUG. — Pekama belec? H _ _ _ _ pri HAR riNOER in DRUG. — Pekama belec я črnega in aktu/, neg« pedva * Mar bora. 1770 (Ü)9QQQG)Q9SGQ9Q9C Gostilno na prometnem kraji vta- mem v najem al-; na račun Ponudbe n» naelov Fran Gornik. Blatna Bretoviea it 48 pri Vrhniki 1638 Gostilno krajevno točilno pravleo. nt prometnem kraju blilu mesU aH trga iSčem ва račup ali v najem gostilniške lokale Osebno točilno pravico posedujem sam Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro Polinlk 8». 1716 Na deželi v bliiini me*u< ali Jelev niče iičem suho stanova nje ali hiSico v naj »m — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Zakonski par bret otrok». 1698 Stanovanje 4 velikih sob. kuhinje, ko palnice tn vseh pritiklin uddam takoj ali poznej-ta 1000 Din mesečno Na slov pove oglasni oddelek «JutraV 1370 Din 48, 50 Stanovanje v Šiški 5—8 sobno iiče sdravnik Ponudbe n* oglatni odde lek .Jutra« pod iifro »ta koj stanovanje«. 1447 SS/Лл'^иЛЛЛтm Lepo masko weodl Petač, Ljubljana, iVivazotjev trg 6. 1722 Štedilnik (Ttseheparherd) — dobro ohranjen kupim Dopise s opisom istega in eeno na oglas oddelek «Jutra» pod «Štedilnik 27». 1727 Prosto stanovanje dobi snaZna in poštena ienska. ki bi opravljala razen htSnib del tudi dru ge malenkosti. Naelov \ oglasnem oddelka «Jutra» 1732 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin iiče mirna strank» v me stu ali na periferiji Najemnino plača la delj časa naprej Ponndbe na oglas oddelek «Jutra» pod Šifro «Februar». 1759 777 Družabnika (со) kaUtalom in event sodelovanjem iičem ta rentabilno in solidno podjetje Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Udeleiba» 1730 Kdo posodi 3500 Din ta dobo 6 mesecev: proti dobri garanciji in dobrim obrestim Po nudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod Iifro «Oaran elja 748». 1745 Stavbišča 9 parcel ou tttf»)-900 m» prodam v Karlovskem predmestju — Ponudb» na ogla» oddelek «Jutra, pod «Stavbiiča» 17U0 hišo v sredici mesta Ljubljane kupim г» l»i 0P0 Din aro ti takojšnjemu plačilu — Ponudbe na ogla.* oddelek «Jutra» pod snafiko «Za 100.000». 1706 * ■МУ Visokofrekvenčni aparat za tdravljenje revmatičnih kotnih tn rasnih dragih bolezni ugodno prodam — Ponudbe ва oglas oddelek «Jutra» pod «Prlma kva liteta» 1721 Dva dijaka srednjeSulra, sprejmem v vso oskrbo v. bliiini obrt ne Sole in realke Elektr razsvetljava in posebej vhod. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 1789 PridOki Ajdovo moko po 6 Diu /arantiraiio prieinu od 25 kg oapre; razpoSilj. Pavel Sede J «meta) mlin Javornik Oor»n'-ko Wi Zahtevajte breapla-čem oenovnik ur nam enih, žepnih, atenskih na odpiaMa in v gotovini 1726 ,Odpla«a< K. D. A. В E O O R A O, Kralja Petra 84, masaaln. blv*l uradnik К. I. D. na Jesenicah danes, da« 38. jaaoarja 1939 ob 9. ari dopoldne previden s lolallll iv. vere. Pogreb bo v petek, 25. lannarja 1929 ob 4. nri popoldne oa domače pokopališče v Ljubnem. Ljubno na Oor„ Javornik, Ptnj, 23. Januarja 1929. Globoko žalujoča soproga: Ela Pogačnik, roj. Prostn in rodbine: Pogačnik, Pros6n, Polič. ешжшпн: Poslužite se do 10. febr. Prihranite W Le nekai primero»! M Svila: Lam6 svflen 90 cm Sir. za plesne obleke ptej O 49 sed. D Tartatan srebrn, zlat in v mod. barvah prej D 19 sed. , Crčpe de Ollne h« V vseh barvah D 95 in . Sali beneški is svile z dolg. resami • • • CrČDe Japonski vzorCasti e e • • • • • Usnjene torbice pod lastno ceno ••••••••• Dežniki «sta svila Nogavice: 33*. 12-. 85-295-17- 150- Pletenine: Damski PuilOVer jaquard ia. cefir volna prej D 168 sed. D 118** , PuliOVer bL ше!ё volne pre) D 168 sed. . 118*- , športna garnitura sweater, čepica prej D 220 sed. od Otr e e e e e e e e e • e e e e e e e e e e od 138*-Ю--27--48*-88- Pozor, trgovci iokler ji ie čssl Zs «76 Din 100 ke i epe rotičeve moke dobite samo pri * delovalen Franeu Krmlj mlinar, Reteče pr] Skefji Loki. 1687 flor •••••eeee prej D 19 sed. D 9*- SVil. ЙОГ e e » e e e • • . 28 . • 14*- те1ё ««eeeeee * . M . ■ 16*- čista volna...... • a 89 . » 19-- otročje pod lastno ceno Radi opustitve gaioš in snežnih čevljev prodajamo znamko „Tretorn" po lastni ceni Cepiče volnene Športne Cepiče francoske Ia. « pulloverjl jaquard športna garnitura sweater čepica • , * Trikotaža: Damske malice flor .... prej O 58 sed. D . trleot hlače čista volna . • 98 , , 9 trleot hlače bombaž v barvah od , , trleot kombineia «••••••e . Perilo: O. kombineia hlače iz batista barv. s čipkami D 29*-, spalna sralca najnovejši kroj s čipkami . 59*-. lutranja halja iz jap. стера „ pylama iz jap. crepa. « • 23*-60*. 29--26*- e e e • e e e 89*-128*. Oglejte si naše izložbe I nogavice flor, dolge vestja. volnena « pullover, volnen , jaquard Za gospode: 24*- srajca, bela, s trdimi prsi D 69*- 78*- srajca, Irench, z 2 ovr. . 49*- 78*- pyjama iz zefirja • • , 149-- 118*- klobuki« • • • e e e .59" ее* ее» Pošiljamo pioti povzeti» i Za neusalaiote vrnemo denar • e • MIcbel Z6vaco: 85 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. I Težko molčanje ie viselo nad preddvorjem. Parda/illanov nezaslišani pogum, da se je svojevoljno uprl tri-noštvu najstrašnejše vseh oblasti, je mogel pomeniti gledalcem sa-mo dvoje: ali je bil ta človek blazen, ali pa je bil junak brez pri- Шеге. ... » t_-i Edini, ki Je ostal sredi vseobče poparjenosti docela miren, Je bil on sam■■■ In sredi grozeče tišine se je zdajci razlegel navdušen glas: »Oh, kak krasen don Quijote!« Tako je vzkliknil Cervantes, dajoč duška občudovanju do vzora, po katerem je hotel ukrojiti 1% svojega nesmrtnega junaka... Inkvizitor se je naposled toliko osvestil, da se je trepetaje od besnosti obrnil k svojim pomagačem in velel: »Primate krivoverca!« Tako govoreč je s prstom pokazal na Pardaillana. Cabalerov Je bilo šest; štirje izmed njih so držali dona Cesarja. Ostala dva sta se v negotovosti spogledala. »Storita, kar vama pravim!« je grozeče kliknil agent. »Ce ne, tako mi živega Boga...с Moža sta krenila proti vitezu. Toda njegov obraz jima očlvidno ni obetal dobrega, zakaj oba sta kakor zgovorjena zgrabila za meč. A preden sta utegnila izdreti orožje, se je sprožil Pardaillan nalik streß ter ju udaril s pestmi pod brado. Telebnila sta na tla kakor dva hloda. Vitez pa je mirno pristopil k inkvizitarju, pogledal mu v oči in velel z ledenim glasom: »Izpustite dekle.« »Pomnite, da ste rabili silo »oper faimiHarJa* tokvizidje,« Je s strupenim pogledom zaškrtal agent »To predrznost boste drago plačali!« »Kako šele M svojo, da se drzneš groziti plemiču!... Izpusti de-vojko, pravim!« Familiar se je srdito vzravnal in kriknil! »Položite roko name, če se upatel« »Bogme rajši bi si prihranil ta ostudni dotik, ж ker ne gre drugače ...« Tako govoreč se Je Pardaillan sklonil, zgrabfl famiHarja za pas, vzdignil ga vzlic njegovemu otepanju kakor per esc e, zanesel ga k vratom, sunil vanje z nogo, da so se odprla, in ga neusmiljeno treščil na ulico, rekoč: »Ako ti je do tvojih uhljev, ne hodi nazad, dokler sem tu.« Nato se je mirno vrnil v preddvorje in osorao ukazal četvorici caballerov, ki ga je prepadeno gledala: »Razvežite tega gospoda!« ----- Jadrno so Izpolnili njegov ukaz ln porezali vrvice: »Oprostite nam, don Cesar, vaša upornost proti Svetem« ofi-ciju bi vas bila neizogibno stala življenje... Vsi nesrečni bi bili. da smo izgubili Torera.« Ko ie bil Torero razvezan, jim je Pardaillan s prstom pokazal vrata, rekoč: poverjenike. »Marš!« »Kavalirji smo!« Je rekel eden izmed njih z osornlm glasov »Ali ste kavalirji, ne vem,« je mirno odvrnil Pardaillan, »ve pa, da ste se veli kakor beriči... Spravite se izpred mojih o< ako nočete, da vas odslovim po vaših zaslugah ..« To rekši je značilno pokazal na konec svojega škornja. Četvorica je osramočena skltučila hrbte in s pridušenim prt klinjanjem in divjim zavijanjem oči krenila proti vratom. »Počasi,« jih je okliknil Pardaillan, »ne pozabite vzeti tole seboj.« »Tole« sta bila tista dva, ki ju je bil pobil na tla. četvorica je klavrno pobrala onesveščena tovariša in ostavik preddvorje dosti manj ponosno, nego je bila prišla. Ko sta bila naša znanca spet sama, so prihiteli gostilničar, njegova hčerka in strežajke, vsi navdušeni nad vitezovim pogumon in obenem vsi preplašeni, ker so se bali, da jih ne bi beriči inkvizicije obtožili sokrivde s Pardaillanom. »Hvala Bogu! Zrak je spet čist!« je mirno rekel Pardaillan. »O, vi vzvišeni, čudoviti don Quijote!« se Je vzradoval Cervantes. »Čujte, dragi prijatelj,« je rekel Pardaillan z obrazom, ki n! bil ne kisel ne sladak, »povejte mi vendar že, kdo je ta don Quijote, ki ml neprestano pojete o njem?« »Dona Quijota ne pozna!« je vzkliknil Cervantes in v smešnem obupu dvignil roke nad glavo. »Daj, detece,« se je obrnil k mali Juani, »stopi v svojo sobo ln prinesi mi košček zrcala.« »Tako daleč ne bo treba hoditi, gospod,« se je zasmejala Juana. »Evo zrcala, ki ga želite.« LACIGOGNE čokolada je najboljša Tvrdka T. NOVOTNY Ljubljana, Dunajska cesta razdeljuje darila vsem kupovalcem te Izborne znamke. Perie kokošje, parje, gosje, naravno in s strojem člščeno dobavlja v vsaki množiri E. VAJDA, Čakovec (Medjimurje) f JyW * Telefon 50, 3, 60, 34 • '"jffli že imate jfJlbum slovenskih književnikov ki prinaša 267 PORTRETOV naSib velemož v ba. krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditelji, uredniki in publicisti od najsta* rejših časov do danes. Umetniško vezana knjiga velja s poStnlno vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroča se у Ш p* Im Knjigarni Tiskovne zairnge v Cjubljani PreSernova ulica Štev. 54 (nasproti j&levni poŠti), "J Јииццвавоавшшцца^^ PERJE! Na naročila, б se vršilo obzirom na ta Ist razpoštllamo: Mehko pnrie perie . , . ■ mehko kokošje perie. belo . mehko kokošje perie. pisano eosie oerje...... « račie perie. sivo . Din 15.— sa kr Din 25.— za kz Din 15.— za kz Din 80.— za k« Din 50 — za kg. franko Maribor, proti oovzetlu. vreče «aračuniene do lastni ceni V paketiS oo S kz razpošiliamo do oošti: 5 kg purie ali pisano kokošje perje . • Din 110.— 5 ke belo kokošle nerle . .... s Din 160.— 5 ktr gosje perle ....*« • • • Dtn 440.— 5 кг sivo račie perie Din 290 —, bruto га neto. franko oo oošti oroti oovzetlu. aH oredpiačilu zneska Exnortna dražba Mathels. Suonanz hi dru« Maribor Cvetlična al. 18 EULIlllJDGniiriDiiJmDDaaDmmUjll lUULJUUULUDDDDar ОШпа LJubljin» Меввд pogrebni uvod t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog in skrbni oče, gospod Josip Bändel poitar o pok. v torek, dne 22. Januarja L 1., previden s svetimi zakramenti, po dolgi, mučni bolezni, preminul. Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 24. januarja ob pol 4. uri pop. iz hiše žalosti, Karlovška cesta 15 na po/kopališče k Sv. Križu. У LJubljani, dne 23. januarja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Za vsaki poedim komad Dokazano najdovrJenejii Zahtevajte znamko ......- s nimate tekmeca divjačine lisice, kune, dihurje in druge, kupuje in plačuje po najvšjih cenah L. ROT. MESTNI TRG Dolgoletni trgovski zastopnik, ki ie dobro uveden v Beogradu, Srbiji in Južni Srbiji sprejme poleg svojega zastopstva бе zastopstvo tovarn tekstilne, galanterijske ali čevljarske robe. Žarko Pavlovlč. Beograd, Palata JugosJ. Banke П1. 1764-n Prvovrstnega sk ladiščnika in škarterja z večletno prakso v mehkem in trdem rezanem lesu (birkovina) sprejme za takojšnji nastop tvrdka D. H. J. Ljubljana, kamor je vposlati pismene ponudbe z referencami. Neoženjeni iimaio prednost. _____1762-n MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za i-dustrijo tff 4 Dm večja množina na razDofasro po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. ObCm» Lju bi jati. Ц Ueet Lukan Pranja naznanja v tvojem ln v imenu svojih otrok Irene, Ivana, Adi, Mioi in Rad« vs&m sorodnikom, prijateljem in znancem preža lost no vest, da Je njen nadvse l}ubtjeod so-proz. so spod Ivan Lukan nadzornik dri. ieL т p. danes ob pol 12. nri ponoči mimo ▼ Gospodu zaspal. Pogreto nikdar рогаМјепеда bo т iebrteik. doe 24. t. m. ob 2. ari pop. iz hi^e žalosti Aleksandrova cesta 7 na pokopališče k Sv. Križu. V Uublbnl dme 22 !аииат|а 1929 Kdor oglašuje, ta napreduje! Ш SOTO PROIZVOD GHRTSLEBJA 2>