Stsv 291 Pofolii jljčana t gofovlBf (Inti turat! csd li puta)
V Trstu, v tetrtek 22. decembra 1921
Posamezna številka 20 stoiink
letnik XLVi
J— izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. " rsncj3;a Asiškega žtev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo itrei-rfštvu. — Nefrankirrna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in cdgovcrni urednik Štefan Godina — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol fetK L c2.— in cel > leto L 60.—. — Telefon uredništva io uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trsta In okolici po 20 stotink. — Oglasi se raču iaJo v iirokostl ene kolone (72 nun). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 13 itot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vaMU po L 1.—, oglasi deaa.ni i zivjJdv mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot. besela, najmanj pa L 2. — Ogla« i namčniaa In reklamadje seoo5Ilfafn IzkKuSno naravi Edinosti, v Tr3tu, ulica Frančiški Asiškega štev. 20, l nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 1 i-y» •
Nova" stranka
91
V političnem življenju našega mesta in 11921. Laška liberalna tudi vse naše dežele imamo zaznamovati nov važen dogodek, ki bo brez dvoma imel važne posledice za ra£voj javnega življenja v naših krajih. Pretekli torek se je vršil v prejšnjih prostorih tržaške trgovske visoke šole pod predsedništvom odvetnika Mracha zaupni sestanek pristašev bivše laške liberalne stranke, ki je gospodarila y tržaški mestni občini leta in leta pod bivšo Avstrijo. Ta stranka je bila hraniteljica in nositeljica italijanske ire-denlistićne ideje v naših deželah. Njen šovinizem ni poznal nobenih mej* Posebno neizprosno je vihtela svojo roko nad jugoslovanskim življem naših dežel. Vse naše politično življenje je bilo v omenjeni dob« osredotočeno v neprestani hudi borbi proti tej stranki, ki je odrekala našemu življu pravico do samostojnega narodnega in kulturnega življenja.
Ta naša stara znanka se nenadoma zopet pojavlja na tržaški politični pozornici. Na omenjenem sestanku so sklenili zaupniki »-tržaških preskušenih patriotovi, da se morajo njihove politične sile znova organizirati v obliki samostojne politične stranke. Bil je izvoljen že volilni odbor, ki mu je naloga, da pripravi vse potrebno za nastop »nove« stranke pri skorajšnjih občinskih volitvah. Vodstvo stranke se ima sestaviti v par dnevih. Program naj bi se spretno prilagodil novim razmeram, tako da se bo stranka po vsej pravici imenovala ^demokratična stranka«. Tako so jo namreč krstili zaupniki »tržaških patriotov« na svojem zborovanju.
Ta dogodek pomeni pravo politično vstajenje tržaških laških liberalcev. V zadnjih osmih letih je bila njihova nekdaj vsomogoča stranka v težki preizkušnji. V času vojne je postala vsled svojih ire-dentističnih teženj skoraj nemogoča. Posebno od 1. 1915. dalje, t. j. po napovedi vojne s strani Italije, ji bivša avstrijska
Avstrija
Poročilo konclerja Schpeberja o političnem dogovoru s Benešem
Francoska komisija za vnanje stvari proti dovoljenju kreditov za poslaništvo pri Vatik %au.
PARIZ, 20. Komisija za vnanje stvari je začela proučevati vprašanje kreditov za poslani
_________________ stranka ni mogla	_	_______
nastopiti pri teh volitvah. Pod pritiskom DUNAJ, 21. Kancler Schoeber je poro- Pri Vatikanu. En Član komisije je pripom-priseljencev iz starih pokrajin, so se mo-1 čal komisiji za vnanje stvari o dogovoru, , ' ?a f za.st1oni razpravljati o tem vprašanju, rali domačini skriti in potuhniti, a mesto j ki biId**, ^BenešemObe državi ^ HS^? p^do^r potreb
se obvezujete, da ooste izvršili vse določ- za poslaništvo pri Vatikanu. Člani demokratke samtgermainske m trianonske pogod- ske levice, katerih je bila večina v komisiji,
so odobrili ta predlog in so odklonili kredite z 9. glasovi proti 8. Predsednik Lacroix se je vzdržal glasovanja. Od 36. poslancev jih je bilo na tem sestanku prisotnih samo 18,
Rathenau se nt pogajal z Louchenom
PARIZ, 21. Nekateri angleški popoldanski listi so naznanili, da je bil Rathenau včeraj zjutraj sprejet od Loucherja. Lou-cher pa je prosil zastopnika agencije »Havas« v Londonu, da naj dementira vest, da je imel on kak pogovor z Ra-thenauom.
Vesti o sklenitvi trgovskega dogovora med Francijo in Rusijo neresnične PARIZ, 21. Agencija »Havas« javlja: Neki ruski list, ki izhaja v Parizu, je naznanil, da so se začeli Krasinovi odposlanci potom ravnatelja neke skupine kapitalistov, ki poseduje petrolejske vire na Kavkazu, pogajati s francoskim ministrstvom za vnanje stvari. Vprašanje trgovske pogodbe da je tako stopilo v ospredje. Ta vest je povsem izmišljena.
stare tržaške stranke je nastopil pri vo litvah takoimenovani »blocco«, kateremu so se morali laški domačini pod pritiskom nasilnega fašizma brezpogojno nokoriti.
Domači Lahi so to ponižanje požrli, toda težko jim je vendar le moralo biti, ko so videli, da elementi, ki so prišli daleč iz Italije, sistematično izpodrivajo domače »preskušene iredentiste« iz vseh polj javnega političnega delovanja. Temu so se pridružili še javni napadi, ki so padli tu pa tam na naslov domačih tržaških Italijanov iz ust ravno tistih priseljencev, ki so jim Tržačani pomagali do politične moči in veljave. Laško' politično življenje v Trstu je postajalo na ta način manj in manj tržaško, domači Lahi niso mogli bitii z njim zadovoljni in nastala je potreba politične spremembe. To spremembo s6 izvedli »tržaški patriotje« z obnovitvijo svoje nekdanje iredentistične stranke moderni obliki novoustanovljene »demokratične stranke*.
»Nova« stranka je naperjena proti fašizmu, ako smemo verjeti besedam nekaterih govornikov, ki so nastopili na omenjenem sestanku. Odvetnik Mrach je rekel v svojem govoru med drugim, da »delo strank ne more biti le neprestano spopadanje?, »ne smejo se zanemariti interesi domovine, toda obenem z njimi se mora skrbeti idi za interese mesta«. Najizrecneje med /senii pa se je izrazil odvetnik Matosel, ki je povdarjal, da »imajo samo Tržačani pravico soditi o preteklosti svojih mož. Ti možje se ne smejo žrtvovati vsled napadov, ki prihajajo iz ust ljudi, ki teh mož ne morejo dovolj poznati. Tržačani so predvsem poklicani, da tudi v bodoče odločajo o usodi Trsta. Nova stranka naj ohrani nekako avtonomijo nasproti isti
> uiut o o.iaui liaiiiv, |i uivoa ctDHiiona .	, .	. •■	1 •• t_
oblastva niso prizanašala. Na mesto teda- strankl v starih Pokra,mah«.
njega župana Valeria je vlada imenovala svojega komisarja, vse vplivnejše osebe vladajoče stranke so bile internirane in stranka je razpadla sama ob sebi. Na njenih razvalinah pa se je neznansko osilila socialistična stranka. Tako je bilo do pre-
Jasno je torej, da so se stari mogotci začeli dramiti in da so se sklenili postaviti na svoje tržaške noge. Glede njihovega pravega razmerja napram fašizmu pa bi bila vsaka prerokba prenagljena, Znano je, da so ti »novi demokrati« izza kulis podpirali fašizem in dajali potuho njego-
vrata iz 1. 1918. in tudi pri prevratu j _ igrala socialistična stranka še vedno glav-jvim nasiljem. O tem pričajo razni posojeni no vlogo. Ko je prišla v naše kraje Italija, j avtomobili za »kazenske pohode« in pred-so se stvari soremenile. Preganjani ire-jvsem pa dejstvo, da niso obsodili še nik-dentisti so dobili največje materialno in | dar nobenega iašistovskega nasilja. »No-
be, in da si boste vzajemno jamčili celotnost svojega ozemlja. Obe državi se tudi obvezujete, da ae bosta uprli proti vsakemu poizkusu vzpostavitve stare vladavine in da boste reševali vse spore potom razsodišča.
Ta dogovor dokazuje — je dejal Scboe-ber — da nameravate^ obe državi složno delati za mirno obnovitev centralne Evrope.
Glede ljudskega glasovanja v Šopronju je Schoeber izjavil, da se bo vlada prepustila zavezniškim državam, od katerih pričakuje pravičnosti Posebno mnogo si obeta od vpliva Italije, ki je igrala glavno ulogo v reševanju burgenlandskega vprašanja. Avstrijska vlada upa, da se bo spoštovala pravica in da se ne bodo vpo-števale samo madžarske želje, temveč tudi pravica, ki se je kišila v škode Avstrije.
Avstrijska vlada bo odpravila podpore.
DUNAJ, 21. ListK javljajo, da je avstrijska vlada sklenila, da bo zaradi saniranja, držvnih financ začela odpravljati z 8. januarja postopno vse vladne podpore. Listi pred vide ve jo, da bo cena kruhu poskočila od 74 kron na 400 u-on.
:a znala uveljavljati, t. j. mestna občina, um je bilo tudi sedaj zaprto, ker je tudi fialija kmalu imenovala svojega posebnega občinskega komisarja tudi za Trst.
Tako je ta stranka doživela precejšnje ponižanje celo od Italije same. To ponižanje pa je doseglo svoj vrhunec ob priliki zadnjih državnih volitev v mesecu maju 1.
tiče sodelovanja med Slovani in Italijani, lahko rečemo že vnaprej, da bodo v tem pogledu »prenovljeni tržaški patriotje« morda manj nasilni toda nič manjša prepreka kot fažizem sam. Predobro so nam znane stare tradicije »nove« stranke, da bi si mogli misliti, da se motimo.., Sicer pa jo bomo videli na delu.
Jugoslavija
Podrobnosti o zmedah v Albaniji
BELGRAD, 20. Semkaj so dospele popolne in točne vesti o poslednjih dogodkih v Tirani. V naslednjem je očrtano na kratko, kako je potekala cela zadeva in kako so nastali neredi ter zmešnjava, ki gs širi na vse strani iz Tirane. Pred nekoliko dnevi se je vrnil iz Italije v Tirano Hasan Priština, znani bivši avstrijski a^ent princa Wieda. Hasan Priština je pripeljal s seboj gotovo število problematičnih oseb. ki jih je zbral v Avstriji in Italiji in s katerimi v družbi je organiziral tolpo, potom katere je došel do oblasti. To je izzvalo tako veliko ogorčenje med ljudstvom, da je primoralo z orožjem v roki Hasana Prištino in njegove tovariše, Ha so se morali odstraniti.
Poslanec Janeček umrl
ZAGREB, 20. Včeraj je bil v Zagrebu aretiran poslanec Radićeve stranke, dr. Pcrnar, ker je na shodu seljačke stranke pred občinskimi volitvami poživljal volil-ce k uporu proti policiji. Izročen je bil državnemu pravdništvu. Danes je bil izpuščen iz zapora in je kmalu nato umrl na pljučnici.
ZAGREB, 19. Današnji »Hrvat« poroča, da je umrl na pljučnici prvi dan, ko je bil odpuščen iz zapora, poslanec Radičeve stranke, Jan Janeček. Bil je, kakor znano, aretiran in zaprt, ker je javno pozival narod k uporu. Janeček je bil rodom Čeh in tudi čehoslovaški državljan ter sploh ne bi mogel biti poslanec v konstituanti, ker še ni bival eno leto v naši državi. Iz Ćehoslovaške je moral svojčas pobegniti, ker bi se bil moral sicer zagovarjati zaradi raznih nerednosti pri aprovizaciji.
Uedinjenje socialističnih strank
BELGRAD, 21. Te dni so bila končana pogajanja delegatov raznih socialističnih frakcij in je bil dosežen sporazum, da se ustanovi enotna socialistična stranka za cejo Jugoslavijo. Izvoljen je bil odbor za pripravo velikega kongresa strank *. .Vsaka frakcija je poslala po pet članov. Novi odbor se je konstituiral sledeče: predsednik N. Košanin, univ. profesor; člani: Vitomir Korač, Nedjelko Divac.
Hadžić, Šmitran, Lapčević, Topalovič, Bratinac, Kristan, Jakšič, dr. Korun in Bukšek.
Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo
BELGRAD, 21. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdelalo zakonski načrt, s katerim se trgovinska pogodba z Avstrijo podaljša do meseca julija prih. leta. Ta zakon se bo predložil zakonodajnemu odboru v odobrenje.
Znižanje Števila uradništva
BELGRAD, 20. Finančni odsek narodne skupščine je sprejel predlog, po katerem naj se zniža število uradnikov. Skrči naj se predvsem število nekvalificiranega uradništva. Vlada bo stavila uradnike in služabnike, ki so odveč, deloma na razpoloženje, deloma jih pa bo vpokojila. Vprašanje se ima rešiti tako, da ta n« krši socialna pravičnost.
ItalUa
Zbornica razveljavila mandat komunističnega poslanca Misiana
RIM, 21, Na včerajšnji seji zbornice se je vnela burna razprava o sklepu komisije za volitve, po katerem se razveljavlja mandat komunističnega poslanca Misiana. Misiano je bil, kakor znano, pred kratkim časom obsojen na 10 let zapora zaradi tega, ker je med vojno dezer tiral. Predsednik komisije je poudarjal, da se je komisija ozirala samo na pravne ovire, ki ne dovoljujejo, da bi Misiano še nadalje izvrševal svoje poslanske pravice. Na njegovo mesto pa pride lahko drug komunistični poslanec, ker je komisija razveljavila samo njegovo izvolitev. Komunistični poslanci so odločno nastopiti v obrambo svojega tovariša. Pridružili so se jim tudi socialisti, ki pa so poudarjali, da njihov nastop nima političnega značaja. Zbornica je vkljub temu razveljavila Misianov mandat. Pri glasovanju je glasovalo za razve-Ijavljenje 223 poslancev, a proti 81.
Bil je nadalje razveljavljen tudi mandat poslanca Luzzatta, ki ima na vesti neke nerednosti pri sklepanju pogodeb med »Ilvo« in državno upravo.
Ogrska
Ogrska vlada je nedolžna.
BUDIMPEŠTA, 21. Na interpelacijo Fried-richa glede izjav čehosloraškega ministrskega predsednika in ministra za zunanje posle Be-neša je izjavil grof Banfy: Benei nas obtožuje sokrivde Karlovegai poskusa. Izjavil je, da je čehoslovaška vlada izvedela za Karlovo namero in da je torej izključeno, da bi o tem ogrska vlada ne bua poučena. Če to odgovarja resnici, bi bila morala čehoslovaška vlada obvestiti ogrsko vlado kakor tudi Ucnfercnco poslanikov, ako ni bilo v njenem interesu, da ?usti dogodkom prosti tok. Beneš iudi zarisuje, da bi bil poslal Ogrski kak ultimatum, in pravi, da je ogrski zastopnik v PrajJi Tahy v tem pogledu pretiraval, Tomu nasproti meram pribiti, da odgovarja porečilo, ki ga' je poslal Tahy v Budimpešto, popolnoma grožnjam, d jih je nasproti meni ustno izrekel čehoslovaški zastopnik v Budimpešti. Dalje je treba poudariti, da je Taby izpesleval intervencijo zastopnikov zavezniških velevlasti pri čehoslovaški vladi, da se prepreči neupravičen napad na Ogrsko. Beneš je izjavil zastopnikom velevlasti, da je Talry njegove izjave slabo razumel. Vsled tega je izročil Tahy francoskemu zastopniku in Beneš u 31. oktobra t. 1. zapisnik o dogodkih ter obenem Beneša prosil, naj mu pokaže zmoto v razlagi, «kjo na katero naleti. Beneš pa ni odgovoril niti tedaj niti pozneje. Ogrska vlada — je zaključil Banfy — je vedno protestirala proti vsakršnemu vmešavanju kake druge države v notranje zadeve Ogrske.
Vesti o romanskih obljuba* bi/šeau kralju Karlu »resnične.
RIM, 21. V madžarski zbornici se je nedavno govorilo, da je bivži kralj Karel dobil od romunskega kralja pismo, v katerem ae mu je zagotavljalo, da se bo Komunska vedla j;rpol-aoma pasivno v slučaju, da bi *c skušal vrniti na madžarski prestol. Romunsko poslaništvo v Rimu sporoča, da so te trditve izmišljene.
Rusija
Rusija ne rabi nemškega orožja
STOKHOLM, n. List »Svenska Tage-blattc je trdil, da je Kari Kilbon, ravnatelj boljševiškega lista »Golkets Tage-blatt« kupil v Nemčiji kot član Tretje in-ternacionale 300 tisoč pušek na račun sovjetske vlade. Kilbon zanika sedaj io vest in izjavlja, da izdeluje Rusija sama že več orožja, nego ga rabi.
Amerika dala 20 mHjonov dolarjem za rusko stradajoče ljudstvo
WASHINGTONf 21. Senat je sprejel 2akonskl načrt, ki ga je zbornica žc odobrila in po katerem 6e dovoljuje 20 miljo-nov dolarjev za stradajoče rusko ljudstvo.
Francija
Za Ubricanjc vojnih dolgov med zavezniki PARIZ, 21. »Temps« piše, da je nemogoče znižati nemški dolg, ker bi se s tem finančni položaj Nemčije prav nič ne izboljšal* Seaanja finančna slabost Nemčije in njena nesposobnost, da bi v bodoče mogla prenašati večja bremena, nista edina vzroka, da nima kredita.
če se smatra, da bi moglo brisanje gotovih dolgov olajšati vzpostavitev trgovine v Evropi, bi se moglo predlagati, naj se Francija odpove svojim vojnim posojilom Italiji, Romunski in Jugoslaviji, toda pod pogojem, da se tudi Anglija odpove enakovrednemu delu posojil Franciji. London in Pariz bi dala tako zgled za delo na širši podlagi, ki bi se moglo začeti pozneje s sodelovanjem Zedinjenih držav. Tako bi prišlo do popolnega brisanja dolgov med zavezniki.
Francija ne idi protektorata nad Palestino
PARIZ, 21. Listi javljajo iz Londona, da je izjavil Briand dr. Weizmannu, predsedniku sionistične organizacije, da so vesti, da Francija želi mandat nad Palestino, popolnoma nezmiselne.
Anglija
Vprašanje, o katerem se sedaj razpravlja v Londonu, je nemška odškodnina
PARIZ, 21. Agencija »Havas« javlja iz Londona: Vprašanje, o katerem še v tem kipu razpravlja v Londonu, je vprašanje nemškega januarskega in februarskega odškodninskega obroka. Loucher je sestavil, kakor znano, v obliki poročila načrt za izpopolnitev plačil, ki se je sporočil Nemčiji 10. marca 1921. V angleških krogih se zagotavlja, da pride tekom današnjega dneva gotovo ao sporazuma. Strokovnjaki so včeraj natanko proučevali to poročilo.
Francija zahteva med drugimi jamstvi tudi io, da Nemčija sestavi točne podatke o izvažanju in uvažanju. Med strokovnjaki, ki sedaj razpravljajo o tem vprašanju je nastalo vprašanje, ali more Nemčija sedaj plačati, kar se je obvezala plačati do 15. januarja. Francoski strokovnjaki so dokazovali angleškim strokovnjakom z dokumenti pri roki, da Nemčija lahko plača. Zdi se, da so jih o tem prepričali. Ko jih bodo prepričali, ne bo več nobene ovire, da se Nemčija prisili na plačanje odškodninskih obrokov. Jutri ali pojutrišnjem se bo to bržkone doseglo, toda do tozadevnega sklepa ne bo bržkone prišlo v Londonu. Francoska in angleška vlada se bosta bržkone obrnili na zavezniške države, da slišita tudi njihovo mneuje.
Francosko-angleška pogajanja.
PARIZ, 21. A'ž ncija <Havas» javlja iz Londona: Loucher Je 3el včeraj v 3premstvu francoskih finančnih strokovnjakov v zakladno ministrstvo, da bi ae pogajal s Sirom Robertom Hernejem in angleškimi strokovnjaki. Ker pa le-1i niso še dovršili svojega dela, se je sesta nek odgodil.
Pogovor med Briandom in Lloydom Geor-geom se je začel opoldne in je trajal do 13,15 Govorilo se je o istem vprašanju, kakor pred-včerajnjim. Dosedanja pogajanja so naredila na ministrskega predsednika zeto dober vtisek.
Francoski strokovnjaki so popoldne nada Ijevali proučevanje raznih vprašanj, ki so jim bila predložena.
Ministrska predsednika' sta snoči nadalje vala razpravo o teh vprašanjih.
Briaad o francoskih pomorskih zahtevah.
Poročevalcu agencije Reuter je izjavu Briand, da je francoska pomorska politika strogo deienzivna.Edini vzrok, zaradi katerega je Francija zahtevala zvišanje tonaže svojih velikih ladij je obramba svoje obali in promet s kolonijami, ki je za Francijo velike važnosti Zgradba obrambnih ladij — je pripomni Briand — kakor križark, rušilcev in podmorskih čolnov, stane sorazmerno malo.
NEW YORK, 20. »New-York Tribune« se bavi s francoskimi zahtevami glede mornarice in pravi, da utemeljujejo te zahteve^ le strategični vzroki, dočim sta Franciji v prvi vrsti potrebna gospodarska obni^itev in izplačanje vojne odškodnine s strani Nemčije.
»WorId« poudarja, da Anglija ne bo pristala na francoske zahteve. »Washing-ton Post« pravi, da so francoske zahteve v navzkrižju z Briandovimi izjavami. List pravi, da je glavna dolžnost francoske vlade, da se postavi na stališče drugih držav, ki se udeležujejo konference, tako da pride do složnega sodelovanja med zavezniki, katero more edino privesti do gospodarskega blagostanja.
Kakor javlja »Associated Press«, se je Hughes obrnil naravnost na Brianda in mu izrazil splošno presenečenje zaradi francoskih zahtev. »New-York Wordl« pravi, da Francija zahteva vse kaj drugega nego povečanje mornarice. To se bo pokazalo, ko bodo znane resnične francoske zahteve. Isti listi trdi, da je Francija pripravljena pustiti ob strani svoje zahteve glede mornarice, če bo dobila kot odškodnino bolj ugodne pogoje pri odškodnini
se Francija boji vojne z Anglijo v Sredozemskem morju in pravi, da je ta skrb povsem neutemeljena. Vendar pa smatra list, da se bodo francoske zahteve po natančni proučitvi izpremenile. To bo dobra šola tudi za Japonsko, ki se bo morala prepričati, da bi konferenca zgrešila svoj cilj, če bi se morala odgoditi, ne da bi dosegla popoln sporazum glede Šan-tunga in Madžarske.
Pred novo konferenco evropskih držav in Rusijo?
LONDON, 21. Lioyd George in Briand sta se sestala včeraj popoldne. Razpravljala sta o izboljšanju gospodarskega stanja v Evropi. Angleži nameravajo baje doseči, da se skliče mednarodna konferenca, katere bi se udeležile Velika in Mala entente, Rusija, nekdanje sovražne države in evropske nevtralne države. Smatra se, da bo na to angleško stališče pristal tudi Briand, toda z nekaterimi pridržki, med drugimi ta, da ostanejo nemške finančne ooveznosti neizpremenjene. Briand je vendar mnenja, da bo moral tvoriti angleško-francoski dogovor podlago tej konferenci. Oba ministrska predsednika delata sedaj na tem, da bi se dosegel tozadevni sporazum.
Rekord hitrosti v vožnji z zrakoplovom
LONDON, 21. Pilot Amos je dosegel s svojim biplanom rekord v hitri vožnji z zrakoplovi. Prevozil je 212 milj v eni uri. Doslej je imel ta rekord Francoz Sady Lecointe, ki je prevozil 206 milj v uri.
Angleška vojska ostane na Irskem do
odobritve angleško - irskega dogovora
QUESTOWU (Kork), 21. Včeraj so se imele vkrcati čete za v Veliko Britanijo, toda vkrcanje se je zadnji hip odlo/ilo. To se je zgodilo baje zaradi negotovosti, ali bo Diream odobril angleško-irski dogovor. Čete se bodo vkrcale, čim bo dogovor ratificiran.
Japonska trgovska misija v Londonu
LONDON, 21. Prispela je iz Zedinjenih držav v London japonska trgovska misija, ki jo je poslala tokijska vlada.
Japonska v GMMnu
»New-York Times« pravi, da je Hughe-sovo stališče v direktnem navzkrižju s francoskimi zahtevami, ker cilj konference je zmanjšanje pomorske vojne opreme, Francija pa bi hotela še večjo mornarico, ^ nego jo ima Japonska. List se vpraša, ali
Evropska javnost se je začela zanimati za Japonsko za časa rusko-japonske vojne, ki se je 1. 1905. končala tako nesrečno za rusko ekspanzivno politiko na Daljnem Vzhodu in ki je povzdignila prestiž do tedaj precej neznatne otočne države. S tc vojno je stopila Japonska v krog svetovnih velesil. Evropski ententni diplomati so v svetovni vojni znali pritegnili Japonsko na svojo stran in četudi ni imela en-tenta od te zveze nobenih neposrednih koristi, vendar je bila s tem odvmjena nevarnost, da bi Japonska zapustila nevtralnost ter stopila na stran Nemčije. In tako je igrala Japonska imenitno vlogo pri sklepanju mirovnih pogodb v Evropi, ti so tudi njej prinesle nekaj otokov v Tihem oceanu.
Vstop Japonske v svetovno vojno je olajšalo in pospešilo ameriško pomoč Evropi. Združene države so se mogle vreči nemoteno in z vso silo na organiziranje silnih armad in vojne industrije. Zakaj an-tegonizem med Japonsko in Ameriko je že starejšega datuma. Posredovanju Združenih držav gre zasluga, da niso mogli Japonci v 1. 1905. popolnoma izrabiti s\o-je zmage nad Rusi.
Nasprotstva med Japonsko in Ameriko so plemenskega, vojaškega in gospodarskega izvora. Japonska meri brez Koreje okoli 450.000 kvadratnih kilometrov. Dežela je gosto obljudena in mora pošiljati svoj prebitek prebivalstva s trebuhom za kruhom. Amerika pa se na vse načine brani rumenih gostov, ki so silno obso-vraženi, zlasti pri delavstvu, ker je Japonec skromnejši, cenejši in ker je drugega »manj vrednega plemena«.
Združene države so se s posebnimi zakoni zavarovale proti priseljevanju tujcev, in med vsemi tujci so Japonci in Kitajci tisti, ki ne morejo nikdar postati ameriški državljani. Tako je v tem plemenskem sovraštvu dana možnost bodočim sporom.
Japonska, ki s svojim velikim otočjem zapira pot na Kitajsko in v Sibirijo, ima po vesoljnem oceanu polno večjih ali manjših otokov, ki so vojaške važnosti. V poštev pridejo kot oporišča za vojne ladje ali pa za izhodišče ofenzivnih- izkrcanj na vzhodnem bregu, t. j. na ameriškem obrežju. Po špansko - ameriški vojni leta 1898. so postale Združene države tudi znamenita sila v Tihem oceanu, ker posedujejo Filippine, Havajsko, Samojsko otočje in Še dAige otoke. Tudi Amerika zamore na teh otočjih napraviti oporišča za svoje vojno ladjevje. Posebno važna za Zedinjene države je posest Panamskega prekopa, ki je bil dovršen I. 1914. Prehod vojnega brodovja iz vzhodnega obrežja na zapadno breje neizmerno dolgega ovinka okoli južne Amerike silno povzdiguje bojno vrednost vzhodnega brodovja.
In končno je treba vpoštevati tudi gospodarsko tekmovanje Japonske in Amerike, ki je posebno izrazito na Kitajskem. To tekmovanje se je po vojni poostrilo-, cer Združene države so ravno vsled vojne razvile svojo industrijo do nepričakovanega obsega.
Vsa ta nasprotja so dobivala svoj izraz v vedno naraščajočem oboroževanju obeh
Stran IL
»EDINOST«
V Trstu, dne decembra 1921,
velesil. Pred vsem seveda prevladuje oboroževanje na morju. Ker pa ni izključena možnost izkrcavanja armad, zato se mora razvijati vzporedno tudi oboroževanje na suhem. Tega se je Amerika zavedala, zato so bile silne armade tekom svetovne vojne istočasno »poskusna mobilizacija« z ozirom na morebitno japonsko nevarnost v bodočnosti. Pa tudi na morju se je pričela Amerika oboroževati v velikem obsegu. Danes je prekosila Japonsko in dohitela skoraj Veliko Britanijo. Vendar Japonci niso počivali. Tudi oni so pričeli z gradnjo morskih jeklenih velikanov in baš tiste dni, ko se je vršila zadnja washigton-ska konferenca za razorožitev na morju, sta zdrčali v morje dve največji vojni ladji, ena na Japonskem, druga v Ameriki-
Če pomislimo dalje, da imajo Združene države v svojih ameriških sosedih srdite nasprotnike, kakor Mehiko in sosedne republike, tedaj ni japonska nevarnost t3ko omalovaževanja vredna. Če bi prišlo do vojne, bi si Japonska zagotovila poprej pomoč teh sovražnikov Zedinjenih držav, ki strahujejo svoje manjše sosede.
Tako je postajalo z vsakim dnem jasneje, da mora privesti oboroževanje teh dveh tekmecev v bližnji prihodnosti do vojne, ki bi bila tudi v slučaju, da bi se vojna omejila na Azijo in Ameriko, silno krvava, dolgotrajna in negotova. Zelo verjetno je pa, da bi pritegnila v vojni ples tudi evropske velesile, ki so zainteresirane na Daljnem Vzhodu.
Oboroževanje pa je silno drago. Japonska ne bi mogla dolgo časa vzdrževati oboroževalnega tekmovanja z neprimerno bogatejšimi Amerikanci. Demokratska Amerika pa, ki nima obvezne vojaške službe, bi morala postati vojaška država ter zanemariti svoj gospodarski razvoj zaradi neproduktivnega oboroževanja.
Tak je bil položaj, ki je privede! predsednika Zedinjenih držav, da je sklical svetovne velesile, da bi se pogodili za omejitev oboroževanja. To zborovanje se je vršilo torej predvsem zaradi Japonske in Amerike. Tekom konference se je to kaj jasno pokazalo. Japonska je bila tista, ki se je obotavljala sprejeti ključ 5:5:3. Vprašanje Kitajske, ki je stalo spočetka v ospredju, je stopilo v ozadje in šlo je za to, da se na Tihem oceanu ohrani politično ravnotežje. Mimo kitajskega vprašanja je konferenca šla tiho. Kitajska ostane, kar je bila, to se pravi molzna krava za vse štiri velesile, ki so podpisale sporazum. V zbor treh glavnih pogodbenikov so pritegnili Francijo, ki je torej uveljavila svojo politično moč tudi na Vzhodu. Vendar pa si bo delila Kitajsko in drugo, kar pride še zraven, triperesna deteljica: Anglija, Amerika in Japonska. Mogotci teh treh velesil bodo neomejeno gospodovali nad Azijo, prednjačila bosta Anglija in Amerika. In tako so dobili tudi srečni Azijci vsemogočni »sporazum«, kakršnega imamo v Evropi; Anglijo, Francijo in Italijo. Tudi tu ima glavno besedo Anglija. Predstavniki teh velesil imajo danes v rokah vesoljni svet. Zadnja pogodba v Washingtonu je za sedaj ustavila vojne priprave, spopad med belim in rumenim plemenom je za enkrat prenesen na poznejše čase, Japonska se je morala ukloniti močnejšim, storila je to tem lažje, ker je dobila tudi kos »potice«. Tako bodo ti mogočnjaki v miru prebavali svoje grižljaje, dokler ne pride do novih spornih vprašanj. Mali narodi v Aziji in v Evropi pa so prisiljeni sprejeti kot neizpremen-Ijsv zakon vse take sklepe, ne glede na to, da se dotikajo tudi njihovih življenskih koristi.
sti in miru v Rusiji. Treba bo še deset ali tudi več let, predno se reši Rusija iz sedanjih težav. Toda ruski narod je gotovo najboljši človeški material na vsem svetu. Ko pride na podlagi izkustva do spoznanja, da se svoboda da doseči le z velikimi težavami in postopno, potem bo stala pred svetom zdrava in mogočna dežela, od katere se bodo mogli drugi marsičesa učiti.
Slepa sebičnost in pomanjkanje spoznanja pri političnih voditeljih velikih in srednjih držav bi mogla p apogubno vplivati ne samo na usodo Rusije, temveč celega sveta.
Poročevalec zaključuje: Na vsej zemeljski obli ni naroda, ki bi mu bilo čustvo narodne nestrpnosti tako tuje, kakor je ruskemu. Nezmiselni nacionalizem stare Rusije nima nič skupnega z ruskim narodom. Pripoznati je treba, da je Amerika edina velesila, ki je že iz prvega začetka to spoznala in opozorila na nevarnost umetnega razkosanja Rusije.
Poročevalec se bavi tudi z verskim gibanjem med rusko inteligenco in ruskim narodom. O tem prihodnjič.
SManji in bodoči razuoi Rusije
Neki Amerikanec slovaškega pokoljenja ki je vso dobo rcvolucije preživel v Rusiji, podaja razsežen opis sedanjega položaja v Rusiji. Iz poročila podajamo tu nekaj
misli:
V	Rusiji ni bilo nikdar in tudi danes ni nikake zmerne stranke. Kajti Rusija ni poznala resničnega političnega življenja. Drobci prejšnjih zmernih političnih strank so se stopili v ognju revolucije,
V	Rusiji obstajata samo dve resnični veliki revolucionarni stranki: boljševiki in socialni revolucionarci. Toda če bi danes padli boljševiki, bi socialni revolucionarci ne mogli prevzeti vlade. Vsled trajnih bojev so preveč dezorganizirani. O možnosti sodelovanja med komunisti in drugimi skupinami pa se ne more reči nič gotovega,
Rusija je med vojno in revolucijo prenesla največje žrtve za pravično rešitev socialnega in narodnega vprašanja. Svet se ne more preurediti brez Rusije, Toda boljše viške metode so se izkazale zgrešene.
Načela, na katerih bi morala sloneti vsaka vlada v novi Rusiji, se tičejo v glavnem naslednjih točk:
1. Absolutno pripoznavanje pridobitev velike revolucije. 2. Nedotakljivost ruskega državnega območja, izvzemši etnografsko Poljsko in zgodovinsko Finsko. 3. Enotnost ruskega naroda v njegovih treh panogah. Velikorusi, Ukrajinci in Belorusi naj dobe notranjo organizacijo, kakor si jo izvolijo sami.
Na podlagi teh načel misli poročevalec, da bi lahko prišlo do koalicije v Rusiji. Vladi naj bi načeloval Lenin. Taka vlada bi mogla notranjost Rusije pravno urediti, na zunaj bi se pa zavarovala s pogodbami.
Zapadne države bi morale iti Rusiji na roko. Vodstvo naj bi se prepustilo Zedinje-nim državam Amerike, ki so v evropskih stvareh neprizadete.
Ako bi hotele zapadne države Rusijo stisniti iz Evrope v Azijo, bi bila to zelo nevarna igra. V Rusiji ni nihče tako naiven, da bi pričakoval, da pride takoj do stalno-
Pouk iz zgodovine Italije
Živimo v dobi konstitucionelnih držav in splošne vojaške dolžnosti. To znači: usodo države ima v rokah ljudstvo samo. S svojim vojaškim in političnim aparatom ustvarja država primerno obsežen okvir, močan na znotraj in — v razmerju do drugih držav — na zunaj. Na znotraj se drže tisti činitelji, ki določajo narodno in državno življenje, v mejah tega okvirja. Država, ki to izpolnjuje, je v modernem zmi-slu res svobodna.
Kako pa je v Italiji? Ne vemo, če nas bodo prav razumeli. Govoriti bi hoteli zgodovinsko-kritično, čeprav se zavedamo nevarnosti, da se nam bo zopet podtikalo kako natolcevanje, ker je pero slučajno — slovensko.
V Italiji vidimo sicer resno voljo — kolikor moremo razumeti iz časopisov in iz raznih člankov vojaških strokovnjakov — da se vojska reorganizira in da postane v rekah vlade mogočno sredstvo na znotraj in na zunaj, kakor mora biti moderna vojska v moderni državi.
Toda poleg te organizacije, ki je in ima postati še mogočnejši činitelj na veliki tehtnici za evropsko ravnotežje, klije jo dan na dan nove, več ali manj vojaški organizirane skupine: Giolittijeva, Nittijeva, Bom-baccijeva, D'Annunzijeva skupina,^ ^ bivši bojevniki« Mussolinijeve bele garde, rdeče garde. Nekatere so izvrstno organizirane, predvsem pa vedno pripravljene za regularen naskok.
Res je, mnogo so krive razmere, toliko splošne, koliko posebne v Italiji. Dokler so bili ti ljudje v strelskih jarkih, so bili uverjeni, da je dovoljeno vsako sredstvo za dosego cilja. Razumljivo je torej, da se ti duhovi ne dajo tako hitro razorožiti, posebno ne od vlade, ki razorožuje samo potom tiskarjev v tiskarni vladnega lista. Nekaj utegne pomagati tudi to. So tudi resni in odgovorni uradniki, ki bodo izvrševali vladne ukaze. Toda, na nekaj pozabljajo vse italijanske vlade. Italijanski narod uživa vse svobode in dobrote nacijonalne države v večji meri, nego vse druge. Ali tudi v tem so nevarnosti. Ogromen del italijanske inteligence in mnogi mnogi italijanski državniki se ne morejo povzpeti nad obzorje, ki ga jim nudita narod in narodna država. Italijanski narod, ki ima za seboj sijajno zgodovino, sliši, ko prihaja v dotiko s tujci, le slavospeve svojim veleumom, kakor so: Dante, Verdi, Leonardo de Vinci, itd. Sliši hvaliti lepoto in milino svojega jezika, krasoto svoje domovine. In potem je prepričan, da je vse v Italiji dobro. Pri tem pa ne prihaja do tega, da bi se kaj učil od tujcev!
Okrog in okrog pa so države, ki so potegnile črto pod posamezna razdobja v svoji zgodovini ter izvedle tudi posledice iz dobljene svote. Kar je izkustvo v vsakdanjem življenju, isto je zgodovina v življenju naroda. Vsi narodi so se učili iz zgodovine, se ravnali po nji in se — vzgojili, Začeli so tam, kjer je začel italijanski: pri malih državicah, ki so se ljuto pobijale medseboj- Le poglejmo n. pr. nemški narod. Še pred 100 leti je imel kakih tristo državic, ki so bile v večnem sovraštvu med seboj, A danes, po ogromnem udarcu v svetovni vojni? Izpremenilo se je marsikaj, ali nekdanjih državic ni več! Pod tisto dobo je nemški narod potegnil črto.
Italijanski narod pa se — kakor se zdi
—	noče učiti iz svoje zgodovine. V vsej politični zgodovini italijanskega naroda je ena sama lepa, velika doba: Rissorgimen-to, O svetovni vojni ne govorimo, ker so nam ti dnevi še preblizu. Sicer pa ima zgodovina italijanskega naroda samo žalostna poglavja. Benetke, Genova, Milan, Rimini, Spezzia, Modena, Firenze, Bolog-na, Neapelj, Sicilja — vsa ta mesta so se
—	sama sicer včasih mogočna — stoletja in stoletja pobijala v bratomornem boju. In vedno je tujec — Francoz, Nemec, ^An-glež — našel priložnost, da je izkoriščal to nesložnost in je za mnogo let zasužnil velike dele Italije. Narod, ki je preživel 2000 let take zgodovine, ne more pozabiti tega od danes do jutri. Kakor je poedinec proizvod svoje vzgoje in svojih življenskih izkustev, tako je tudi narod plod svoje zgodovine.
Tu bi bila naloga mož, ki vodijo usodo italijanskega naroda! Ta bi bila naloga vlade! In te naloge se različni Giolitti, Nitti, Bonomi, Della Toretta itd, — ne zavedajo! Oni niso nič drugega, nego sodobni Medici, Sforze, Parme, Borgia, Moderen državnik se mor* lotili težke naloge vzgajanja ljudstva! Za to ima — poleg drugih — velikansko sredstvo, ki ga kmm vsaka moderna država — v svoji vojski.
Vlada naj se pokaže močna in ne bo ji manjkalo mož — umetnikov, znanstvenikov; organizatorjev, socijologov, ekonomov — ki jo bodo pdpirali pri tem stremljenju. Narod ji bo hvaležen. Vlada pa, ki obnemoglo gleda, kap delajo razni mali tribuni s svojimi vojaškimi organizacijami na škodo svojih sodržavljanov in krvnih bratov: taka vlada ni moderna! In narod, ki ima tako vlado, se vrača v minulost in živi od minulosti.
Nesrečen lovec
Hrvatski pregovor govori o lovcu, ki je lovil zajca, a je v svoje nemilo presenečenje — zbudilo volka. Tak nesrečen lo-vec se nam zdi italijanski minister za vnanje stvari Della Torretta. Hotel bi, da si Italija pridobila in. zagotovila nekako prvenstvo med nasledstvenimi državami bivše avstrijske monarhije. Ali pot, ki jo ubira je povsem zgrešena. O tem bi ga bil moral temeljito poučiti sestanek v Pragi med predstavniki Nemške Avstrije in Češkoslovaške.
Della Tort-etta je računal, da treba pred vsem deti uzdo Jugoslaviji in Cehoslovaški. V ta namen je iztrgal Češkemu ministru za vnanje stvari Benešu iz rok vlogo posredovalca med Nemško Avstrijo in Madžarsko in pripravil tisti znani sestanek v Benetkah. Nemška Avstrija je bila vsled svojega sedanjega kočljivega položaja prisiljena podpisati dogovor, ki izpreminja trianonski mir, s katerim ji je bila prisojena zapadna Ogrska z glavnim mestom Šopronj-Jin.
Della Torretta si je hotel na ta način pridobiti prijateljstvo Madžarov, da bi z njihovo pomočjo dosegel svoj gori označeni cilj. Posrečilo se mu je menda dobiti Madžare na svojo stran toda pri tem se mu je zgodilo tako, kakor, tistemu nesrečnemu lovcu: lovil je zajca — zbudil je volka: — ukrotiti je hotel Cc-hoslovaško in Jugoslavijo — a je dosegel zbiižunje med Nemško Avstrijo in Čehoclo-vaško in preko fe gotovo tudi z Jugoslavijo. Della Torretta je s svojo politiko ozlovoljil Čehoslovake in Jugoslovene ter ogorčil nemške Avstrijce.
gel — kakor je jasno razvidno iz izjav obojestranskih državnikov — gospodarski in politični sporazum med obema republikama. Vsakomur mora biti jasno, da je ta sporazum posledica pristranosti velike entente pri reševanji avstrijsko-madžarskega spora, pri katerem so prizadeto tudi obmejne države. Državniki nasledsivenih držav so pač prišli do spoznanja, da se morajo stisniti v eno vrsto proti svojevoljnamu in nasilnemu postopanju sebičnih zapadnih držav,
Della Torretta se je globoko zaračunal. Ima pač svoje Madžare, ni pa s tem zadebil tistega zaželjencga protitežja proti meči Čehoslovaške in Jugoslavije. Nasprotno: utrdil je in povečal lc protitežje proti ciljem svoje politike. Po-
Mracha. K njim so se pridružile tudi nekatere manjše politične organizacije, ki so se nenadoma pojavile po vojni, brez programov in fcrez določenih ciljev. Pod novo zastavo italijanske demokracije se tu — kakor tudi v Italiji — zbirajo vsi taki meščanski in malomeščanski elementi, ki se nikakor ne morejo orijentirati v novih političnih borbah, nastalih po vojni.
O italijanski ljudski stranki se še ne ve, kako ulogo misli igrati v volilni borbi. Republikanci želijo združitev vseh levičarskih strank proti meščanstvu, t. j. vseh strank, ki zastopajo interese delavcev, uradnikov in kmetov (republikancev, socialistov in komunistov), so pa proti sodelovanju z italijansko ljudsko stranko, ki tudi trdi, da zastopa interese omenjenih slojev.
No, iz te republikanske moke go'ovo ne bG kruha. Socialisti v svojem glasilu tožijo, da republikanci niso iskreni, ker oslro napadajo politiko istih socialistov, s katerimi bi hoteli iti skupno v volilni boj. Še odločuejše odklanjajo republikanski predlog komunisti, o katerih se sploh še ne ve, ali se bodo udeležili občinskih volitev ali ne, ker čakajo na dozadevni odlok svojega osrednjega odbora v Rimu. Vsekakor se pa lahko z gotovostjo računa na to, da bodo komunisti, ako se udeleže volitev, nastopili samostojno, ni pa izključena koalicija med republikanci in socialisti, ker sta te dve stranki že enkrat skupno nastopili, in sicer o priliki zadnjih volitev v odbor tržaške delavske zbornice.
Težja, nego v Trstu, pa bi bila taka koalicija v istrskih mestih, kjer republikanci le težko prikrivajo svoje simpatije do nacionalistov.
Prva seja gospodarsko-trgovskega odbora krajinske posvetovalne komisije, V torek, dne 20. t, m., se je vršila prva seja gospodarsko-trgovskega odbora krajinske posvetovalne komisije, Dnevni red smo že objavili v nedeljski številki. Odbor se je izjavil soglasno za vsaj dveletno odložitev preskripcije, o kateri govori naredba Vrhovnega poveljništva od 8. februarja 1919, in 2. aprila 1919. Razen tega se jc sklenilo, da se br» c-pozorilo občinstvo na 3. novelo civilnega zak„ ki omejuje rok za pre-skripcijo trgovskih kreditov na tri leta. Ustanovil se je odbor, sestavljen od gg. Are, Fri-gyessyja, Mosconija, Reiserja, Rocca in Stur-niga, ki bo proučeval okrepe za izboljšanje
Tako je — gotovo v svoje grenko razoča- g^nja industrije in trgovine v Julij-ranje izzval sestanek v Pragi, kjer se »e dose-	n----^rlkor- ;*>
ski Krajini, Gospodarsko-trgovski odbor je opozori!, da je neizravno sredstvo za izboljšanje omenjenega stanja začetek železniških in drugih javnih del okoli tržaškega središča. Po mnenju tega odbora ni tržaško vprašanje nerešljivo. Odbor, sestavljen od gg. Are, Pue-chcrja, Zanolfce ter zastopnikov tukajšnjih trgovskih zbornic in indu^irijalskih zvez proučava! vprašanje, ali je primerno, da ostane v naših krajih v veljavi dosedanji industrijski red. Vprašanje organizacije socialnega zavarovanja v novih pokrajinah bo proučeval odbor, od gg. kern. L. Brunnerja. Comicija, Pitacca, Puecherja, Visintinija, dr. Saitza (za industri-alsko zvezo) in zastopnikov tržaške trgovske zfcpraice in zveze ladjcdelcev, Upoštevalo se bo tudi mnenje zastopnikov rudarjev in kme
cilja, ki je prvenstvo in nekaka n
dul sc je na pot, ki ga le odvaja od^ njegovega; toy pcsebncinu pododboru, sestavljenemu od
advlada nad; ^ 'dr puechcrja( dr. Saitza in inž. Widmarja,
i uveljav
i ljenja zakona o zavarovanju proti neproste
ker je proračunska postojanka za brezplačni prevoz bivših državnih uslužbencev izčrpana. Kakšen odgovor pride iz Rima ni znano. Mogoče je, da centralni urad za nove pokraji-P? j ne odobri več brezplačnega prevoza bivšim državnim uslužbencem. Na vsak način se lahko pričakuje, da se bo postopanje, ki ga zahteva rešitev tega predmeta, nekoliko zavleklo. Zato prosimo za vsak slučaj tiste družine, ki so se prijavile za omenjeni transport, da bi se čim prej oglasile pri gosp. Antonu Pod-brseeku v Trstu, Via Torre Bianca 39, i. Tam naj izjavijo, ali so pripravljene za slučaj, da bi brezplačni transport ne bil dovoljen, plačati same prevozne stroške, tako da si vsaj zagotovijo udobnost, da lahko potujejo skupaj s svojim pohištvom. Selitveni urad bo, seveda, delal na to, da se doseže brezplačen prevoz. ČLANI POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDI-
NObT», ki se niso poravnali svoje čalnarine za 1. 1921, naj to store še pred novim letom. Fovenemki so naprošeni, da poberejo članarino pri članih v svojem okrožju ter da pridobe za društvo nove člane. Kdor se zaveda, da je Jugosloven, naj ve, da je njegova dolžnost pristopiti kot član k Političnemu društvu «Edi-uosL».
Z ljudskim štetjem bodo Italijani skušali dokazati, da nas je tu le malenkostne število. V naših močeh je in tudi naša sveta dolžnost je, da jim dokažemo, koliko nas je v resnici. To storimo, če sodelujemo pri Političnem društvu ^Edinost» vsi, prav vsi, brez razlike mišljenja in naziranja.
Politično društvo «Edinosi» ima svojo pisarno v Trstu, v ulici S. Francesco št. 20, I. nad. Tam dobi vsak član brezplačno vsakovrstne informacije in nasvete.
Članarina znaša le lir 4.50 za celo leto. Priglasi se lahko osebno vsak dan od 9.—1. in od 3.—7. po pol., ob nedeljah in praznikih pa od
—12. predpol., ali pa pismeno, naravnost ali pa potom poverjenikov.
V edinosti je moč!
Blagor njim, ki so nevedni! Kadar-koli zahtevamo polno pravico za svoj jezik v državnih, deželnih in občinskih uradih ter v vsem javnem življenju, nas zavračajo, češ saj razumete tudi italijanski. Tako torej! To stališče je
nasledstvenimi državam: bivše monarhije. Na j p*repUsliio proučevanje vprašanja uveljav-svojr strani ima della Torretta Madžare, vse i.	rt «a*arnvan?n oroti neorosto-
druge pa proti sebi. Čehe, Jugoslovene, ljake in sedaj še Nemško Avstrijo. O razpoloženju v Nemški Avstriji proti politiki Italije govore Dunajska javna glasila tako jasno in razločno, da mora slišati in razumeti t. ii najslabše uho. O Romunih ne govorimo, ker je znano, da so bili ti vedno nezanesljivi. Na nje ne more mala ententa zanesljivo računati, ali Della Torretta tudi ne! Ta Še manje že spričo zemljepisnega položaja Ronraoske.
Sestanek v Pragi je prinesel nemilo prese-čenje ne le za Della Torretto, ampak tudi za vso politično Italijo. Ko je padel Sforza in mu sledil Della Torretta; so zvenele zmagoslavne fanfare po italijanskem nacionalističnem časopisju. Sforzo so obsipali z najhujšimi obtožbami. Očitali so mu nerodnost, pomanjkanje vsakega jasnega koncepta v njegovi politiki, nerazumevanje ciljev, po katerih mora stre-mete Italija, pred vsem pa pomanjkanje potrebne odločnosti. Della Torretto pa so slavili kot odrešenika iz vse dotedanje mizerije v vnanji polatiki Italije. In Della Torretta se je res krepko zaletel, ali — ponesrečil je. Radostni zvoki so utihnili kmalu in že se oglašajo besede trpke graje, ki vsebujejo priznanje, da je bil Sforza vendar-Ie — boljši, pred vsem pa previdnejši lovec!
Neuspeh Della Torrette bo imel morda vendarle tudi svojo dobro stran. Dal bo italijanski javnosti pouk, da politika nobene države — tudi najmočnejše — ne sme leteti po zraku, marveč da mora imeti pod nogami — trdna tla, da mora računati z dejanskimi razmerami, ki igrajo prvo vlogo v meddržavnem življenju.
Della Torretta si je v svoji glavi ustvaril neki politični svet, ki ne odgovarja obstoječim dejstvom in na tej zgrešeni podlagi je zgradil svojo politično zgradbo. Zajca ni prinesel domov, pač pa je zbudil volka. Bil je nesrečen lovec!
Dnevne vesti
Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrla pri Sv. Ivanu gospica Slavica Godina v 27. letu svoje dobe. Bolehala je več let. Pokojnica je bila hči našega znanega narodnega boritelja Stanka Godine, moža, ki je vsekdar stal neomajno kot kraška skala v vseh viharjih. Ob udarcu, ki ga je zadel, sočutstvujejo žnjim iz polnega le vsi Svetoivančani, marveč vsi, ki jim je bil Stanko Godina zvest soborec v narodnih borbah... Pogreb se bo vršil jutri ob 10. uri predpoludne iz hiše žalosti št. 174 na Vrdelci (Via Scoglio.)
Občinske volitve. Bližajo se občinske volitve v naši pokrajini in razne politične struje se začenjajo za nje polagoma pripravljati. ^ Trstu so prvi nastopili s proglasom združeni fašisti in italijanski nacionalisti. Kakor o priliki zadnjih državnozborskih volitev, bodo fašisti in ital. nacionalisti tudi pri prihodnjih občinskih volitvah skupno nastopili. Nočemo biti proroki, ali gotovo nihče ne pričakuje, da bodo ti uitrašovinistični elementi dosegli pri prihodnjih volitvah tak uspeh, kakor so ga dosegli zadnjič s pomočjo svojih oboroženih naskočnih čet.
Časi se spreminjajo in marsikdo je v zadnjem času postal mnogo bolj hladnokrven. Težka gospodarska križa pač ne more povspeševati nacionalističnega navdušenja.
Ostanki nekdanje mogočne tržaške kantore, ki se je dičila s ponosnim Imenom italijanske nacionahstično-Hbermlse stranke, nočejo več slutiti kakor privesek vročekrvnih fašistov in so se združili v novo demokratsko stranko pod vodstvom znanega advokata
voljni brezposelnosti. O lem vprašanju se bo moralo poročati na prihodnji seji, ki bo 28. decembra. Ta odbor bo moral tudi proučiti resolucijo barona Lazzarinija, ki se glasi: Go-spodarsko-trgovski odbor krajinske posvet, kom. zahteva, da naj se ohranijo vse cMočbe bivše vlade o socialnem zavarovanju. Izboljšajo pa naj se in izpopolnijo z določbami, veljavnimi V starih pokrajinah.* Pri slučajnostih jc bil odobren oredlog gosp. Lucatellija, da naj se podpira delovanje trgovske zbornico za ustanovitev poštnega urada v prosti luki. — Razen tega je bilo sklenjeno, da sc bo predložilo gen. civ. komisarju, naj se ustanovi pese-ben odbor za agrarna vprašanja, ki bo proučeval vprašanje pogozdovanje krasa. Prcdipg gosp. Cesarea, naj se proglasi tržaška mesnica za prosto zono, je bil odložen na prihodnjp sejo.
Orožje v rokah mladine. O bivši Aystnji jo šla po svetu govorica, da prihaja z vsako dobro idejo za nekoliko let prepozno in zato navadno zares prepozno. V tem pogledu je tudi naše tržaško politično oblastvo nekaka bivša Avstrija v našem lokalnem okviru. — Te dni je izdala odredbo, ki bi bila sicer vse hvale vredna, če bi bila izšla že davno poprej. Odredba nalaga, da sc vsem mladoletnim izpod 21 let odtegne dovoljenje za nošnjo orožja. Prav in lepo, ali prepozno, veliko prepozno. Gospodje hočejo gasiti, ko je že toliko pogorelo. Ne mislimo tu na naše požgane domove, ampak na pustošenja v srcih in dušah mladine, ki mora vzbujati strah pri stariših in rodbinah. Kolikokrat že smo apelirali mi na oblastva in stari-še, kaj da bo iz mladine, 15—16-letnih fantičev, ki smejo svobodno nositi moril-no orožje in ga rabiti v polni zavesti, da se jim nič ne zgodi radi tega! In kar je najhujši: tem mladičem so dali orožje v roke iz nečedne politične špekulacije. Mladino, ki naj bi se učila v šoli in vzgajala k plemenitemu mišljenju, so pritegnili v vrtinec političnih viharjev. Orožje v roki nezrelega fantiča, strast in sovraštvo so strup, ki demoralizira srca. Orožje v taki roki ogroža sočloveka, pri tem pa ubija tudi dušo ... strelca samega. To bi bili morali vedeti sicer modri gospodje pri našem političnem obiastvu. Sedaj še-le prihajajo z odredbo, ki jemlje fantičem orožje iz rok. Ta odredba je obenem huda obsodba njihove uprave. Kajti tako daleč bi sploh ne bilo smelo priti, da bi bila ta odredba potrebna. Če bi ne bili dovolili mladoletnim ljudem, da nosijo orožja, bi jih ne bila poučila izkustva kako so grešili! Orožje morejo odvzeti iz roke; ali pa izgine s tem tudi podivjanost iz duš, ki sta ga zasadila orožje in razburkana ulica? Odprto pa je še mučno vprašanje, — utemeljeno v izkustvih: ali se bo odredba tudi
resno izvajala.
Selitveni urad nas prosi, da objavimo sledeče: Transport bivših državnih uslužbencev in njihovih družin, ki je imel oditi koncem tega meseca, se bo najbrže nekoliko zakasnil radi tega, ker je večina prijavljenih bivših uradnikov že delj časa zapustila tukajšnjo državno službo in je vsled tega pri generalnem komi-sariatu nastal dvom, kako naj se dotična odredba ministrstva tolmači. Generalni civilni komisariat bo vprašal telegrafično tozadevna navodila v Rimu, to tudi iz drugega razloga,
čudno in Še čudnejše je tako naziranje. Cc ima kdo sposobnosti, da se nauči drugih jezikov, če se je tudi trudil, da si je prisvojil kak drug jezik: je to greh, ki se ljuto maščuje nad njimi Po mnenju naših narodnih nasprotnikov ga mora zadeti najhujša vseh kazni: izgubi naj pravico do svojega rojstva, do rabe svojega lastnega materinega jezika, odreči bi se moral svoje narodnosti. Z drugo besedo: preneha biti svoboden in enakopraven državljan. Le kdor je nesposoben za učenje tujih jezikov, ali pa je prelen za tak trud, sme ostati zvest svojemu narodu, ljubiti svoj jezik in se boriti za njegove pravice! Do takih gorostasnih zaključkov prihajajo naši narodni nasprotniki. In take zaključke hočejo praktično izvajali tisti činitelji, ki nam prirejajo sedaj ljudsko štetje. Ccmu Hi sicer izpraševaii naše ljudi, če razumejo italijanski jezik?! Pameten in misleč človek se mora prijemati za glavo. Če bi bilo res pravilno in veljavno to, kar hočejo oni, potem bi morali mi vsklikati: blagor njtim, ki so nevedni! — Ni jih mnogo, ali vendar jih je nekaj, med Italijani, ki poznajo tudi nemški, francoski, angleški ali morda tudi kak slovanski jezik. To bi gledali, če bi jI m prišel kdo in jim rekel: ker si se priučil tudi neitalijanski jezik, si nehal in ne smeš biti več Italijan! To pravico ti odjemlje poznavanje drugih jezikov. Kdor si usvaja tako naziranje, postavlja na glavo vse najprvotnefše in v vsem svetu veljavne pojme.
Odpis zemljiškega davka. Kakor znano, jc trpela v tekočem letu vsa dežela vsled vremenskih nezgod (suše, loče). Vsled tega so bili po večini poljski pridelki docela uničeni.
Za odpis davka imamo zakon iz leta 1917,, d. z. št. 516.
Ta naredba predvideva dvojno prijavo s strani prizadetih davkoplačevalcev. Prvič: po § 6 navedenega zakona mora lastnik poškodovanega zemljišča v teku 8 dni po nezgodi prijaviti elementarni dogodek, približno škodo in parcele civilnemu komisariatu (davčnemu obiastvu svojega okraja). V primeru plošne škode kakor lani, mislimo, da ne more biti zapreke za to prijavo, ako bi županstvo naznanilo te podatke skupno za celo občino. Drugič: Vrhu tega morajo prizadeti posestniki naznaniti po § 7 posamezno najkasneje do konca leta svoje pridelke kakor tudi, koliko so jih pričakovali, da ne bi bilo nezgode; navesti imajo tudi št. posestne pole. Finančno ravnateljstvo v Trstu je z odlokom št. 1 VI, 119/3 ij leta 1918. na ukaz finančnega ministrstva št. 17097/1918. obvestilo podrejena davčna oblastva (civ. komisariat), naj se ljudstvo in županstva pri vsaki priliki opozore na te predpise, an je davčna oblastva pooblastilo, da sprejemajo v prestres tudi druge prijave, katere bi bile v primeru, da je ta naredba še nepoznana, vložene po tem roku.
Vsled vojnih dogodkov se ti predpisi niso objavili, marveč so danes še tako neznani kakor pred izdajo. Davkoplačevalci so bili vrhu tega po večini odsotni. Dvomimo, da bi bilo le eno županstvo pravilno poučeno o tej važni naredbi, ne izozemši deželni odbor.
V tekočem letu je ljudstvo prijavilo škodo potom svojih županstev, sicer ne posamezno, temveč kakor poprej običajno. Mislimo, da ta skupna prijava nezgode s strani županstev na civ. komisariat ne more biti odbita, saj jc bila škoda v posameznih občinah splošna in enaka.
Sedaj pa gre še za drugo posamezno prijavo pridelka po § 7 v začetku navedene odredbe. Prizadeti naj potemtakem nemudoma naznanijo, in sicer najkasneje do konec leta količino pridelkov, koliko so jih pričakovali, ako ne bi bilo vremenske nezgode, in svojo posestno polo. Ako bi tega ne moglo izvršiti do konca leta, naj se prijavijo pa kasneje, saj je zakon kakor omenjeno, popolnoma nepoznan.
Brez te prijave ni nobenega odpisa.
Natečaj za štipendij. Za šolsko leto 1921-22 se podeli štipendij v znesku 140 lir iz ustanove «Stefano Ruppel», gimnazijcu, ki izjavi, da se hoče posvetiti duhovskemu stanu. Štipendist obdrži štipendij do prve sv. maše. Prednosl imajo Prosečani, ki so z ustanoviteljem v sorodstvu. Ako se tak ne bi našel, se podeli štipendij kakemu revnemu in vrednemu fantu, ki je pristojen v Trstu ter v Trstu domuje. Prošnjam se morajo priložiti rojstni list, domovnica, ubožni list, zadnje šolsko spričevalo, kak dokument, ki dokazuje morebitno sorodstvo z- ustanoviteljem, ter izjava, da se hoče prosilec posvetiti duhovskemu stanu. Prošnje se imajo vložiti do 5. januarja 1922. pri vlož-nem uradu municipija. — Trst, 19. decembra 1921. — Mestni magistrat, ske CMD.
Danes ob navadni uri se vrši seja Šentjakob-
Dražba za dobavo grušča. Mestni magistrat objavlja, da se bo vriila 2. januarja 1922. na municipiju dražba za dobavo grušča, ki ga potrebuje mestna cestna uparva za posipanje
v irstti, dne decembra
?»£DINOST«
st v predmestju in v okolici v letu soji: dobav je pet (2500, 1000, 1000,
1922. 1800
1500 kub. metrov). Ponudbe morajo biti
•JMene in kolekovane (2 liri). Priložiti se
a mora pobotnica, da se je plačala' kavcija 13% vrednosti dobave). Cene mora navesti
ponudnik. Seda/ dogovorjene cene bodo veljali. do konca julija 1922. Tedaj se bodo more biti izpremenile. Če bi se pri teh pogajanjih ne dosegel sporazum, bodo ostali dobavitelji obvezani samo še dva tedna. V ponudbi se morajo označiti mesta, kjer se bo grušč pridobival, in občinskemu tehničnemu uradu se morajo predložiti vzorci. Podrobnosti se izvejo v IV. oddelku municipija (ulica Teatro št. 5, II). Pri tem oddelku se morajo vložiti tudi ponudbe. Po 2. januarju 1922. opoldne se ne bo sprejela nobena ponudba več, niti če je boljša. Razsodil bo izredni komisar.
Občinsko gledališče Verdi. Tudi tretja pred-siava Walkirije», ki se je pela v torek, je pri\ abila v gledališče toliko« občinstva, da je bile polno v vseh kotičkih. Občinstvo ni šte-dilc s pohvalo toliko pevcem kakor tudi mojstru Marin uzi ju.
Danes ob 20. uri četrta predstava «Wal-
1 NAROČNIKOM < GORIŠKE MATICE« se naznanja, da se knjige dobe danes in jutri co 17.—19. Opozarjamo, da se knjige razdajajo sa*no ob uradnih urah!
Uprava om!, lista «Naša nada» poziva sve dosadar.je pretplatnike, da se i nadalje pretplate na list «Naša nada» te da nadju čim više r cvih pretplatnika za taj jedini hrvatski list naše mladeži.
Pošto se s tekućim mesecem završaje po-s'ovna godina omladinskog lista <Naša nada», molimo cenjene naručnike, koji još nisu namirili pretplatu, da to učine do svršetka ovog mcseca.
Sv. Križ. V nedeljo, 11. t. m„ je priredilo
pevsko društvo v Sv. Križu lepo narodno ve-scfico. Slišali smo več krasnih slovenskih na-rodnih pesmi, katerih krasoto so povečali lepi, obrani glasovi I:rižkih pevcev in pevk. Vsa časi gosp, pevovodji. Č. gosp. župnik nam je podal krasen govor v proslavo Simona Gregorčiča. Deklici, kateri sta nas presenetili z dvema lepima deklamacijama < Soči» in Ra-beljsko jezero* stas želi burno pohvalo. Tudi burko Dornoklejev meč* so še precej dobro igrali, samo paziti bi bilo bolj na mimiko. Tako bi moral n, pr. Prilepek, kateri je s svojim čudnim zavijanjem glasa povzročil pri občinstvu več strahu kot smeha, predstavljati moral človeka nervoznega nc pa blaznega. Tudi učitelj Peresnik ne bi smel tako samozavestno nastopiti, temveč bolj kot plah snubač v tuji hiši. Lucija je igrala dobro, samo bolj stara bi morala izgledati. O «Zakladu» bi rekli lo-Ie: Krčmar je izvrstno pogodil svojo nalogo. Prikazal je človeka, kateremu je denar vse na svetu, zakar ga potem dva potepuha tudi pošteno nabrišeta. Samo dozdevna «i kalca zakladov * sta se premalo vživela v svoje vloge. Prvi bi moral bolj razločno in počasi" govoriti, o'rugi pa ne bi smel tako- grozovito kričati. Predstavljati bi moral potuhnjenega navihan-ca, ne pa kričečega razgrajača. Tudi zastor je seveda večkrat nagajal, ker se je včasih samo pol odra zagrnilo, kar je napravilo, posebno pri zadnji igri pravcato babilonsko zmešnjavo.
Udeležnik.
Iz tržaškega življenja
Obravnava proti Marezigancem v drugič prenesena. Tudi včerajšnjo obravnavo proti Ma-rezigancem so morali prenesli do 30. t. m., ker je bilo navzočih le 21 porotnikov, dočim bi jih noralo biti 24.
Smrtna nesreča s plinom: dve osebi mrtvi, £rugi dve v smrtni nevarnosti. V hiši št. 36 v jlici della Guardia, kjer se nahaja postaja .nestnih stražnikov, stanuje v prvem nadstropju v zelo priprostem stanovanju sestavljenem tz kuhinje in zaduhle sobice, družina Antona Colauttija. K tej družini je pogostoma zahajala osedova hči, dva in pol letna Georgina Deve-covi, ki se je kaj rada igrala z Colauttijevo čerko, enajstletno Silvanc. Usoda je hotela, la je ostala Georgina pred včerajšnjim do ve-iera pri družini, nakar je legla k počitku — eveaa s privoljenjem matere — s Silvano in svojo štirinajstletno sestro Aldo, Ko so bili roci že v trdnemu spanju, je legla tudi Sii--anina mati Tereza k počitku.
Čez noč je jel uhajati plin skozi počeno cev, <i sc nahaja v kotu sobe pod špranjastim po-lr>m. Tesna sobica je bila kmalu polna: plina.
Par ur pozneje ste za večno zaspali Alda in iccrgina; mati in Silvana ste se borili s smrt->>. Drugo jutro — včeraj — okoli 8. ure je ho-ela soseda Marija Palmič obiskati Colauttije-<;. Vrata stanovanja so bila še zaprta. Palmič-/i se je zdela ta stvar čudna. Zatorej je stola k Antonu Colauttiju, hišnemu poglavarju, i je baje prespal noč v podstrešju, in mu stvar ovedala. Colautti, sluteč, da se je družini kaj ripetilo, je vdrl v stanovanje, kjer se mu je udil pretresljiv prizor: v sobici, ki je bila ^enapolnjena s plinom, je ugledal ženo, ki je "žala na postelji s steklenimi očmi kot mrtva, \ldo, ki je ležala na tleh poleg druge postelje ifcrtva, in druga 2 otroka, katerih eden — Ge-argina — je ležala tudi mrtev. Včeraj se ni govorilo pri Sv. Jakobu druge-ta nego o tej nesreči.
Mei, ki je kotel odrezati Marcem glave.
Anton M., mož, les je pod vplivom alkohola, je prilezel pred s noč nji m pijan domov. Drugo jutro se je podal — kljub temu da mu je vrela še pijača v glavi —- v prosto luko. S seboj je vzel dolg kuhinjski nož, s katerim bo — kakor je grozil — odrezal vsem delavcem v prosti luki — glavo. Toda možu so preprečili nameravani čin orožniki iz proste hike. Moža so peljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v VIII. oddelek.
Druga nesreča •
stanujoča v hotelu
plinom. Marija Udovich, stria*, bi se bila včeraj kmalu zastrupila s plinom. Prvo pomoč je dobila od zdravnika rešilne postaje.
Tatvina. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v krojačnico Angela Generutta na teka-lišču Vi t tori o E. III. in odnesli za 8000 lir blaga za obleke.
Vesti z GoriSkega
Volče. Bralno in pevsko društvo v Volčah ima 25. decembra popoldne redni občni zbor, ki se bo vršil v društvenih prostorih.
Bralno društvo «Gorska v9a» t Podbrdu
naznanja, da se bo vršil II. redni občni zbor, dne 26. decembra 1921 ob 13. uri v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnika, 2. poročilo blagajnika, 3. volitev novega odbora, 4. slučajnosti.	Qdbor.
Komen. Na praznik sv. Štefana se priredi v Komnu drama v treh dejanjih »Veleja*. Ta dan nastopi prvič ženski tamburaški zbor. Po igri plesna zabava.
Iz Toaiaja: Pevsko-braino društvo «Tomaj> v Tcmaju vabi na redni letni občni zbor, kateri se vrši na Božič, dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne v čitalnici s sledečim dnevnim redom: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, potrditev računov za t. 1., volitev novega odbora. To se naznanja v, smislu § 20 društvenih pravil.
V Podgori se je zgodila nesreča, ki jo je povzročila zlobna roka, ki je položila na okno gostilne pri Bregantu bombo. Ta se je razpo-čila in ranila nekega fanta precej hudo. Iz tega vidimo razločno, kakšne ljudi imamo v deželi, pred katerimi človek niti v sobi ni več Varen. AH je vojna res tako zelo podivjala ljudi.
Kneža. Pred vojno je «Bralno in pevsko društvo* vršilo svoje dolžnosti še precej dobro. Po vojni se je društvo takoj obnovilo, vendar pa ne deluje, če izvzamemo knjižnico.
Prašal sem, ko sem se ob priliki mudil na Kneži, kje imajo društvene prostoic, pa mi niso znali povedati. Kaj je z odborom? Ca« bi že bil, da bi se kaj ukrenilo. Koliko društev je po deželi, ki sc nič ne brigajo za svoj obstoj! O prireditvah ni I i ne govorimo.
Poglejmo, kje leži krivda. Edino na predsednikih, ki bi morali sklicevati vsaj vsakih 14 dni odborovo sejo. da lahko vsak odbornik pričo vseh pove svoje mnenje. Le poglejmo v vasi, ki napredujejo! Tam imajo vsak teden društvene
dejstvo, da smo začeli Čutiti pravo draginjo m pomanjkanje Je-le po poldrugem letu viojne, Pomisliti je treba, da militarizem v vojni silno mnogo požre. Neznanske mniožine blaga se pokvarijo vsled nemarne ali površne uprave, mnogo se pokrade, poizgubi itd., tako da se morajo izčrpati še tako neizmerne zaloge. Pomanjkanje proizvodnje na eni strani, silno razsipanje na drugi je izpraznilo vse zaloge. Posledica teiga je bila silna draginja, ki je dosegla pri nas v 1. 1918. višek.
Zavezniška blokada je povzročila razmeroma večje pomanjkanje in večjo draginjo v osrednjih državah, vendar pa so tudi zavezniške in nevtralne države živo občutile to posledico v zadnjih letih vojne. Vojaške potrebe in pohlep kapitalizma po do tedaj nezaslišanih dobičkih je po vsem svetu pretresel redni tok industrijske proizvodnje, odtegnil poljedelce produkciji, tako, da je bila vsa Evropa koncem vojne polna orožja, topov, municije, aeroplanov itd,, da pa so bile zaloge živil in zaloge drugih življenskih potrebščin skoraj izčrpane.
Po sklenjenem miru, ko se je vojna industrija zmanjšala in so se državne meje nekdanjih sovražnikov deloma odprle, je za nekaj časa vzcvetela trgovina in proizvodnja življenskih potrebščin. Toda ta doba je bila kratka, zakaj narodi ki bi bili najbolj potrebovali teh izdelkov, so pre-ubogi, da bi kupovali v inozemstvu. Ljudstva so naga in bosa, žejna in lačna, a tvornice se zapirajo, ker se proizvodnja ne izplača. Zapiranje tvornic povzroča brezposelnost, z brezposelnostjo se revščina širi, kupna moč širokih nižjih slojev pada in tako se novi obrati zapirajo.
Brezposelnost in revščina je torej deloma posledica kapitalističnih razmer v Evropi in Ameriki. Eden glavnih vzrokov draginje pa je brez dvoma valutna kriza. Valutno vprašanje je danes eno izmed najtežjih gospodarskih problemov povojne dobe. Ta »bolezen«, ki razjeda svetovno gospodarstvo, vedno bolj narašča, to se pravi: valutne razlike med zlato veljavo papirnatih bankovcev bogatih držav in »papirnato« vrednostjo bankovcev revnih držav postajajo vedno večje. V tem oziru gre navzdol v Avstriji, Nemčiji in Poljski. Najhujša je valutna nestalnost. Če dobim recimo danes za eno liro deset nemških mark in sem uverjen, da ostane to razmerje stalno, tedaj je stvar v redu. Vsa razlika je potem stvar imena, kar smo
seje, v katerih se slišijo različna mnenja. Knežani, predramite se! Na svidenje! prej imenovali ena marka, se danes ime-
Nesrcca v Mirnu.
Popotnik-Pika. V Mirnu pri Gorici se je
[ nuje recimo deset mark. Državna bilanca j računa vse po tem ključu, trgovske po-dogodifa pred par dnevi nesreča, ki bi bila godbe v državi in z inozemstvom se za-lahko imela usodne posledice. Sinova' tamkaj-1 morejo vršiti hitro v redu in vse ostane le šnjega kmeta Petra Ferluge sta vozila zjutraj f nazivu 10 X \ Toda pade valuta
grušč od domače luse, ki to obnavljajo, v reko _____i_____nn . „ - « . j___
Vipavo. Naenkrat je voz zadel nc neko raz- "gadoma za 10 20 m se vec točk, pre-strelivo, pravijo, da je bila želatina, in nasta! Jrcse 1dogodek vse gospodarsko ziv-je grozen pok. Voz z gruščem je privzdignilo ljenje tiste države. Najprej se podraži v in ga vrglo v stran, ojnice in sprednji del je tem razmerju uvozno- blago, nato pa vsi zlomilo, vola je tako ranilo, da je eden pričel domaČi izdelki in pridelki, torej draginja zelo otekati in so ga zaklali, drugi pa je zelo raste, z draginjo pridejo zahteve po zvi-ranjen, Sinova sta šla eden pred voli, a drugi šanju piačf vsc privatne in javne bilance
z^odilc^^* ,n SC Pma SreČ1 ni popobloma n,c in ona državnega proračuna so brez
Grahovo. Grahovska <-N arodoa čitalnica*! Ali spiš spanje kralja Matjaža?
Pika
„ _	ve-
ljave.
V avgustu si dobil za sto lir 4000 avstrijskih kron, danesr velja sto lir skoro _desetkrat toliko, to se pravi 40.000 kron. Torej v dobrih štirih mesecih se je vrednost avstrijske krone zmanjšala na deseti-
Vesti z Notranjskega
Iz Vipave, Naš vojak g Dominik Dekleva' tedanje vrednosti. Tako naglo padanje
iz znane rodbine rrana Dekleva, sodnega nad-S , .	__• . . t „^JTl
oficijala v p., je bil dne 17. t. m. na češkem I v?Iut* P<^roc* . «totako naglo narasča-vseučilišču v Pragi promoviran za doktorja nJe draginje, ki mora dovesti nižje sloje vsega zdravilstva. Čestitamo mlademu dok-!do najhujše revščine. Zadnji izgredi na
tor ju.
Valutno verižništvo
Posledice svetovne vojne na gospodarskem polju zavzemajo danes po dobrih treh letih miru vedno hujše oblike v naraščanju draginje, brezposelnosti in v obuboževanju širokih ljudskih slojev. Vsi trije činitelji gospodarske krize: draginja, brezposelnost in obuboževanje so v medsebojni vzročni zvezi.
Na prvi pogled je zlasti brezposelnost za površnega opazovalca nekaj skoraj ne-umljivega. V vojnih letih je zastala proizvodnja življenskih potrebščin, ker je vojna industrija v vseh vojujočih se državah vzela v zakup vse energije in vse bogastvo za izdelovanje orožja in drugih vojaških potrebščin. Kako ogromne so bile zaloge blaga in industrijskih izdelkov iz predvojne dobe, nam dokazuje
Dunaju so izbruh nevzdržnega položaja delavstva, ki mora plačevati s svojim trpljenjem borzne igre brezvestnih Špekulantov.
Vojna doba je rodila brez števila veriž-nikov, ki so prekupčevali z vsakovrstnim blagom, kupčija je postala sama sebi namen, zato je bila draginja še večja, nego bi bila morala biti z ozirom na zaloge blaga. Zakaj vsak kupec je kupoval zato, da je črez nekaj časa draže prodal. Vsa kup-čijska umetnost teh veriznikov je obstojala v tem, da so blago kupili, ga zadržali ali skrili in ko -je cena vsled tega zadrževanja poskočila, prodali naprej, pa ne konsumentom, temveč drugemu preprodajalcu, ki je istotako blago zadrževal, da so cene ponovno poskočile i. t. d. To se je ponavljalo večkrat, predno je prišlo blago do konsumenta.
Ti verižniki so povzročili veliko zla, vendar so prava jagnjeta v primeri z valutnimi verižniki. Valutno verižništvo je
začelo cvesti ob razpadu avstro-ogrske monarhije. Predmet je bila tedaj avstrijska krona in valute obmejnih dednih držav. Izmenjavanje krone v lire, Ieje in pozneje v dinarje je povzročilo, da so avstrijske krone deževale v te kraje ter pomagale rušiti omenjene valute. Pri tem so imeli tihotapci z denarjem velikanske dobičke. Med tihotapci je bilo mnogo funkcionarjev inozemskih zavezniških komisij, ki so izrabili svoja mesta v osebno korist.
Gospodarski položaj Avstrije, Nemčije in drugih dežel povzroča počasno padanje valut, toda pri tistih usodepolnih naglih padcih so udeleženi v veliki meri prekupčevalci z valutami. To so ljudje, ki imajo važna mesta v bankah, ali pa taki, ki si kupijo od državnih funkcionarjev gotove tajnosti, ki omogočajo špekulacije. Zadostuje, da nekateri takšni bogataši vržejo na trg hkratu velike vsote recimo domače valute, da se ta zniža za nekaj točk. To se potem izplača zlasti gotovim veletrž-cem, ki dolgujejo, ker imajo kredit, velike vsote tvrdkam. Trgovska pogodba, ki je bila pred mesecem sklenjena, predstavlja veliko vrednost, če je danes krona recimo dva- ali trikrat nižja. To je le en slučaj, pa je nešteto drugih, iz katerih je videti, na kakšen način zamorejo taki veliki tiči profitirati od padanja valute.
Padanje valute ne povzroča samo draginje, ampak pomeni popolno oropanje prizadetih držav. Iz vseh krajev z boljšo valuto romajo v nepreglednih množicah ljudje v obubožano deželo, kjer si nakupijo, kar jim srce poželi, ter popolnoma iz-prazuijo trgovine. To je opazovati zlasti na Lunaju in tudi v velikih mestih Nemčije, zakaj tudi nemška marka doživlja velike udarce. Tako mora berač dati še ono malo, kar mu je ostalo od vseh vojnih in povojnih nesreč, in bogatejši sosed odide s plenom preko meje, pustil pa je nekaj kosov papirja in ti kosi papirja pridejo v roke valutnim prekupčevalcem, ki nadaljujejo svoje podlo delo.
Ni čuda, da je borza tista ustanova, ki jo preklinjajo revni sloji. Na Dunaju, v Berlinu in v drugih nemških krajih je prišlo že do dejanskih napadov na ta usodepolna poslopja, v katerih se igra za ljudske žulje. Beseda »borza« bo kmialu tako cbso-vražena, da bo priprost delavec pljunil ori tej besedi kakor naši ljudje ob spominu na hudobo.
Zadnji izbruh delavske nevolje na Dunaju je pognal črez meje mnogo inozemskih koristolovcev, sleparjev in verižnikov ki so sesali kri iz izsušenega telesa te revne države.
Ta bolezen pa zamore ozdraveti le v trdnem organizmu. Nemška Avstrija pa ni tak organizem, zato bomo še priča naglemu padanju valute. Nemčija se silno trudi, da bi ustalila marko, kar bi prineslo urejene gospodarske razmere v državo.
Sedanje valutne razmere pa ne škodijo nič manj deželam z visoko valuto. Če sem obdan od samih revežev, ne morem ničesar prodati, zato je reven sosed slab sosed. Tako vidimo, da je valutno vprašanje mednarodno, ker je blagostanje in revščina posameznih držav v medsebojni odvisnosti. Zato ni izključeno, da bomo imeli v kratkem poleg drugih neštetih konferenc tudi mednarodno valutno konferenco. Do tedaj pa bodo imeli valutni verižniki še zlato dobo.
DAROVI
Ker se ni mogla igra dokončali so nabrali igralci v «Kons namera društvu* pri Sv, Ivanu L 47,65 za sv, ivanski otroški vrtec. Denar hrani upravništvo.
Za Cankarjev spomenik je nabrala vesclo-razposajena družba vrdslskih in tržaških Slovencev v Boljuncu 84 lir. Svota je bila izročena režiji Cankarjeve prireditve v Skednju.
Za Božićnico sv. Ivanskega otroškega vrtca je daroval gosp. Anton Bak, trgovec pri Sv. Ivanu 15 lir zaradi «Gare», ki jo je zgubii. Srčna hvala.
Književnost In umetnost
Primorske pesmi.*) Naš rojak Igo Gruden iz Nabrežine je izdal zbirko pesmi, v katerih je zbano najboljše, kar je dosedaj spesnil mladi umetnik. Vse pesmi so prežete spomina na kraško domovino, na kateri visi Gruden z vsem svojim bistvom. Krasu in Primorju so posvečeni najbolj občuteni stihi v tujini živečega pesnika.
*) Igo Gruden, založila in izdala Zvezna Tiskarna v Ljubljani MCMXX.
___PODLISTEK
UPITAN MARRYAT
Leteči Holandec
Roman	(24)
V naslednjem času je bil Mynheer Poots četo iz doma, ker so ga klicali sem in tja in iladi parček je bil po cele ure sam doma. •ilipova ljubezen do Amine je bila v polni aeri poplačana; še več: drug na drugega sta *ila navezana ne le po ljubezni, # temveč po eke vrste samožrtvovanju, ki se je od dne topnjevalo. Kje neki bi bilo mogoče najti parijivejšo in ljubkejše bitje od nežne Amine? -es se je Filipu čelo zmračilo, kadar je pomi-Jil na bodočnost, toda Aminin srebrni nasmeh i prepodil take oblake in če mu je zrla v oči, - bilo vse pozabljeno. Amina svoje naklonje-osti ni skrivala, temveč ji je dala izraza v saki besedi v vsakem pogledu, v vsaki kret-ji. Jasno je čutila, da obstoja sreča le v Iju-ezni in da je njeno pravo življenje le v njego-i bližini. Tako sta pretekla dva meseca, ko
nekega dne vstopil pater Seysen, ki se je oel navadno večkrat oglasiti in je poučeval imino v sveti veri in je ravno videl, kako ih'p deklico objema.
»Otroka moja!*, je rekel, «že delj časa vaju pazujem, to ni prav in je nevarno, četudi jo usHš, Filip, vzeti za ženo, kar tudi domne-am. Moram vaju združiti.*
Filip se je zdrznil.
< Upam, da se nisem v tebi, sin zmotil!* je pater nadaljeval z ostrim glasom.
<Ne, ne, dobri oče; toda prosim vas, zapustite me zdaj.
Pridite zopet jutri in potem bo vse odločeno; še preje pa moram govoriti z Amino.»
Duhovnik je zapustil sobo in Filip je bil spet z Amino sam. Njena barva se je na licih hitro spreminjala in srce ji je močneje utripalo, kajti- čutila je, da se nje sreča nahaja na tehtnici.
^Duhovnik ima prav, Amina*, je rekel Filip in prisedel k njej, «tako ne more več dalje. O, da bi hotel Bog, da bi jaz vedno tukaj ostal in da me ne bi zasledovala kruta usoda! Veste, da mi je sveta vsaka vaša stopinja in vendar se vas ne upam prositi stopiti z mano v zakon trpljenja.*
»Zveza z vami, Filip, ne bo zakon trpljenja!* je odvrnila deklica s povešenimi očmi.
«Ne bilo bi prav, Amina, to bi bilo od mene
sebično.®
»Odkrito hočem z vami govoriti, Filip*, je začela Amina. «Pravite, da me ljubite — ne vem, kako znajo moški ljubiti — vem pa, kako ljubim jaz. Če me zdaj zapustile bom imela pravico imenovati vaše dejanje sebično ne neprijateljsko, kajti jaz, jaz, Filip, bi — umrla. Pravite, da morate odtod — da vas kliče dolžnost in zapoved usode — bedi! toda ali ne morem z vami?*
«Z mano, Amina? V smrt? >
♦ Da, tudi v smrt, ker, kaj je drugega smrt
kot odrešenje? Smrti se ne bojim, Filip, pač pa če izgubim vas. In poleg tega — ali ni vaše življenje v rokah Onega, ki je vse vstvaril? Odkod pa ravno veste, da vas čaka smrt? Namignili ste mi, da ste izvoljeni za neko visoko nalogo. Če je to res, potem se vam smrti ni bati, kajti izvoljeni mora živeti tako dolgo, dokler ne uresniči dane naloge. Želela bi, da mi, Filip, razodenete svojo tajonst: ali bi vam ženska ne mogla lajšati te skrite boli in deliti z možem trpljenje in veselje, deliti vse radosti in težkoče z bitjem, ki mu je drago?*
«Amina, najdražja Amina — le moja ljubezen, moja vroča, prisrčna ljubezen mi je zaprla pot, kajti kolika slast bi bila zame združiti se že to uro s teboj. Saj ne vem, kaj naj rečem, kaj naj napravim. Če bi vi bila moja žena, bi vam skrivnosti seveda ne prikrival, a ravno-tako vas ne bi smel poročiti, dokler ne izveste vsega. No, Amina, vse vržem na eno kocko! Čujte vso skrivnost, da boste spoznali, kak nesrečnež sem, čeprav ne po svoji krivdi. Po tem se odločite sami, toda ne pozabite, da je mojo prisego čulo nebo in da še govora ni o tem, da bi je ne izpolnil. Pomislite to in čujte mojo zgodbo. Odločite se li» da me vzamete, dobro. Kratko dobo sreče bom užil, toda vi — Amina--—.»
«Ne odlašajte več, Filip, prosim vas, pripovedujte I* je vzkliknila Amina nestrpno.
Filip ji je vso mračno povest podrobno naslikal. Amina ga je molče poslušala, ne da bi tekom mladeniče vega pripovedovanja spremenila svoj izraz. Filip je svojo zgodbo zaključil
s pripombo, da je prisegel izpolniti očetovo prošnjo,
«To je čudna zgodba! Filip!* je rekla Amina. «Toda čujte me in podajte mi ono relikvijo, da si jo ogledam. Ali je mogoče, da leži. v tej mali stvari tolika moč, skoro bi rekla, toliko prokletstvo? Veste, da še nisem utrjena v novi veri, ki sta me jo v zadnjem času Vi in gospod duhovnik učila. Saj ne zanikujem njene resnice, toda ne sme se mi šte>ti v zlo, če sem še omahljiva. Vzemimo, Filip, da je vse res — v tem slučaju bi storilj tudi brez prisege svojo dolžnost. Poiščite svoj'ega očeta in rešite ga kot veste in znate in če potrebuje vaše pomoči. Toda morda mislite, da se da tako visoka naloga izpolniti že prvič? O, ne. Če ste res za to izvoljeni, boste obyarovani od vseh nevarnosti in nesreč, dokler ne dosežete cilja. Ne boste umrli, temveč se spet povrnili in našli v rokah stvoje žene tolažbo, pomirjen je in ljubezen. In kadar vas bo nebo sklenilo od tu odpoklicati, bo ona, če vas preživi, ravnotako zvesto ohranila v srcu. — Filip, vi ste ml ponudili odločitev — dragi, predragi — Tvoja sem!»
Amina je razprostrla roke in pritisnila Filipa na svoje grudi. Še istega dne je poprosil njenega očeta- za dekličino roko; Mynheer Poots je pritrdil, kakor hitro je Filip odprl Železno skrinjico in mu pokazal denar.
Pater Seysen je prišel kot so se domenili drugo jutro in izvedel odgovor. Tri dni nato je zazvonilo v terneški cerkvi, veselo vabeč na poroko Amine Poeta m Filipa Vanderde-ckena.
Stran III.
Čim bolj je Gruden ioČen od Primorske tem bolj jo čuti v svoji bližini:
Kriknil je ptič preko trat, preko polj, padel kot kamen v megleno obzorje. Ruši nad Krasom se, pada v Primorje, grad moj z oblaki pogreza se v morje — bliže, moj dom, zdaj si boij mi in bolj... Kako revna in zapuščena je ljubljena rodna zemlja:
«Kost in koža je ta dom: samo skržakov monotoni glasi, od vsepovsod se trgajo počasi, kot suhi listi padajo čez polje.* 2ivo stopa pred naše oči kmetsko ljudstvo:
«Od Šempolaja dol hiti kmetica, z bariglo v roki, z jerbasom na glavi gre bosa čez vrzel — in tepla v lica zakliče v^a zasopla po daljavi.* Pred nami se klanjajo v delu nabrežinski delavci kamenar ji:
*Bolj od skržakov suha in ožgana telesa so, kar v soncu se jih maje: sto rok se krči, dviga na vse kraje, oči so mrke, lica razorana.* Naše kmetice romajo čez morje na barban-sko božjo pot:
«Marija po otoku — kakor sanje gre svetla mimo vseh v nosilih zlatih.... izza solza pleto se venci nanje Mariji v čast iz vseh teh src bogatih.» Pesnik srečuje primorska dekleta, hiteča v cerkev:
«Srečaval sem jih — skoro da so tekle v predolgih krilih, svitek okrog roke, se v cerkvi verne sklanjajo do pasa: pomaga sveti Rok jim v stiskah, dvomih, moža jim dal je — sveti Tilih s Krasa.* Dekle, ki je padlo v nesrečo:
Čez okno rdeča, rožnata zavesa; dekle odstre jo — in oči sanjave strmijo v noč, kjer burja drevje stresa. Visoko v breg se spenja ribič in gleda premišljuje na morje: «Od težke butare drvi in rožja visoko v bregu ribič si oddahne: zamisli se v skrivnostni sen okrožja, v skrivnost morja, ki v večnem ritmu plalme, vzravna visok se — in v svetovja božja kot ptič se duh pod sonce mu razmahne.*
V srce gre pesniku misel na njegovo Mignon:
«B:la si mi kot v soncu dih sanjav, odsev galeba, ki čez vale orje, odmev iz krajev, kjer ves zelen bor je, nad prodom oljka, zrak ves poln vonjav.-* Vse Grudnove pesmi niso enako dobre. «Glas od doma«, ^Tržaškim bratom* ne stojita na višini. Nekatere so naravnost šibke. Prepričani smo, da bo vedel ob morebitni novi izdaji ločiti Gruden dragoceno pšenico, od o-stalega, da bodo vse primorske pesmi njega vredne.
Gospodarstvo
—	Hrvatske banke in industrije. Na Hrvatskem in v Slavoniji je v letu 1920. zvišalo 62 bančnih zavodov svojo delniško glavnico od 441,165.000 na 833,925.000 ju£oslovenskih kron. Vrh tega se je iz razlike med nominalo in med emisijskim kurzom delnic pridobilo približno 320 miljonov kot reservo. V istem letu je zvišalo 41 trgovskih in industrijskih podjetij svojo delniško glavnico od 116,136.000 na 279,S60.000 jugoslovenskih kron. Reserve so se pri teh podjetjih zvišale za približno 116 miljonov kron. Potemtakem se je v letu 1920, angažirala približno 1 miljarda v zvišanju glavnic- Okoli 570 miljonov jugoslovenskih kron je bilo investiranih v na novo ustanovljena podjetja. Seveda je pomnožitev investiranega kapitala po večini posledica zmanjšanja vrednosti denarja.
—	Vpeljava S, H. Guttmann-delnic na dunajski borzi. Bančno podjetje Friedenslein in dr, je vpeljalo skupno z banko «Wiener Bank A G,» delnico S- H. Guttmann d, d, v Beliscah (Slavonija) v promet na dunajski borzi, Vpe-ljalni kurz je znašal 55.000 n, a. kron ter je torej odgovarjal pariteti njene notacije na budimpeštanski borzi, kjer znaša njen tečaj 5000 ogrskih kron.
—	Timber Haidiag Companj. V finančnih krogih se govori, da je neka jugoslovensko-ameriška skupina, pokupila veliko postavko delnic družbe «Timber Halding Company. Družba je največja1 posestnica gozdov in največja proizvajalka lesa v stari Avstriji, Noml-nala delnic znaša 100 švicarskih frankov. Pravijo, da se bo razdelila dividenda v znesku 6 švicarskih frankov.
—	V Jugoslaviji se bo carina aa Iuksusne predmete zvišala. Iz Jugoslavije nam poročajo, da se bo tam uvozna carina na Iuksusne predmete v najbližji bodočnosti petkrat zvišala.
—	Pobijanje draginje v Jugoslaviji. V Jugoslaviji se pripravlja zakon za pobijanje draginje. Ta zakon predvideva ustanovitev «so-dišč za pobijanje draginje* v vseh večjih krajih. «Sodišča za j>obijanje draginje* bodo izvolile vse prizadete skupine, tedaj tudi konsu-menti. Imenovana sodišča bodo pooblaščena, da določajo najpotrebnejšim predmetom najvišje cene ter da prestopnike strogo kaznujejo.
Belgrajska tovarna sladkorja je podržavljena.
7. POGLAVJE.
Sele v pozni jeseni je poročilo kapitana, na čigar ladjo je bil Filip priglašen, zbudilo mladega moža iz ljubavnih sanj — kajti kaj neki drugega so vse sladkosti življenja kot le sanje. Čeprav se bo mogoče zdelo čudno, toda od dneva, ko sta se Filip in Amina poročila* ni Filip nič več bolestno razglabljal bodočnosti, ki ga je seveda še tu pa tam zmračila, ampak je bil mnenja, da je b<olje prepustiti vse svojemu času, čeprav so ure, dnevi, tedni in meseci drsali z bliskovito naglico mimo njega, medtem ko ga je mlada žena skušala zvedriti in skrbno pazila, rfa se n£ vdal mračnjaštvu. Sicer je stari Poots parkrat namignil, kedaj misli Filip odpotovati, toda Aminin zlovešči pogled rfa je pripravil k molčanju. Ob takih tr^nn* iih je imel stari zdravnik navado podati s« y sobo, kjer so bili zakladi in je tam hodil gr.ri m doli, upirajoč oči v steklena vrata o-roa skozi katera so blestele srebrne posode.
Nekega jutra meseca oktobra se je začulo trkanje. Amina je šla pogledat, kdo da je, — «Rad bi govoril z gospodom Filipom Vander-. dečkom,* je polglasno zašepetal tuji mož. Mož, ki je tako Aminp nagovoril, je bil majhna, suha oseba, oblečen kot holandski mornarji v tisti dobi, na glavi pa je nosil kučmo iz jazbeče-« vine. Poteze na njegovem mrtvaiko-bledem, suhem obrazu so bile ostro določene, njegovd ustne so bile blede in lasje rdeče in bele bar* ve. Nosil je le majhno brado m vsa Dostav^ je imela na sebi nekaj zagonetnega. Mogoč« je bil izžit mladenič, mogoče tudi starec.
Stran IV.
»EDINOST«
Borzna poročila.
Tečaji*
Jadranska b.inUa .............. 130
Cnstilicil....... • •••«•*•••• 291
Dalniatia....................2(,0
Oerolimlch • ........ , . . •	1500
Libera Triestina.............&04
.................1320
700 128 248 345
Uoyd I.us«ino . Martinolich Oceania . Premuda
• • •
Trfpcovich.................235
Ampelea........................601
Cement Dalir.atia . ......... • • • •	321
Cement Spalato . •.............260
ogrske kroke........... —. 3.35 3.45
avstrijsko-nemške krone...... —.40.--.50
češkoslovaške krone..............28 90.— 29.55
dinarji ..	34.—.— 35. -
lejl..............................16.—.— 17.25
marke............................12.80.— 13.80
tolarji..........................21.75— 21.95
rancoski franki...... . . .	176 25.—176.75
švicarski franki.........42S.—430.—
angleški funti papirnati .......	91.40.— 91 80
angleški funti, zlati.......112.—.—114.—
napoleoni........................89.50 90.—
ZA RAZKUŽENJE na gobcu in parkljih obolele živine in za preprečitev te bolezni priporoča izkušeno sredstvo lekarna v IL Bistrici.	2193
V Trstu, dne 22. decembra 1921.
NOVE POSTELJE L 95.—, vzmeti 60.—, volnene žimnice 145.— iz morske trave 50.—, nočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare in popolna soba po ugodnih cenah. Fonderia 3.	2319
PRVOVRSTNA francoska zavarovalna družba proti požaru in nezgodam išče sposobne agente za slovenske pokrajine Goriške, Služba pripravna za bivše žandarje ali finančne stražnike. Pogoji so jako ugodni. Ponudbe pod «Agent» na upravništvo. 2320
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic Itd.
M Cm I. L IIL H [VEHO. itn. 24,
Hali oglasi
pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išč* službo, plača polovično ceno.
SREBRNE krone kupuje in plačujem več kot drugi kupci. Via Valdirivo 36, II. 2325
KROJACNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana
krojačnica v Trstu.
23
POZOR! Srebrne krone in zlato to naj v rt ji h cenah plačaj« edini groust Belleli Vita, Via Madccnina 10, L	38
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman. Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (31
V STURIJAH tik farne cerkve se proda hiša z gostilniško in trgovsko obrtjo, svinjakom, velikim vrtom za zelenjavo in kegljiščem. V hiši je vodna in električna napeljava, poleg hiše studenec. Cena zelo ugodna. Natančnejša pojasnila daje A. Batič, Sturije št. 50, p. Ajdovščina.	2328
STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23.	- - 55
POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, žimnice 40.—, vzmeti 55.—, ponočne omarice, chif-fonier, vse novo, prodam zelo ugodno. Fonderia 12, t desao.	59
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50
NOVE POSTELJE za L 95 —, vzmeti L 60.—, volnene žimnice L 145.— iz morske trave L 50.— npčne omarice, umivalniki, chiffo-nier, omare i npohištvo za popolno sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3. 2329
POROČNA soba, lepo izdelana, masivna, se proda za L 2200.— Campo Belvedere 1. 2281
VINO belo, črno, 10—11 stopinj ponuja Martin Krajcar, Fontana pri Vršaru, Istra. 2126
PO£OR AMERIKANCI! Proda se posestvo oostoječe iz dveh enonadstropnih hiš, {v eni se nahaja staroznana, dobroidoča gostilna] gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno. Gostilna se nahaja tik farne cerkve v večjem kraju ob železnici. Ponudbe pod »Ugodna prilika» na upravništvo lista.	2241
BIOGLOBIN, najboljše krepilno sredstvo za slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvovrstno ribje olje se dobiva v lekarni v II.
Bistrici.	62
ZLATO in ?rebnie krone plačam vei kot drug? j kupci. Albert Pevb. -jrar, Matzini 46 (w blizini
drvenega trga).	44
SPALNE SOBE, masivne, od L 1600.— naprej. S Skladišče Via Udine 25.	2326
STOLICE pripravne za gostilno po Skladišče Via Udine 25.
UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. vla Coroneo 1« V. nad-
Knjigarna J. STOKA
nst, Vla Mitom Sfev. 37
priporoča za
BOŽIČNE PRAZNIKE
ljubiteljem knjig mladinske in druge leposlovne spise.
v Trstu
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
Dna Pier Loisl da Psiutrina it 4.1.
(Moji navadi! Mie vlogo po
M 5°,o s
vloge, vezane na trimesečno odpoved. PO 57»V» ako znašajo 20-30.000 L;t. po 6°/» ako znašajo 30-40.000 „ po 67//, ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženja nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. 5t. 16-04,	Tel. it 16-04.
Ivrdka Race & te
Trst, Riva Grunula št 2.
Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke.
Vina za tranzit nasproti trgovini, Hangar molo Venezia. 60
Telefon 24-95.	Brzojav: Raceco
Uvozna in izvozna tvrdka
Deblnslo & Domeniš
Trst, via Coroneo 13, telef. 12-34
opozarja na novodošle velike partije stekle nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode In najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah.
Vse blago je češkega izvora. 33
Urarna In zlatarna
FRANCESCO BUDA
Trst, Via Scallnata it. 1
sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje.	4!
Kupuje srebrne krene« Pozor na naslov!	Pozor na naslov!
KUN
zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-beceve ter zajčeve
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena hči in sestra
SLA VICA
danes, po dolgi in mučni bolezni, v najlepši dobi 27 let, zapustila to solzno
dolino.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek, 23. t. m- ob 10. uri predpoldne, iz hiše žalosti Vrdelca, Via dello ScogUo 174. Trst-Sv. Ivan, 21. decembra 1921.
i. Stanko Godina, Stanko, brat.
oče. Marija roj. Ferluga, mati.
Ljudmila in vami«, sestri.
Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. HL 47.
Bfctarclfi jmiM M znn
Tržaška posojilnico
in hranilnico
registrovaua zadruga z omejenim poroštvom,
uradufe v svoji lastni tilil ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
iW po 4% *w§
večje in stalne vloge po dogcvciu.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastavo In osebne Kivaite, — Obrestna mera po dogovoru,
Dratfne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih Je urad zaprt. Št. telef. 25-67.
Zastopstvo za Julijsko Krajino Erminao Nergensteln ~ Trst Vla Uso Pole n So 3
plačuje po najvišjih cenah.	i6
D. WINDSPACH, Trst, Via	Cesare
Battisti (Stadion) št. 10, 11.	nadstr. ■
Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru In drugim nezgodam
s sedežem v Milanu.
Zastopnik družbe
„V Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v
Mri Sorskem, Jugoslaviji. TraMji.
Glavno zastopstvo za Istro Trst, Via San Nicolo itev. 11.

ima na prodaj večjo množino izgotov-Ijenih šted lnikov ter prevzema in iz-ršuje točno vsakovrstna nova naročila
PurK Andrej
RS
Srebrne krone in zlato plačujem po nflMh cenah
ALOJZU POVH
Trst Piazza Garibaltil št. Z
(prej Barriera)
M ugodnim! pogoj! m pa zmernih cenah nudijo letos
sflT$KE Kum
Gorica — ¥ia S, Ari onio 4 — Gorka
Kojsko« Števerjan (Srda)	979
vtt Hi: iifi Mm, i

ZAHVALA.
Povodom smrti naše predrage soproge in mame
MARIJE RUSTJA
se iz srca zahvaljujemo za vse izkazano nam sočutje in pomoč v težki uri, imenoma prečastiti duhovščini iz Kamenj, Stomaža in Sv. Križa, nastavljen* cem Kmetijske zadruge v Trstu in vsem, ki so se v molitvi spominjali blage pokojnice in spremljali njene zemeljske ostanke na zadnji poti.
Mamica na svidenje 1 SKRILJE, 20. decembra 1921.
^ Pavel, soprog. France, Antonija, Anton, Ivan, Joža, Lojza,
otroci.
Zoboscfravnlk
Dr. C. Fontana
Trst, Piazza GolKoni U, II-
A. D. NAŠI I G. SFERZA
Mavricija Wackvilza nasledniki
Trst, ulica Torre bianca 32. Telefon 29-33.
Velika izbera majoličnih in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega železja za ogrHščP, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi m aparatov „Johon* za dimnike. (13) Zaloga majoličnih plošč za prevlačenje.
i
LJ
A
Pri Sv. JoKo&u — lila Glaseppe Caprin S
v	__dobite v
{IVUARNICI FOlICESSIN
najtrpežnejše
OBOML0 ZA MOŠKE, ŽENSKE IN DEČKE.
Specijaliteta otroškega obuvala.
Cena posebno zmerne.	Postrežba točna.
za lato 1922
je izšla z zelo zanimivo vsebino. Vsaka g slovenska družina fo mora imeti.
i
Cena L 1.60 -m |
Dobi se v Gorici v knjigarni | I „Katoliškegatiskovnegadruštva" 1 | Via Carducci štev. 2. 904 Z
I - ZAHTEVAJTE JO POVSOD - S
■■iiMiiBMHaimaima
Tiskarna Edinost" vTrsfn
izvršuje osa tiskarska dela točno in solidno
M tiskane se nahajajo v ulici Sv. Mika Asiškega št. 20
ll—ll—ni—HBjBH
iiani»BBiiMiiianiiMHM^iiaiHHaiHMiiimHaaiiMiiiiiiaanniBnii—»i
JADRANSKA
m | Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljub-
_____________■ | liana, Mor, Metković, Opatija, Sarajevo,
sijema vloge na Mine knjižice, žiro in (trase vloge m nuđnejsimi pogoji. I M imenik, Zadar, Zatreft, Trsu, tfien.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji	j Posloune zmmrnl večjimi kroji u tu-In Inozemstvu
smianui