209
Novice.
—   Osebne vesti. Pri politični upravi na Kranjskem so imenovani: okrajni tajnik Fr. Grebene, vladnim ofici-jalom v Ljubljani, kancelist Anton Drolenik, okrajnim tajnikom v Postojini, sodni kancelist Ivan Maj er si č in narednik domobranskega polka št. 4 g Anton Janša vladnima kan-celistoma. — Odvetnik v Laškem trgu g. dr. Josip Kolšek se preseli v Sevnico , — NaduČiteljsko mesto na Vidmu pri Krškem je dobil g. Jakob Kopic, nadučitelj v Novi cerkvi pri Ptuju. Gospdč Am. Danko je staloo nameščena na dekliški šoli v Ptuju. — Poštno odpraviteljstvo službo pri poštnem uradu v Moravčah je dobila gospdč   Ema Lederer iz Ljubljane.
—    Evidenčni geometri druge vrste gg. Josip Korickv, Eoger Bassi n in Henrik Swalla so imenovani evidenčnimi geometri prve vrste. — Računski svetnik v Tr3tu g. Steian Baje je imenovan višjim računskim svetnikom in predstojnikom   računskega   oddelka   finančnega   ravnateljstva v Trstu.
—   Kanonik g. dr. Fran Se dej v Gorici je imenovan členom goriškega dež. šolskega sveta.
—   Odlikovanje. Nadučitelj Ant. Ozimek v Dolenji vasi pri Ribnici je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje.
—   Predsednik družbe sv. Mohorja, stolni prost dr. Valentin Muller t- P° dolgi — 16 mesečni mučni bolezni je preminul v Celovcu dne 6. junija t 1. inf prost tamošnjega stolnega kapitelina, preč. g. dr. Valentin Muller, predsednik naše dicne dražbe sv. Mohorja. — Pokojnik se je porodil v Glinjah, v slovenskem Rožu, dne 16. dec. 1816. Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih naukih v Celovcu bil je v mašnika posvečen dne 29. jul 1840. Služboval je najprej za kaplana v Št. Juriju ob Žili in se od tam podal v višji duh. zavod „Frintaneuma na Duntfj, kjer je postal doktor bogoslovja (1. 1847.) Za tem služboval je v Logivasi Celovcu, kjer je podučeval tudi v bogoslovju in kot župnik v Kotmarivasi. L 1859. je prišel za stolnega korarja v Celovec, kjer je nadzoroval šolstvo. Po upeljavi novih šolskih zakonov je postal ua dež. šolskega sveta in nadzornik celovških ljudskih in srednjih šol. L. 1866. prevzel je vodstvo duh. semenišča, 1. 1884. pa je bil imenovan za inful. stolnega prosta in vodjo bogoslovnih naukov. — Za mnoge zasluge ga je imenoval cesar vitezom Franc Jožefovega reda in reda železne krone III. vrste. Papež pa mu je podelil čast apostolskega protono-tarija in častnega komornika. — L. 1873. hotel ga je cesar imenovati ljubljanskim škofom, a dr. Muller je visoko čast odklonil.   —  L. 1860. je stopil na čelo   Mohorjevi družbi   in
210
jej bil do smrti predsednik. Mnogo je storil za njo, jo uspešno branil ob temeljitega znanja, a v javnosti ni nastopil nikdar. Bodi mu časten spomin!
—   Za   družbo   sv. Cirila   in   Metoda v   Istri so
zagrebški visokošolci zasnovali velikansko akcijo. Nabirati hočejo zanjo po vseh hrvatskih pokrajinah prispevke in sicer potom prodajanja blokov. Ako se stvar količkaj obnese, upajo, nabrati na leto vsaj 10 000 gld. Kar bi bila jako znatna podpora velevažni družbi, ki prav vsled pomanjkanja sredstev ni mogla za rešitev hrvatskega  prebivalstva še dosti storiti
—   Kardinal Missia. Papež je imenoval pottajnika kongregacije za cerkvene zadeve, Cellija, za apostolskega odposlanca pri izročitvi kardinalskega klobuka goriškemu kne-zoškofu dr. Missii.
—   Štajerska odvetniška zbornica je sklenila izjavo, s katero zahteva izključno nemških obravnav pri graškem nad-sodišču Na to predrznost bi morali Slovenci reagirati na ta način, da bi s podvojeno silo zahtevali popolnega izvedenja ravnopravnosti, Vzlic znani razsodbi najvišjega sodišča je še vedno nismo dosegli. Slovenskim strankam in odvetnikom se pač dopušča slovensko govoriti in se njih izjave tudi slovensko protokolirajo, vse drugo pa je še vedno nemško, ker je za nas skrajno poniževalno. Kako da se nihče ne gane So-li sklepi shoda slovenskih odvetnikov in notarjev že pozdravljeni?
—   Odvetniška zbornica kranjska je imela dne 3. t. m svoj redni občni zbor. Predsednikom je bil izvoljen zopet dr. A M o sche, v odbor dr. Kri s pe r in dr. F urlan , v disciplinarni svet dr. Munda kot predsednik, dr Suyer in dr. Papež kot člena, dr. Maj aron kot pravdnik in dr. Pire ket njega namestnik. Občni zbor je sklenil poslati pravosodnemu ministru resolucijo, s katero zahteva, naj poskrbi, da se bodo pri višji dež. sodniji v Gradcu vsi tisti slučaji, v katerih se je v prvi instanci slovensko obravnavalo, tudi v istem jeziku obravnavalo. Sklenilo se je tudi, storiti primerne korake, da bode konec postopanju dež sodišča pri konkurzih. V tem oziru so bile zavladale jako čudne razmere.
—   Petdesetletnica pisemskih znamk. Dne 1. junija je minulo 50 let, odkar so se uvedle namesto franko-vanja v gotovini pisemske znamke Kako se je s tem olajšal promet,  tega pač ni treba šele razlagati
—   Vsiljevanje nemščine. „ Slovenec" poroča, da razpošilja vlada župnim uradom samonemške pozive v prošnjo, naj pomagati pripraviti gradivo za ljudsko štetje dne 31. decembra 1900. Kakor ti pozivi so tudi priloženi obrazci samo-nemški. „Slovenec" pozivlje župnike, naj uradujej^ sploh in naj tudi na te pozive odgovarjajo samoslovensko, mi pa čakamo poročila o korakih, katere so v tej zadevi storili naši poslanci.
—   Porotne obravnave so se začele dne 5. junija Na vrsto so prišli nastopni obtoženci: 211etni Fr. Srebotnjak, 351etni Štefan Mikuž in nju tovariš iz Šmihela radi uboja A. Milavca; SOletna Marija Kaligarič radi detomora; 251etni Josip Berle iz Loke pri Kamniku radi uboja Jos. Plahutnika; 251etni Janez Črne iz Zadvora radi teške telesne poškodbe; 231etni Peter Štele iz Podboršta radi uboja J. Križelja; Andrej Slejko in tovariši radi goljufije; 281etni Jan. Urbas in 261etni Anton Nemgar iz Loža radi uboja Jerneja Vidriha; 231etna Marijana Blažun iz Olševka radi detomora; 411etni Jernej Praš-nikar iz Berneka pri Litiji radi umora Jos. Dobravca; 591etni Jakob Smodel in 131etna Terezija Klanjšek radi požiga.
—   Županska kriza v Ljubljani. Minoli ponedeljek je ljubljanski župan Hribar odredil, naj se zapre hiša, v kateri so kasernirane prostitutke. Zaradi te hiše so bili že veliki prepiri, in je prevz. kardinal   Missia   celo   direktno  pri mini-
strstvu posredoval, da bi se odpravila, a brez vspeha, ker je vlada zavzela stališče, da je samo na ta način uspešno nadzirati prostitucija, in da se je vsled te hiše zatrla poulična prostitucija. Županova odredba je dala povod, da je prišlo do konflikta. A bilo bi napačno misliti, da se je obč svet morda zavzel za to hišo. Ne, obč. svet nima nič proti temu, če se hiša zapre, prostitucija pa kako drugače uredi. Uprl se je županu le vsled tega, ker je župan dotično odredbo izdal, ne da bil vprašal obč. svet, dasi je kot Župan izvršilni organ obč. sveta in se mu je pred zopetno izvolitvijo izrecno naročilo, da se mora v vseh važnejših zadevah prej dogovoriti z obč. svetom. Stvar se dožene danes v seji kluba obč. svetnikov, a vse kaže, ia se ne doseže poravnava, ker neče odnehati ne župan niti klub. Odstop župana Hribarja je resnično obžalovati, ker je izredna delavna moč ker je mož inicijative in podjetnosti. Za slučaj da odstopi župan Hribar, so se obč. svetniki dogovorili, da izvolijo  županom dr. Tavčarja
—   Letošnji cesarski manevri se bodo vršili v Bi-striški dolini na Tirolskem. Udeleži se jih vse vojaštvo iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Primorja, Gorenje Avstrije, Solnograške ter tirolske in sicer 35 infanterijskih, 13 cesar-skolovskib 5 lovskih 3 bosniški, 14 domobranskih in 10 de-želnostrelskih batalijonov. skupaj 80 batalijonov. Konjeništvo bo neznatno zastopano. Manevrov se bode udeležil tudi nemški cesar.
—   Istrski dež zbor je zaključil svoje zasedanje. Kar so Lahi v zadnjih sejah počenjali, presega vse meje To po* čenjanje je bilo tako škandalozno in poniževaleo za državo, da se ne moremo prečuditi, kako se je moglo kaj tacega dopustiti.
—   Goriški dež zbor. Časniki poročajo, da so se mej laškimi in mej slovenskimi poslanci zopet začela pogajanja, da se omogoči zborovanje dež. zbora
—   Jezus Kristus pravi Bog je naslov knjigi, katero je spisal g dr. Ivan Svetina, katehet in profesor na c. kr. višji gimnaziji v Ljubljani. Vsebina knjigi je: I. Važnost resnice, da je Jezus Kristus pravi Bog, in kako jo hočemo dokazati. II Jezusovo pričanje o samem sebi. III. Čudeži. IV. Prerokbe. V. Jezusov nebeški nauk. VI Jezusova vzorna svetost. VII Čudovita vzvišenost Jezusove osebe. VIII. Čudovito razširjanje in vedni obstanek krščanske vere in cerkve, IX. Krščanski mučenci. X Čudovita prenoviter sveta po krščanstvu — Knjižica se dobiva v „Katoliški bukvarniM in pri Ivanu Bonaču v Ljubljani. Stane 40 kr. Po pošti 3 kr več. Čisti dohodek je namenjen v prid notranji opravi za kapelico sv. Alojzija v novem poslopju c. kr. višje gimnazije v Ljubljani.
—   Politična shoda. Minolo nedeljo je katoliško-narodna stranka priredila dva shoda v Štepanji vasi in v Sostrem. Na tem poslednje imenovanem shodu sta govorila poslanca Kalan in Vencajz.
—   Olika celjskih Nemcev. Iz Žalca se nam piše : Dne 1. t. m. bila je procesija po našem trgu. Ravnokar je bilo blagoslovljenje pri altarju, uprav pri hiši g. Kukeea, in so vsi udeleženci procesije bili pokleknili, pridrvijo iz Celja 3 kolesarji. Prvi je bil celjski mestni zdravnik dr. Gro 1 litseb. Ne da bi odstopil, ne da bi svojo puhlo glavo odkril, dirjal je na kolesu naprej, in ker so nekateri iz procesije, razljuteni nad tem početjem jeli klicati „kapo dol", „abdecken" zatulil je prišedši do altarja, kjer je ravnokar bil blagoslov na vse grlo svoj „heir ter dirjal s pokrito glavo naprej. Za njim je pridrvil drugi kolesar, čegar ime nam še ni znano, ter dirjal ravno tako s čepico na glavi mimo. Ko je pridrjal tretji kolesar, stopil mu je župnik g. Koren nasproti rekoč: nto je motenje vere", na kar je bil slednji, bil je državnega pravnika
211
namestnik dr. Bayer, korektno odstopil in se odkril Zaradi postopanja prvih dveh vlada občno razburjenje, če hočejo Celjani svoje nemarnosti uganjati, naj to store doma v Celju: nikakor pa ne bomo trpeli, da bi se drvili po naših slovenskih trgih ter se obnašali nedostojno, grje kakor vsak neverec, in bi zasramovali naše cerkvene obrede. — Cuje se, da se bo vložila zoper dr. Gollitscha in njegovega tovariša kazenska odvedba na državno pravdništvo, zaradi nespodobnega vedenja med očitnim bogoslužnim opravilom.
—   Umetniško društvo. Zadnji čas so se v Ljubljani delale priprave, da se ustanovi slovensko umetniško društvo. O potrebi tacega društva pač ni treba šele govoriti, saj mora tudi slepec uvideti, da bi bila taka organizacija na korist umetnikom samim (obrazilnim umetnikom in pisateljem) ter da bi znatno podprla in povzdignila slovensko umetnost, in torej pospeševala narodno kulturo. Žal, da strankarski fanatizem tudi temu eminentno nepolitičnemu društvu ni prizanesel. Govori se, da so dobili nekateri slikarji in podobarji pisma, v katerih se jim je naznanilo, da se jim nikdar več ne izroči nobeno cerkveno delo, če pristopijo k društvu.
—   Cerkvene vesti. Semeniški duhovnik v Ljubljani g. Anton A b r a m je imenovan za kapelana v Košani. — Za župnijo Belocerkev je prezentiran župnik g. Mihael Bar bo s Trebelnega — Semeniški duhovnik g. Janez Petri č je imenovan kapelanom v Škofji Loki, g. Jožef Potokar pa kape-lanom v Tržiču.
—   Slovenska šola v Gorici. Tržaško namesfcništvo je lani v poravnavo najemščine za slovensko mestno ljudsko šolo sekvestriralo j eden del dohodkov mesta goriškega. Proti tej odredbi, da je mestno šolo nastaniti v nŠolskem domu*4, ker prostori, ki jih je izbrala občina v stari Catinellijevi vojašnici, niso primerni, se je občina pritožila na upravno sodišče To je razveljavilo odredbo glede sekvestracije, v ostalem pa pritožbo  odbilo.
—   Toča na otoku Visu Zadnja nevihta, o kateri je toča na Kranjskem prouzročila silno nevihto, je otok Vi s strašno zadela. Zrna so bila debela kakor kurja jajca, a nekateri vinogradi so bili meter debelo pokriti z ledom.   Škodo ce-
!    nijo na 700 000 gld
—   Sreča v nesreči Na Gori nad Idrijo so se na sv. Rešnjega Telesa dan, ravno ko je mislil župnik dati zadnji blagoslov, vnele čipke na altarju v župnišcu, in je bil ves altar takoj v ognju Vnelo se je tudi v lum in koretelj župniku in zgorel je venec na monštranci. Plamen je obliznil župniku in cerkovniku celo lase, na srečo pa so navzočni možje ogenj še pravočasno   potolkli.
—   Mlad ubijalec. V Št. Vidu pri Ptuju je lOletni pastir Simon Vidovic na paši pretepel 51etno Katrico Klinšek z bičem, tako da je otrok umrl.
—- Utonil je dne 5, t. m. v Savi pri Zidanem mostu neki natakar. Ker je bila voda premrzla, da je moža prijel krč, vsled česar se je potopil.
—   Dvojen uboj. V Trstu je neki delavec, ko se je pretepal z dvema tovarišema, Mahiričem in Slavcem, slednja oba z nožem zabodel, da sta hipoma umrla, potem pa še ne-cega tretjega delavca nevarno ranil.
—   Umor in Samomor. Sluga princa VVindischgratza v Konjicah Fran Adamčič šel je pred kratkim s svojo ljubimko Alojzijo Teršnicovo na Dunaj. Tam je iz neznanih nagibov ustrelil najprej svojo ljubimko   potem pa samega   sebe.
—   Samomori. Dne 1. junija se je v Škofji Loki usmrtil bivši hišnik v ljubljanski Tonhalle Anton Slabina za-pustivši vdovo in petero otrok — V Celju se je ustrelil črko-fitavec Frid. Kolman iz Radovljice.
—   Poboj Pri nekem ženitovanju v Gor. Šiški so se sprli pri plesu kmetski fantie. Jakoba Skodlarja sta napadla Janez in Mat. Burger z nožem in ga tako ranila, da so ga morali pripeljati v ljubljansko  bolnico.
—   Nezgoda. Pri streljanju dne 1. t. m. se je v Stari Loki ponesrečil Peter Ojstrc Pri nabijanju možnarja se je vnel smodnik in Ojsticu osmodil obraz.
—   Ponesrečil   je   v   Krestted   Bute   Colorado   Jožef> Držaj iz Boldraja   pri Radovici, 23 let star. Kopal se je v jami kjer se je nanj   zrušil premog in ga ubil.
—   Umrli V Banjaloki v Beli Krajini je umrl učitelj g. Tomaž Jelenec V Gradcu je umrl vpokojeni policijski ravnatelj Valentin pl   Jenko, roddm iz Škofje Loke.
—   Troje otrok zgorelo. Na Sp. Jezerskem je pogorel hlev posestnika Blaža Štularja. Zažgali so otroci. V ognju so ponesrečili tudi trije otroci v starosti 4, 5 in 7 let.
—   Tatvina. V noči od 1. do 2. junija so neznani tatovi (najbrž cigani) na Juršičah pri Sv. Petru posestniku A. Kalistru ukradli kobilo in 2r/2 mesečnega žrebeta.
—   Kuga v Aleksandriji. Zadnji čas se je v Egiptu pojavila kuga, in je že več oseb umrlo. V Trstu so z ozirom na to, odredili potrebne sanitarne priprave, da se ta grozna bolezen tudi k nam ne utihotapi.
—   Delavsko gibanje je prav v zadnjem času začelo s podvojeno močjo naraščati in z vseh koncev in krajev dohajajo vesti o delavskih štrajkih Tudi v naši državi štrajkajo delavci v več mestih Zlasti velik je štrajk tekstilnih delavcev v Brnu, kjer je 12000 oseb ostavilo delo. Zunaj naše države so nastali še večji štrajki v Belgiji štrajka nad 30.000 pre-mogarjev in sicer iz političnih nagibov, v saskoturniških pre-mogokopih pa se pripravlja iz materialnih uzrokov generalna stavka Priznati se mora. da so delavci v nekaterih industrijah res kruto izkoriščani, na drugi strani pa so tudi njih zahteve čestokrat   pretirane in radi konkurenčnih   razmer  neizpolnjive.
—   Učitelji za kaznjence. Pravosodno ministrstvo je odredilo, da se pri vsakem lodišču vpelje poučevanje kaznjencev. To je veselo pozdravljati. V ta namen je vlada odredila večjo svoto, tako da bodo dobivali učitelji 20 do 30 kr. za uro a ne več kakor 50 gld. na leto.
—   Drevfus in Zola List „Aurorew objavlja članek Emila Zole, ki je, kakor znano, največ pripomogel, da pride do revizije Drevfusove pravde. Zola pravi: „Ko sem provociral svoje sodno zasledovanje, mi je bilo le do pravice in resnice. Oboje je danes doseženo Moja pravda danes ne more imeti nobene koristi ter me več ne zanima. Justica naj odloči, če je zločin, ako se hoče resnico". Ali oni, ki o Drevfusu drugače mislijo, nego Zola, trde istotako, da sti pravica in resnica na njih strani.
—  Dijaški nemiri na Ruskem. Kakor javljajo iz Petrograda, niso še vseh udeležencev na tamošnjih dijaških nemirov izpustili iz zaporov. Še kakih 50 slušalcev rudarskih in tehničnih zavodov in nekaj slušateljic višjih ženskih šol je zaprtih.
—   Ivan Strauss, svetovnoznani „kralj valjčkov" na Dunaju, je umrl minolo soboto v 74. letu svoje dobe. Znameniti skladatelj je še dne 23 maja t. 1. v dvornem opernem gledališču sam dirigiral onverturo svoje operete „Netopir". Bil je največji mojster v specifično dunajskem valjčku.
—   Za hrvatski gimnazij v Pazinu je vlada vendar konečno razpisala 2 učiteljski mesti v „Osservatore Triestino". Mislili smo, da se sploh ne oglasi več.
212
—   Dvoboj. Mej predsednikom ogrske zbornice poslancev, pl. Perczelom ;n glavnim urednikom „Magyar Hirlapa", Aleksandrom Fenvojem se je vršil včeraj predpoludne dvoboj z meči. Oba nasprotnika, ki sta se po dvoboju sprijaznila, sta lahko  ranjena.
—   Krvav spopad. Kakor poročajo dne 6. t. m. iz Prage, je v Kriesdorfu nastal prepir med tamošnjimi kmeti in hrvatskimi delavci, ki gradijo železnico. En kmet je mrtev, drugi težko ranjen. Dotični delavec je rabil bodalo. Pravi krivci so zbežali. Nekaj delavcev so izročili sodišču. Prebivalstvo je hudo razburjeno. Orožniki so prispeli.