Murska Sobota, 10 marca 1988, Leto XL, Št. 9, Cena 600 din
VREME
Ob koncu tedna bo prevladovalo suho in precej hladno vreme.
SPOMLADANSKI
UKREPI
stran 8
V OZIMNIH
ŽITIH
odliv
Člani soboškega izvršnega sveta na torkovi seji niso bili zadovoljni z informacijo o materialnih in kadrovskih vprašanjih zdravstva, ker le-ta ne daje nekaterih pomembnih podatkov o dejanskem stanju zdravstva. Ostaja namreč nekaj odprtih vprašanj, ki jih je potrebno pojasniti, kot denimo prevelik odliv pacientov v druge zdravstvene ustanove zunaj regije, kako pokriti lanskoletno izgubo Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota, katera najnujnejša oprema za novi kirurški oddelek je že kupljena in katero še potrebujejo, kako je s potrebnimi zaposlitvami, kako je s prodajo starega kirurškega oddelka, prednostnim programom naložb itd. V razpravi je bilo slišati, da je izguba v občinskih zdravstvenih skupnosti Pomurja nastala predvsem zaradi odliva pacientov v druge regije, za kar je pomursko zdravstvo lani plačalo 6 milijard dinarjev, od tega zneska je soboška občina izterjala od pacientov 12 milijonov dinarjev. Ker je veliko neupravičenega odliva, kar posebej velja za radgonsko in deloma tudi ljutomersko in lendavsko občino, je bila postavljena zahteva, da bi v PZC morali tako stanje analizirati in ugotoviti, zakaj zdravniki dajejo napotnice za sosednje zdravstvene ustanove, ko bi zdravljenje lahko opravili v soboški bolnišnici. Prav tako je bilo glasno povedano, da je v zdravstvu potrebno najprej zagotoviti sredstva za osebne dohodke in pokritje materialnih stroškov in se šele potem odločati za drugo.
F. Maučec
Letošnja zima kmetijcem ni privoščila pravega počitka. Prav veliko ga tudi ne bo več, saj je zdaj tudi koledarska pomlad blizu. Ljudje so s prvimi deli že začeli, tik pred sezono glavnih spomladanskih kmetijskih opravil pa bralcem z današnjo številko Vestnika ponujamo nekaj več strokovnega branja na straneh 7, 8 in 10, s svojo ponudbo pa se predstavljajo tudi proizvajalci in prodajalci kmetijske mehanizacije, zaščitnih sredstev in drugega. (Foto: Nataša Juhnov)
Bili so časi, ko je regija jadikovala, kako je nerazvita in kako malo ji za hitrejši razvoj pomaga matica Slovenija. Ti časi sicer še niso povsem mimo, pa vendar je zaznati pozitiven miselni premik v smislu rekla: pomagaj si sam! Zaključni računi za lani namreč kažejo, da je Pomurje v primerjavi s Slovenijo (pri čemer delitve nikar ne razumite kot ločevanje!) dobro gospodarilo.
Številke, ki so lahko v mnogih primerih najbolj merodajne, so večinoma »v korist« regije. Za ilustracijo (pa tudi opis razmerja!) jih preglejmo nekaj.
Izgub je za nekaj več kot 7 milijard, kar 62 odstotkov pa jih gre pripisati lendavskemu gigantu Ina Nafti. Med tistimi, ki so zabredli v brezno izgub (ali pa se z njimi otepajo že dlje časa), je največkrat slišati hude besede čez neugodne jesenske ukrepe Zisa. Ti so nekaterim še bolj porušili cenovna razmerja med vhodnimi surovinami (predvsem energijo) in končnimi izdelki. Kljub nominalno za kar 123 odstotkov večji izgubi pa le ni tako zastrašujoče: pomurske izgube so namreč tako ali drugače v celoti pokrite.
Industrijska proizvodnja je večja za 2,5 odstotka (največ v Gornji Radgoni — kar za 6,5 odstotka). In Slovenija? Statistiki so zabeležili
SLOVENSKE BELE VRANE
kar 1,2 odstotni upad proizvodnje, kar je v resnem neskladju z zapisanim v resoluciji (sicer pa je dilema, kdo bo koga: resolucija nas ali mi njo, že zdavnaj sprejeta tudi v političnem jeziku).
Ugodna so tudi izvozno-uvozna razmerja. Pomurci so izvozili za 15 odstotkov več, na konvertibilni trg pa za 18. Ob tem je uvoz večji le za slabe 4 odstotke, konvertibilni pa je nižji celo za petino! Slovenski podatki so znova veliko manj razveseljivi — povečanje izvoza je 13-odstot-no, konvertibilnega pa Je pet. Največji izvoznik v Pomurju je s 40 milijoni dolarjev še vedno Mura.
Ples številk je marsikomu dolgočasen, suhoparen. A v tem primeru smo lahko Pomurci zadovoljni. Razmer sicer ne gre idealizirati, posebno ne po že omenjenih novembrskih domislicah zvezne vlade, ki bodo šele v poslovnem letu 1988 bistveneje vplivali na krmarjenje s posameznimi organizacijami (žal negativno). Nadaljnji, verjetno upravičen pomislek, je dejstvo, da je razvoj nerazvitih potencialno vedno (vsaj na splošni ravni) veliko lažji od razvoja tistih, ki so že dosegli določeni vrh v svojem razvoju in jih žene naprej resnično le še boljše, kakovostnejše, sodobnejše. Ob vseh relativnih uspehih pomurskega gospodarstva v letu 1987 je namreč še naprej težko razumljivo, da je delež vrednosti pomurskih naložb (spet v primerjavi s slovenskimi) še vedno le 3,3 odstotka — podatek ob upoštevanju dosedanjega stalnega zaostajanja regije ne vliva posebnega optimizma. Posebno ne ob upoštevanju še nekaterih »klasičnih« pomurskih minusov, kot so (pre)velik odliv domače pameti, visoka stopnja odpisanosti industrijske opreme, nezadostna izobrazba kadrov, veliko delovno nezahtevnih panog, slaba infrastrukturna povezanost s slovenskim zaledjem in tujino in še bi lahko naštevali.
Jadikovali smo, tu in tam še vedno jadikujemo. Misel velja za regijo v celoti, ne glede na delitev po funkcijah in pristojnostih, ko večkrat govorimo posebej o novinarjih, politikih, gospodarstvenikih, šolnikih ... A hkrati ob jadikovanju k sreči (in upajmo, da še pravočasno) vsi skupaj spoznamo, da nihče nima posebnega veselja, da nam bo »od zunaj« krčil pot iz nerazvitosti. Zato izkoriščaj(m)o primerjalne prednosti Pomurja. Vsaj to je mogoče skleniti po poslovnem letu 1987. Naj se množijo bele vrane nad Pomurjem!
Bojan Peček
LETOŠNJA NAJVEČJA POMURSKA NALOŽBA
JUTRI BO SLOVESNO V LENDAVI
Primat na prisilnem dopustu
23 milijard za fizioterapijo in hotel
IKot nasploh v državi, je tudi pomursko združeno delo zelo I slabo akumulativno, kar preprečuje kakršen koli ekspanzionisti-čen razvoj. To velja na splošno, konkretnost pa vendarle kaže, da
Ije nekaj večjih naložb, načrtovanih za letos. Kolikor je za zdaj n znano, je denarno največja tista v Moravskih Toplicah, kjer naj bi zgradili nov hotel in fizioterapijo. To je toliko bolj presenetlji- | vo zato, ker v slovenskem turizmu sicer letos ne bo nobene nalož- * be.
IPo besedah pomočnika generalnega direktorja Radenske, I Štefana Vrečiča, so najprej načrtovali zgolj gradnjo hotela — | vendar pa se je med srednjeročnim obdobjem pokazala potre- g ba za gradnjo fizioterapije in to so vključili v naložbeni pro-
Igram. Zmogljivosti v Moravskih Toplicah so namreč od vseh | Radenskinih najbolje zasedene, če pa želijo slediti potrebam | srednjeevropskega gosta, so posodobitve v ponudbi nujne. Fi-  zioterapija (pripravljalna dela so se že začela) naj bi bila kon-
Ičana do konca leta, zgradili pa bodo bazen, telovadnice, pro- g store za masažo in še nekaj spremljajočih prostorov. Sedanja g vrednost naložbe je 7 milijard dinarjev — četrtino bo.prispeva- g la Radenska sama, ostalo pa Ljubljanska banka.
Hotel je še vedno v fazi načrtovanja, zidati pa bi ga morali
I jeseni ali spomladi prihodnjega leta — odvisno od razpoložlji- g vega denarja. Na 14 tisoč kvadratnih metrih uporabne površi- H ne bodo bazen, prostori za razvedrilo gostov in seveda sobe z  258 posteljami. Hotel — rok za zgraditev je 11 mesecev — naj
Ibi bil kategorije A, zdajšnja cena zanj pa je 16 milijard dinar- B jev. To je velik zalogaj, ki ga bodo skušali uresničiti tudi s po-močjo Ljubljanske združene banke, mednarodnega posojila, g konec koncev pa zbirajo denar tudi v združenem delu soboške občine, od koder bi radi dobili do dve milijardi in pol dinarjev. —
H Osrednji vzrok za gradnjo hotela je dejstvo, da je zanimanje |  tujih — predvsem avstrijskih — gostov za Moravske Toplice |  večje, vsekakor presega število razpoložljivih postelj. Zato tudi pričakujejo, da bo 70 odstotkov bodočih gostov v novem ob-
Ijektu iz tujine.	....
Radenska razen omenjenih načrtuje še nekaj manjših na- g ložb, med katerimi omenjamo gradnjo nove nalivalnice, ki se g je že začela. Dodajajo pa še opremo za polnjenje steklenic z H morebitno novo pijačo — če bo do tega prišlo, bo znano v treh | S mesecih.	Bojan Peček g
Indip in Mura odpirata skupen objekt
Poslovno-tehnično sodelovanje med soboško Muro in lendavskim Indipom traja že devet let. Čeprav lendavsko organizacijo najbolj poznamo po izdelovanju dežnikov, pa so se zadnja leta precej ukvarjali tudi s konfekcijo, saj za Murin tozd Oblačila izdelujejo vetrovke in plašče. Del izdelkov prodajajo tudi na konvertibilnem trgu, zato je kakovost in točnost izdelave nujna. Prostori v katerih so Lendavčani delali doslej, so biti, milo rečeno, neprimerni. Zato so se skupaj z Muro odločili za gradnjo novih proizvodnih prostorov, pridobili pa bodo tudi skladiščne, ki jih doslej ni bilo. Gradbinci lendavskega Gradbenika so objekt zgradili dva dni pred rokom, tako da bo otvoritev že jutri opoldne, delati pa bodo začeli v ponedeljek. Objekt meri 3.800 kvadratnih metrov, v novih prostorih pa bo možna sodobnejša organizacija proizvodnje, bistveno boljše pa bodo tudi delovne razmere. Stari prostori poslej ne bodo samevali, saj bodo tam nadaljevali z delom dežnikarji.
O pomenu naložbe, za katero je dve tretjini denarja prispevala Mura, tretjino pa Indipovci sami, bomo podrobneje pisali v naslednji številki Vestnika. BOP
Ob koncu februarja sta se 400-čIanskemu kolektivu lendavskega Primata ponudili dve možnosti: ali še naprej prihajati na delo, kjer zaradi motenj na tržišču ne bodo polno zaposleni, ali pa za 14 dni prerazporediti delovne dni. Odločili so se za drugo možnost. Tako so proizvodni delavci od L do 14. marca na prisilnem depustu. Delovni čas — 10 delovnih dni — bodo nadoknadili, ko bo več dela. In kdaj bo to? V ponedeljek, ko bodo znova prišli na delo? Tako upanje je za zdaj preuranjeno. V delovni organizaciji Primat Maribor, v katero se združuje lendavski tozd Proizvodnja skladiščne opreme, ali ne morejo ali pa nočejo storiti dovolj za lendavsko temeljno organizacijo. V mislih imamo prodajo izdelkov iz Lendave:'skladiščno opremo. Le zakaj pa jih potem plačujemo? se upravičeno sprašujejo delavci. Lani so sicer od računa odbili desetino (6 milijonov dinarjev), vendar je bil »davek« skupnim službam še vedno velik. Povsem drugače pa je, kar zadeva strokovnost v Lendavi, saj iz delavnic prihajajo kakovostni izdelki. Ta ponedeljek
Viličarji in skladiščna oprema izdelani v lendavskem Primatu (eden izmed izdelkov sameva na naši fotografiji) še iščejo kupce. Delavci so morali na dopust, očitno pa se bodo morali podvizati v prodajni službi na ravni delovne organizacije v Mariboru.
so prototip visokoregalnega viličarja razstavili na sejmu opreme za trgovino, gostinstvo, skladiščenje in notranji promet Yutrade v Zagrebu. S tem izdelkom, za katerega si obetajo, da bo šel dobro v prodajo, so zaokrožili svojo ponudbo skladiščne opreme. Z večjo angažiranostjo delavcev v prodaji v Mariboru bi lahko
dosegli večjo prodajo. Morda pa bodo naslednji meseci lažji, kajti sprostil se bo denar, namenjen naložbam. Mnogokje so pač čakali na rezultate, ki jih je pokazal zaključni račun. Finančni učinek lendavskega Primata pa bo boljši tudi, ko bodo izterjali dolgove kupcev.
Š. S.

aktualno doma in po svetu
PREPREČENA KATASTROFA — V neposredni bližini hotela Hilton V Jeruzalemu, v katerem je bil tudi Shultz z ameriško delegacijo, so v parkirani katrci odkrili »veliko količino eksploziva«. Če bi avtomobil bomba bil aktiviran, bi prišlo do katastrofe, kajti razen Hiltona sta blizu tudi avtobusna postaja in velik tržni center.
Papež tudi v slovenščini
Papež Janez Pavel II., ki bo v okviru svojega pastoralnega obiska v Avstriji 25. junija letos obiskal tudi Koroško, bo v svoj nagovor v krški stolnici vključil tudi slovenščino. To je izjavil krški škof dr. Egon Kapellari na tovrstno vprašanje Slovenskega vestnika na tiskovni konferenci pretekli teden v Celovcu.
Škof Kapellari je s tem v zvezi poudaril, da je treba smatrati papežev obisk na Koroškem v prvi vrsti kot duhovni dogodek, »katerega nihče in nobena skupina ne sme politično izrabiti«. Po besedah škofa je bil za papežev obisk s strani prirediteljev izdelan »jasen in pravičen jezikovni libretto«. Papeževa maša v krški stolnici za vernike škofij Krka in Gradec-Seckau skupaj z udeleženci treh dežel (škofije Krka, Ljubljana in Videm) bo celo tro-jezična. Obisk Janeza Pavla II. na Koroškem bo stal približno 3,7 milijona šilingov, ki jih bosta delila krška in graška škofija.
Na tiskovni konferenci je škof dr. Kapellari predstavil tudi proračun škofije za leto 1988 v višini 207 milijonov šilingov ter letni obračun za leto 1987 v isti višini. Iz rimskokatoliške cerkve je preteklo leto izstopilo 1100 oseb oz. 5 odstotkov manj kot leta 1986.
S. V.
TUDI ŽUPNIK PRAV PRIDE
»Pepej Marketz je državni izdajalec, levi Don Camillo, poziva mladino, naj odkloni vojaško službo« — to so le trije očitki, ki jih je bil deležen šentja-kovski župnik Pepej Marketz v ponedeljkovi Kronen Zeitung. Vzrok tega neza-.slišnega obrekovanja: pri pogrebu šentjakobskega podžupana Gitschtalerja je župnik Marketz omenil, da rajni ni obiskoval nedeljskih maš. Vsaj eden izmed šentjakobskih farnih svetnikov je to gonjo sprožil, Krone pa dela iz tega škandal.
Pepeja Marktza nismo mogli doseči, da bi poizvedeli za njegovo stališče. Kljub temu pa ta napad dokazuje, da se gonja proti dvojezičnosti nadaljuje tudi na cerkveni ravni. S tem se namreč uresničuje naš sum, da manjšini sovražne sile za šolstvom hočejo prenesti narodnostni konflikt tudi v cerkev. S. V.
I V ŽARIŠČU
Zabukovčevo delegatsko vprašanje, kaj in kdo ovira zvezni izvršni svet na poti v stabilizacijo, je pravzaprav samo potrditev obrnjene ljudske modrosti, ki pravi, da en neumni lahko postavi tako vprašanje, da sto pametnih nanj ne more odgovoriti. Ker je jugoslovanska logika pač takšna, da je vse obrnjeno, je pač na tisoče kolikor toliko pametnih postavilo vprašanje samo enemu, ki naj bio poimensko denunciiral lopove iz Jugoslavije, ki so krivi za sedanji krizni položaj v deželi.
Predsednik Branko Mikulič, ki se po svojih izjavah nerad kaže v javnosti in rajši obiskuje delavce v kolektivih — mimogrede, na pustni torek ne bi mogel obiskati SGP Grosuplje, kjer so delavci resno štrajkali — verjetno odgovora ni sestavil povsem sam; odgovor pa je bil prej ali slej podoben popolnoma dorečenemu in besedno ter politično podkrepljenemu stabilizacijskemu programu, kjer, kot zdaj, manjka konkretnosti.
Premier ni direktno pokazal na ti? ste, ki mu šrangajo na poti v razvoj in stabilizacijsko politiko, pač pa je le nekoliko opredelil svoje nasprotnike — na eni strani bi bili lahko to tisti, ki težijo k večjemu regionalnemu egoizmu, imajo sebične in partikularne in-terese,,jia drugi strani pa na tiste, ki so si zastavili ekonomski hegemonizem centralistične Jugoslavije. Tako zelo pisano paleto krivcev bi v zagovorniški klopi lahko predstavil samo nekdo, ki je prepričan v nespametnost razsodnikov ali pa neizmerno verjame v svojo moč.
Načrtovane so spremembe v zahodnonemški vojski
DRUGOD ZATEGUJEJO PAS - KAJ PA PRI NAS?
Zaradi pomanjkanja ljudi in omejenih finančnih sredstev bo zahodnonemška vojska v devetdesetih letih urejena bržkone drugače kot doslej. Nekatere načrtovane spremembe je javnosti predstavil obrambni minister Women
Ker je število vojakov že zdaj manjše od načrtovanega (456.000 namesto 495.000 mož), so sklenili povečati dohodke stalni sestavi oboroženih sil, hkrati pa naj bi se povečalo tudi število ljudi, ki službo v oboroženih silah podaljšujejo s pogodbo. Ob tem pa ugotavljajo, da prihaja v vojaško starost generacija, ki je redkejša, kar naj bi se pokazalo šele v devetdesetih letih.
Težaven položaj bi lahko omilili s pospešenim posodabljanjem konvencialne oborožitve, vendar pa^ugotavljajo, da za to ni denarja. Med drugim bodo zaradi tega zmanjšali tudi število oklepnih vozil v pehoti, letalstvo bo ostalo brez novih letal, najbolj pa bo prizadeta mornarica, ki se bo morala odreči šestim velikim podmornicam za območje
Mi smo nekje...
Prva trditev je verjetna, še veliko bolj pa druga. Verjetno bi bilo neokusno, če bi predsedniku vlade oporekali izpeljavo olimpijskih iger v Sarajevu, ki so bile dobro izvedene, tudi njegova prisotnost na podobnih igrah v Calgaryju je plod njegovih nekdanjih uspehov, zamisliti pa se velja nad samo prepričanostjo, da njegov team dela enako ustrezno in uspešno tedaj, ko gre za igre, in tedaj, ko gre za kruh.
Vladne funkcionarje v klasičnih demokracijah lahko zamenja že samo nezaupnica v parlamentu, pa če se spomnimo samo Giovannija Gorie, ki je moral odstopiti zaradi italijanskega proračuna, pa je še pred pičlimi tremi tedni optimistično dajal posojilo vsaj po vsej pravici pesimističnemu Branku Mikuliču, ki se je na fotografijah enako prijetno smehljal kot njegov sogovornik. Na vzhodu, kjer tovrstne demokracije ne poznajo (več), se seveda lahko predsednik s svojimi ministri usede na stolčke najmanj za štiri leta in kljub vsem vidnim in tajnim namigom vztraja pri tem, da odstopil ne bo, če ga ne bo ustrezno vrgel partijski aparat.
Pri nas smo, kot vse kaže, nekje na sredi. Oblast sama prvega ministra ne vrže, ker je sam v nji, parlament mu tudi ob nekonkretnih odgovorih na
Severnega morja.
Spričo takšnih okoliščin naj bi v prihodnjih letih začeli tako imenovan preustroj oboroženih sil. Zajel naj bi predvsem kopenske sile, sredi devetdesetih let naj bi se njihovo število od sedanjih 330.000 zmanjšalo za 17.000 mož. Da pa bi lahko ohranili polno bojno pripravljenost 42 brigad, kolikor bi jih poslej ostalo, bodo te brigade reorganizirali tako, da bo v njih različno razmerje med stalnim moštvom in rezervisti. Razmerje bo odvisno od zunanjih okoliščin, zemljišča, namembnosti, stanja pripravljenosti in drugih dejavnikov, vsekakor pa se bo delež rezervistov v njih povečal za 30 do 50 odstotkov. Tako naj bi oklepni bataljon, ki šteje dandanes okoli 250 ljudi, v prihodnje razpolagal le še s polovico tega moštva, predvsem z inštruktorji in vzdrževalci; drugo polovico v teh bataljonih, ki jih je menda 80, pa naj bi sestavljali rezervisti.
Vprašanje pa je, kako bo na vse to reagirala industrija, saj so delodajalci že ob prejšnjih napovedih, da se bodo obveznosti rezervistov povečale, začeli spraševati, kako bodo ohranjali proizvodnjo. Hkrati pa se je obrambno ministrstvo tudi že seznanilo z zahtevo socialdemokratske opozicije, da je treba skrčiti vojaški rok, ki je bil prav zaradi vse manjšega števila razpoložljivih mladeničev podaljšan na 18 mesecev; socialni demokrati sodijo, da je rok predolg, da bi mladi ljudje z veseljem odhajali na služenje vojaškega roka.
konkretna vprašanja ne more vzeti listnice, tako izgleda, sam pa morda meni, da bo svojo politiko lahko v bodoče le nekako speljal ali pa se, kar se zdi iz dneva v dan bolj verjetno, drži prastarega načela, da je oblast resnična slast.
Da lebdimo nekje na sredini in da je zelo lahko pokazati na neidentificirane skupine regionalistov, ponavadi v bolj razvitem gospodarstvu, kaže tudi usmerjenost v sedanji ekonomski politiki. Branko Mikulič je izrazit pristaš programirane inflacije, torej pristaš tako imenovane dogovorne ekonomije, ki je po zdravi ekonomski logiki dejansko ni. Ker je prepričan, da za zeleno mizo lahko poklicani »pogajalci delijo denar po načelu sporazumevanja«, je tržno gospodarjenje v bistvu nepotrebno. Tako se mu vlada namreč izgoba, saj bi s priznavanjem tržnih zakonov nujno likvidirala prelivanje denarja iz bolj razvitih območij v manj razvite ter uveljavila tržni »sindom«, ki zahteva, da manj uspešni propadajo, ker morajo uspešni za svoje delo dobiti pripadajoči zaslužek.
Zaenkrat razmere v Jugoslaviji niso zrele, da bi lahko prešli na sproščanje cen in torej na tržno gospodarstvo, pravijo na vladi in hkrati v vsakem dokumentu zapišejo, kako pomemben je trg. Imajo pa prav, po svoje seveda: če bi namreč padlo administrativno razporejanje denarja za zeleno mizo v jugoslovanski vladi, bi iz igralnice morala zleteti tudi vlada.
(GV)
Sta se veliki in mali brat odrekla štajerskih Slovencev?
Ob vztrajnem asimiliranju dvojezičnega, siovensko-nemškega prebivalstva po obmejnih avstrijskih okrajih Radgona/Radkersburg, Lipnica/Leibnitz in Deutschlandsberg bi kazalo postaviti v ospredje odgovornost za nastale razmere tako velikega (matične Slovenije) kot malega brata (organizirane narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem). Predvsem pa bi morali priznati — in temu ustrezno končno tudi ukrepati — zgodovinsko dejstvo, da gre prav razcepljenosti same slovenske manjšine v Avstriji na koroške in štajerske Slovence pripisati posledice skoraj 70-letnega usihanja slovenskega življa od Radgonskega kota do Lučan/Leutschach, Sobote/Soboth in Mlak/Laaken.
Povod, da se z nekoliko drugačnega vidika lotevamo politično dovolj občutljive teme, je dvojen. Prvi zadeva bližnjo (13. marca) 50. obletnico t. i. anšlusa, ko je naša severna soseda postala sestavni del velikega nemškega rajha. Drugi se tiče deset- in večletnih prizadevanj peščice dvojezičnih razumnikov iz Radgonskega kota, ki bi radi — izredno dejavni so v tej zvezi zadnjih nekaj mesecev — na kulturno-zgodovinski ravni ohranili slovenstvo in Slovence na tem območju. Duša gibanja je prav gotovo domačin iz Potr-ne/Laafeld dr. Wolfgang Gombocz, docent na filozofskem inštitutu graške univerze, na katerega smo se doslej že večkrat sklicevali in ki je v nedavnem pogovoru za slovenski 14-dnevnik Naši razgledi med drugim povedal: »Republika Avstrija je leta 1955 branila oziroma imenovala približno 1000 meni znanih dvojezičnih ljudi v krajih Dedonci, Gorica, Potrna in Gornja Po-trna, Žetinci in Zenkovci. Že približno deset let se z le peščico prijateljev trudim, da bi to dvojezično prebivalstvo okrepil v njegovi samozavesti tako, da bi se, če bi le bilo mogoče, ohranila njegova lastna kultura. Od leta . 1920 na Štajerskem ni več nikakršnega uradnega slovenskega pouka. Asimilacijski pritisk je bil pod nemško nacionalno politiko v dvajsetih letih, in še posebej pod hitlerjevskim fašizmom, zelo močan. Izselitev približno dveh tretjin otrok zavoljo ekonomskih razlogov je dodatno prispevala k >integraciji<. Sam sem približno pri svojih tridesetih letih opazil, da člen 7 meni samemu in mojim dvojezičnim sorodnikom daje zagotovila, ki si jih je republika Avstrija sama naložila. Te garancije pa naša država, in to moram povedati z žalostjo v srcu, ni izpolnila niti v najmanjši pičici. Ze dve leti obstaja pripravljalni odbor za ustanovitev kulturnega društva Člen 7 v občini Radgonska okolica. Leta 1988 bi želeli zasnovati uradno potrjeno zvezo. Seveda je sloj izobraženstva zelo droban. Z izjemo mene in dveh duhovnikov na tem področju sploh ni akademikov, ampak obstaja le nekaj mladih študentov na univerzi. Naš prvi projekt smo poimenovali kar >Dedonci<. Ta mesec bomo lahko poročali o prvih izsledkih.«
Tudi nam je prof. Gombocz pred dnevi zagotovil, da tačas namensko anketira vaščane Dedonec/Dedenitz, iz dopisovanja z njim pa razbiramo, da s svojimi somišljeniki išče slovensko-nemško razumniško elito z avstrijske Štajerske iz prejšnjih stoletij. Navaja podatke o nekaterih cerkvenih dostojanstvenikih (kanonikih), literarnih ustvarjalcih in podobnih izobražencih. Izjemnega pomena je njihova akcija, da bi po poti, kot sojo ubrali gradiščanski Hrvati (in uspeli!) — sprožitev ustavnega spora! — na obmejnem delu avstrijske Štajerske prišli do slovenščine kot uradnega jezika. Povezali so se z različnimi ustanovami na Dunaju, v Celovcu in Gradcu, s slovenskim poslancem v avstrijskem zveznem parlamentu Karlom Smollejem in še kom. Veliki brat (matična Slovenija) in mali brat (organizirana narodnostna skupnost na avstrijskem Koroškem) ob vsem tem več ne bi smela biti ravnodušna. Ali pa sta se morda že odrekla štajerskih Slovencev?
V soboški družbenopolitični skupnosti so zbori občinske skupščine lani dvakrat načeli to problematiko in si zadali, da tako ali drugače skušajo pomagati rojakom na oni strani severne meje. Podobno nalogo je v letošnji program dela sprejel pomursk> medobčinski svet socialistične zveze. Vse več je študijskega, poznavalskega obravnavanja dvojezične problematike; resda najbolj v Radgonskem kotu, znatno manj v okrajih Lipnica/Leibnitz in Deutschlands-berg, a vseeno. Bolje pozno kot nikoli, bi lahko bilo vodilo pri tehtanju vprašanja štajerskega dela slovenske manjšine v Avstriji.
Branko Žunec
PALESTINSKI GORDIJSKI VOZEL
1.	POGLED V SIVO DAVNINO
Mezopotamija, ozemlje med rekama Evfrat in Tigris (v današnjem Iraku), je pradomovina in zibelka židovstva. Židje so del prastare civilizacije sumerskih ljudstev, ki se kot staroselci v Mezopotamiji omenjajo že v 5. tisočletju pred našim štetjem. Nekaj teh sumerskih ljudstev se je v začetku 2. tisočletja pred našim štetjem začelo pomikati preko reke Evfrat proti Sredozemlju. Stari Grki so vsa ta ljudstva imenovali s skupnim imenom Hebraria, Rimljani pa pozneje Hebraei (Hebrejci). Za večino teh ljudstev se je pozneje izgubila sled v zgodovini oziroma so izginila, kot Hebrejci pa so se ohranili poznejši Izraelci oziroma Judje (Židje).
V 18. stoletju pr. n. š. je eno od teh stepskih pastirskih sumerskih ljudstev s starešino Abrahamom krenilo iz okolice starobabilon-skega mesta Ur ob spodnjem toku reke Evfrat in se nastanilo na jugu današnje pokrajine Kanaan (Palestina) blizu današnjega mesta Hebron ob meji s takratnim Egiptom. Biblija omenja Abrahama kot praočeta Hebrejcev. V Kanaanu so ti Hebrejci prišli v stik s tamkajšnjimi staroselci ter se navzeli njihovega načina življenja. Kanaan so proglasili za »obljubljeno deželo«, sebe pa za »izbrano ljudstvo«. Po podatkih biblije, ki je za tisto obdobje skoraj edini pisani vir za ugotavljanje zgodovinskih dejstev, le-ta med hebrejskimi očaki omenja tudi bojevitega Abrahamovega vnuka Jakoba. Biblija je Jakobu dodala še oznako »izrael«, kar v stari hebrejščini pomeni, da se je boril z bogom in ljudmi. Njegovi potomci so ohranili ta vzdevek in sami sebe pozneje začeli imenovati Izraelce. Jakobovih dvanajst sinov naj bi pomenilo simboličen zametek dvanajst izraelskih plemen, o katerih je pozneje govora nekaj stoletij. Grški in rimski zgodovinarji pa so v svo-jihporočilih širše območje okrog današnjega Jeruzalema imenovali Judaios oziroma Judeius, kar pomeni pokrajino in ljudi, ki so
tam prebivali. Od besede Jud (prebivalec Judeje) seje sčasoma izoblikoval tudi izraz Zid.
Eden od Jakobovih sinov, Jožef, se je znašel v egiptovskem suženjstvu (po bibliji naj bi ga prodali bratje). Zaradi svoje sposobnosti pa je napredoval . faraonovega služabnika. V času lakote v Kanaanu so Jakob in sinovi iskali pomoč v hrani v Egiptu, tam so po naključju srečali Jožefa, ki jim je pomagal. Očeta in brate je nastanil v Misiri na bregu reke Nila, kjer so z drugimi prispelimi Hebrejci kar ostali. Sredi 16. stol. pr. n. š. pa so seje položaj Hebrejcev v Egiptu močno poslabšal. Faraon Seti je njihove potomce zasužnjil, in to okrog leta 1300 pr. n. š,. Izdal je celo ukaz, da morajo ubiti vsakega hebrejskega novorojenčka moškega spola, da bi tako iztrebil Hebrejce. Kasnejši pobeg Hebrejcev iz suženjstva je vodil Mojzes. Po izročilu biblije mu je Bog naročil, naj reši otroke Izraela iz egiptovskega ujetništva in jih popelje nazaj v obljubljeno deželo Kanaan.
Mojzes je egiptovsko ime (hebrejsko pa Moše). Kot izraelski najdenček je Mojzes skrivaj odrasel pri faraonovi hčerki. Bil je zelo bister in je hitro dojel položaj svojega ljudstva. V Midja-nu se je oženil s hčerko nekega svečenika, častilca Boga Jahveja. Zanj se je opredelil tudi Mojzes. Jahve je duh, ki ima totemske prvine plemenskega boga in je poosebitev puščave Sinaj (nevihtni bog). Ob neki priliki je Mojzes v nagli jezi ubil Egipčana, ki je sramotil Hebrejce. Potem je okrog leta 1270 pr. n. š, vodil pobeg Hebrejcev, in to ob severnem robu Rdečega morja, in se prebil do gore Sinaj (ali Horeb) na Sinajskem polotoku. S pobeglimi Hebrejci je 40 let blodil po Sinajski puščavi, kar mu je povzročalo mnogo nevšečnosti in celo uporov. Po biblijskem izročilu je od boga Jahveja v snu dobil na gori Sinaj božji ukaz, na osnovi tega je nejevoljnim Hebrejcem razglasil 10 božjih zapovedi, ta ukana in velika fantazija je postala temelj židovske religije in državnosti ter moralnih norm. V času blodnje po Sinajski puščavi so si zamislili svetišče boga Jah-
globus
BERLIN — V tem zahodno-nemškem mestu poteka znamenita turistična borza, ki je eden osrednjih znanilcev prihajajoče turistične sezone. Sodeč po vesteh iz zahodne Nemčije, smo Jugoslovani na konvertibilnem tržišču proti pričakovanjem uspešni, saj so na primer že prodali 60 odstotkov zmogljivosti za Britance. Tudi sicer je za letovanje pri nas veliko zanimanje, vsekakor večje kot za naše konkurente.
STOCKHOLM - Novi škandal s prodajo orožja se obeta Skandinavcem. Švedsko ministrstvo za zunanje zadeve se je namreč odločilo, da bo izvedlo preiskavo o morebitni prodaji orožja Avstraliji v času vietnamske vojne. Trdijo, da je tedanji švedski obrambni minister ukazal državnemu proizvajalcu orožja FFV, naj ne spoštuje embarga na izročitev orožja Avstraliji. Po pisanju dnevnika Da-gensniheter je orožje z mu-nicijo s pomočjo britanske vlade prispelo do avstralskih sil na vietnamskem bojišču.
RIDO DE JANEIRO — Urugvaj je uspel doseči dogovor s tujimi upniki o reprogramiranju milijarde in 800 milijonov dolarjev dolga — skupni dolg te latinskoameriške države znaša pet in pol milijard dolarjev. Tokrat jim je uspelo odložiti plačilo do leta 1991, pri čemer so posebej pomembne izredno nizke obrestne mere.
TUNIS — V glavnem mestu Tunizije je odjeknilo več eksplozij, ki so povzročile preplah med prebivalstvom in večjo materialno škodo. Žrtev k sreči ni bilo, saj so bombe nastavili v objektih, kjer ponoči ni ljudi. Nobena od terorističnih organizacij še ni prevzela odgovornosti za eksplozije.
AJACCIO — Okrog 200 demonstrantov se je spopadlo s policijo v tem korziškem mestu. Demonstranti so od korziške oziroma francoske vlade zahtevali, da aretirani separatisti dobijo status političnih zapornikov.
veja, in to kot prenosni »šotor« (dom nomadov), kot božji svod, simbol božje prisotnosti. V šotoru so hranili »skrinjo božje zaveze« izdelano iz akacijevega lesa in okrašeno z zlatom, v njej pa najpomembnejše: dve kamniti plošči z božjimi zapovedmi s Sinajske gore, te zapovedi so takrat služile predvsem za pokorščino tavajočih po pustinji. Ko so potovali, so skrinjo zaveze nosili na štirih palicah, vtaknjenih v ročnike na skrinji. V skrinji so hranili še kadilnik, sedmerokraki svečnik, žrtvenik in razne dragocenosti. Šotor je bil nekak predhodnik poznejšega jeruzalemskega templja, v katerem je bila skrinja zaveze najbolj varovana dragocenost, svetinja nad svetinjami za vse Žide, še več; predmet verskega strahospoštovanja.
Na osnovi biblije je Mojzes tvorec židovske religije, ki je prva monoteistična religija (ko verniki častijo le enega boga). Mojzesa imajo za osrednjo osebnost židovske zgodovine, z njim se pravzaprav začne prava zgodovina židovskega rodu. Je prvi židovski zakonodajalec in tvorec židovske dogme, legendarni židovski tribun, vojskovodja ter simbol boja za duhovno in etnično individualnost židovskega ljudstva.
Mojzes je tudi priznan prerok drugih monoteističnih religij, tako krščanstva kot islama.
Židje Mojzesa priznavajo kot božjega odposlanca, ki jim je na dveh kamnitih ploščah prinesel deset božjih zapovedi. Mojzesovi zakoni pa obenem dokazujejo, da so bili stari Hebrejci po Jah-vejevi zahtevi brutalni in neusmiljeni do »nebožjih ljudstev«. Niso pa poznali suženjstva. Njihova vera prepoveduje uživanje mesa kamele, svinje, zajca, nekaterih ptičev, uporabo krvi za prehrano ipd. Zahteva tudi, da morajo biti Židje moškega spola obrezani.
Toda Mojzes osebno v »obljubljeno deželo« ni nikoli stopil. Najbrž je bil ubit v enem od plemenskih spopadov ob osvajanju »obljubljene dežele«. Biblija pravi, da je umrl na gori Sinaj.
PRIHODNJIČ: ZEMLJA IZRAELOVA
STRAN 2
VEŠTNlk, 10. MARČA 1088
od tedna
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
V Platani
LENDAVA — Na seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so razpravljali o prometni varnosti v občini v minulem letu. Čeprav je bilo lani v občini manj prometnih nesreč kot prejšnja leta, s stanjem niso zadovoljni. Nekatere črne točke še vedno niso odpravljene, na njih pa se vsako leto zgodi največ prometnih nesreč. Lani je svet pripravil predavanje o cestnoprometnih predpisih in varnem delu s traktorjem. Predavanja so bila uspešna v 29. vaseh občine. Na osnovnih šolah so pripravili tekmovanja iz prometa, skupaj s postajo milice pa akcijo, v kateri so opozarjali na brezhibnost vozila. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu žal nima veliko denarja, da bi vplival na hitrejšo odpravo problemov, ki ovirajo prometno varnost.
MURSKA SOBOTA — Povprečni osebni dohodek delavcev v soboški občini za leto 1987 je znašal 2 milijona 948 tisoč 136 dinarjev. Tak je sklep s seje izvršnega sveta, ko so obravnavali odlok o uvedbi samoprispevka v občini. To pomeni, da bodo občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačevali letos pavšalni znesek samoprispevka 29.481 dinarjev. Gre za en odstotek od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu.
MURSKA SOBOTA — Kljub kratkim rokom so bile temeljne kandidacijske konference v soboški občini opravljene odgovorno in kakovostno, dobra pa je bila tudi udeležba. To so ugotovili na seji predsedstva OK SZDL, na kateri so povedali, da kandidacijske konference niso bile zgolj formalnost, o čemer pričajo tudi dodatni predlogi kandidatov. Marsikje pa so te konference združevali z nekaterimi vsebinskimi vprašanji, kot so razprave o spremembah in dopolnilih ustave, delegatsko izobraževanje, zavarovalništvo itd. Dogovorili so se, da bo občinska kandidacijska konferenca 16. marca.
LENDAVA — Komisija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte je sklenila, da bo letos podeljenih 8 priznanj. Družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, delovne organizacije, interesne skupnosti, društva in tudi občane vabijo, naj do 25. marca predlagajo vse tiste, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena. Predloge je treba poslati na občinsko konferenco SZDL.
MURSKA SOBOTA — Na delovnem pogovoru so se v petek sestali predsedniki koordinacijskih odborov in svetov ter komisij pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze. Pobuda njenega predsednika Geze Farkaša, da naj bi bili sveti in koordinacije nosilci problemskih konferenc in okroglih miz na aktualno tematiko in da naj ne bi sklicevali sej zaradi sej, je naletela na ugoden odmev. Koordinacijskih odborov je namreč dvanajst, frontnih svetov in komisij pa celo trinajst, in če prištejemo še tiste, ki obstajajo pri občinskem komiteju Zveze komunistov ter občinskem sindikalnem svetu, potem je izražena potreba po racionalizaciji »sestanjkovanj« na isto temo več kot upravičena, bb
MURSKA SOBOTA — V pripravah na skupščino občinske kulturne skupnosti je njeno predsedstvo pri obravnavi začasnega finančnega načrta in z njim omejenega programa dela v tekočem letu podprlo dejavnost in izločilo investicijska sredstva. Ugotovilo je, da bo težko zadržati dosežen nivo svobodne menjave dela zaradi znanih omejitev v družbenih dejavnostih, pri katerih je v najtežjem položaju prav kultura.
MURSKA SOBOTA — Delegati skupščine Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota so na ponedeljkovi seji razpravljali o problematiki narodnostnih programov v medijih Zavoda in opozorili, da uresničevanje vsebinsko zahtevnega poslanstva Nepujsaga in madžarskega radijskega programa, pa tudi programa v slovenskem jeziku in tednika Vestnik resno ovirajo materialna, tehnična, kadrovska in nerešena statusna vprašanja. Zahtevali so drugačen odnos pristojnih republiških institucij do teh vprašanj, predvsem pa poenotenje principov, ki naj v republiki veljajo za narodnostno obveščanje. Skupščina je za direktorja Zavoda imenovala Irmo Benko in imenovala sosvet ža kulturo.
LJUTOMER — Zaradi nenadne izgube — do novembra so v Marlesovem tozdu Masivno pohištvu v Ljutomeru ugotavljali, da poslujejo pozitivno, zaključni račun, ki so ga naredili v delovni organizaciji, pa je ob koncu leta pokazal za več kot 20 milijard izgube — delavci niso hoteli potrditi zaključnega računa. V petek so se zbrali vodstvo delovne organizacije, tozda in ljutomerskega izvršnega sveta ter skušali ugotoviti, zakaj tako presenetljiv rezultat. Vodstvo DO Marles ni zadovoljno z končno bilanco, zato so že napovedali odstavitev direktorja delovne skupnosti skupnih služb in preveritev celotnega zaključnega računa.
LENDAVA — Otroci iz lendavske občine bodo lahko letovali v počitniškem domu Daneta Šumenjaka v Baški na otoku Krku od 8. do 17. julija. Informativna cena za teh 10 dni je 100 tisoč dinarjev, plačilo pa je možno v treh obrokih; prvega ob prijavi, drugega v aprilu in tretji obrok v maju. Prijave do 25. marca zbirajo osnovne šole in vzgojno-varstvene organizacije. Kaže pohiteti, saj je zanimanje za letovanje veliko. Na voljo je 240 ležišč.
do tedna
LETNA SEJA OS ZSS MURSKA SOBOTA
Večja kritičnost delavcev do razmer
Materialni položaj delavcev, uveljavljanje dohodkovnih odnosov in odzivnost sindikata na zaostrene gospodarske in družbene razmere — to se je kot rdeča nit vleklo v razpravi na letni seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Murski Soboti. V uvodnem poročilu je predsednik Janez Kovač med poudaril, da se s kriznimi razmerami krepi tudi kritičnost delavcev. Le-ti od sindikata veliko pričakujejo, predvsem pa to, da bo naredil kon-
kretne premike v družbeni praksi. To pa je seveda v največji meri odvisno od vsake posamezne osnovne organizacije Zveze sindikatov, ki se morajo pravočasno vključevati v reševanje problemov. Ker se tega ponekod niso dovolj zavedali in je bila informiranost delavcev slaba, so se pojavljale težave, kar se je navsezadnje pokazalo v številnih prekinitvah dela.
V razpravi o pokongresni aktivnosti soboških sindikatov,
ABC POMURKA
KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA
objavlja
javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.
2.
3.
Enonadstropna, delno podkletena, masivno zidana zgradba v Negovi 10 s pripadajočo pare. št. 9/1, stavbišče v izmeri 220 m’ in dvorišče v izmeri 273 m!. Zgradba stoji v centru kraja Negova.
Izklicna cena skupaj z zemljiščem 15,429.000.— din. Osebno vozilo R-4, letnik 1983, prevoženih 88.000 km, v
voznem stanju, izklicna cena
2,850.000,— din
Osebno vozilo fiat 750, letnik 1981, prevoženih 85.000 km.
v voznem stanju, izklicna cena
700.000 — din.
Javna dražba bo v soboto, 19. marca, ob 9. uri v hali B na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni.
Ogled zgradbe na Negovi je možen vsak dan, vozila si lahko interesenti ogledajo uro pred začetkom dražbe.
Varščina za udeležbo na dražbi znaša 10% od izklicne cene, prometni davek plača kupec.
Kdo bo (še) obrtnik?
Nekatere teme, ki jih po preteku določenega časa znova obravnavajo najprej na predsedstvih družbenopolitičnih organizacij, nato pa še na zborih občinske skupščine, postajajo dolgočasne. Tako je najbrž mislil delegat obrtnega združenja, ki je sicer bil na skupnem zasedanju vseh treh zborov, kjer sta bila podana analiza stanja drobnega gospodarstva in predlog akcijskega programa, ni pa ga bilo več na ločeni seji zbora združenega dela. Pa tudi nekateri drugi delegati so menili, da o drobnem gospodarstvu veliko preveč govorimo in da bi bilo pametneje, ko bi energijo porabili za kaj drugega, koristnejšega. Prava ovira za to, da se hitreje ne-premakne, tiči v republiških in zveznih predpisih. Vzroki, ki zavirajo razmah drobnega gospodarstva, so znani: premajhna družbena spodbuda; to, kar lahko store v posameznih občinah (davčne olajšave), pa je kapljica v morje. Za mnoge obrtnike so najhujše začetno breme prispevki interesnim skupnostim. V Lendavi so poskušali pripraviti interesne skupnosti, da bi dajale olajšave pri plačevanju prispevkov, celo predlog odloka o tem so pripravili, vendar je za zdaj ostalo pri pobudi. Vse to pa vpliva, da se število obratovalnic iz leta v leto občutno ne povečuje: lani jih je bilo 235, leto prej pa 221. Nasproti temu pa se je zmanjšalo število delavcev, zaposlenih pri zasebnikih: lani jih je bilo 247, leto prej pa 268.
V krajši razpravi v zboru združenega dela smo slišali, da je vse več organizacij združenega dela,
ki, čeprav se uvrščajo v industrijo, opravljajo še dela, ki bi jih lahko odstopile obrtnikom, pa ceneje bi bilo. Kaže tudi, da nekateri obrtniki niso dovolj ambiciozni in se nočejo (ne vedo?) zagristi v novosti. Vprašanje je, ali so obrtniki pripravljeni (in zmožni) vlagati večje vsote denarja v razširjeno reprodukcijo, čeprav zaradi tega lahko uveljavljajo davčne olajšave, ko pa dohodkovno ne stoje ravno najbolje. Gospodarsko krizo občutijo tudi zasebni podjetniki, saj je (za nekatere) manj dela, zato ne povečujejo števila zaposlenih, pa tako pride na obratovalnico v povprečju le en delavec. Seveda tudi obrtna zadruga Lindau, so poudarili na skupščini, ni ravno to, kar naj bi bila taka povezava drobnega gospodarstva. Kot organizacija s statusom družbene organizacije združenega -dela se ukvarja predvsem s prevzemanjem del, dobavo materiala, obračuni... za svoje članstvo (in med temi je pravzaprav malo domačinov) ni pa nosilec oziroma organizator razmaha deficitarnih dejavnosti. Enako obrtno združenje (kot stanovska organizacija) ne naredi kaj prida za nove dejavnosti; celo otepa se popoldanskih obrtnikov, namesto da bi jih že zdaj vključilo v članstvo in potem najbrž ne bi poteklo veliko časa, ko bi se kak član odločil za redno obrt. Za zdaj v Lendavi niso zadovoljni s prehajanjem »popoldancev« med redne obrtnike, kajti od leta 1985 so to storili le trije, in sicer iz tehle dejavnosti: šiviljstvo, krojaštvo, ga-čenje živali.
LETNA KONFERENCA ZRVS LENDAVA
Ne more delati vsak po svoje
Dve mnenji o delu članov Zveze rezervnih vojaških starešin občine Lendava sta bili v ospredju na letni konferenci, kjer so razpravljali o lanskem delovanju in sprejeli program dela za letos.
Prvo kaže, da so rezervni vojaški starešine vključeni v vse strukture splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, gasilstvu in drugih organizacijah in so potemtakem dokaj aktivni. Drugo mnenje s konference pa pravi, da člani premalo delajo v svoji organizaciji, saj se predavanj in usposabljanj, ki jih organizirajo vsako leto, udeležuje le polovica članstva, v nekaterih organizacijah pa še manj. Držalo bo verjetno oboje, toda nekaj vendarle ni v redu. Na občinski konferenci ugotavljajo, da si vsak po svoje razlaga obveznost v organizaciji. Res je, da v statutu piše, da gre za prostovoljno članstvo v organizaciji, res pa je tudi to, da so se rezervni vojaški starešine po zakonu obvezni udeleževati usposabljanja, torej izobraževati, zato so naposled starešine, ki bodo, če bo potrebno, morali prevzeti odgovornost za enote, ki jim bodo zaupane. Tega pa ne bodo zmogli, če se ne bodo usposabljali. Po mnenju razpravljalcev bi problem lahko rešili tako, da najprej ugotovijo natančno število članov in jih v prihodnje na usposabljanje kličejo s pozivi, neudeležbo pa kaznujejo po zakonu. Rezervni vojaški starešine so bili v lanskem letu aktivnejši pri delu komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Tako naj bi bilo tudi letos.
Jani D.
predvsem pa v lanskem letu, smo slišali vrsto koristnih pobud. Tako je Marta Tivadar omenila, da brez ustrezne socialne varnosti ni možno pričakovati boljših rezultatov dela. Ob prizadevanjih za preustroj gospodarstva in pridobitev novih razvojnih programov so se ji rezultati za odpiranje novih delovnih mestih zdeli prepič-li. Angela Novak se je dotaknila nezavidljivega položaja družbenih dejavnosti. Vprašala se je, ali ne bomo s krčenjem delovnih programov povzročili še večje razlike? To se bo najbolj pokazalo v kakovosti učno-vzgojnega procesa in ustvarjalnosti mladih. Dokaj zanimiva je bila razprava Viktorja Carja, ki je opozoril, da se je treba izogniti nenehnemu zaklinjanju na težke gospodarske razmere, ampak je nujno izhajati iz stanja v lastnih okoljih. Po njegovem mnenju je v delovnih organizacijah še vedno prisoten tehnokratizem, ki onemogoča delovanje sindikalnih aktivistov. Napak bi bilo, če bi se sindikat ukvarjal zgolj z organiziranjem ozimnice in izletov, pomembne zadeve pa bi šle mimo njega. Tudi delegatski sistem bi morali bolj uveljaviti. Po besedah Franca Dervariča je ob upadanju življenjskega standarda razumljiva večja kritičnost na račun delovanja sindikata; med njo je precej dobronamernega za učinkovitejše delovanje v prihodnje.
Predsednik pomurskih sindikatov Milan Utroša pa je najprej
pohvalil analitično oceno o izvedbi občnih zborov, o čemer je pred njim govorila Tilčka Gajič. Po njenem mnenju so pomembno vlogo opravile zlasti sindikalne skupine v organizacijah z izmenskim delom. Milan Utroša je opozoril tudi na nekatere pomanjkljivosti iz prakse občnih zborov v 134 osnovnih organi-zacjah sindikata v soboški občini. Dejal je, da je nesprejemljivo, da so se v petih OO ZS v veletrgovini Potrošnik odločili za skupni občni zbor, kar ni v skladu s statutom, razprave pa so na tak način zvodenele. Nezaupanje sindikatu ob prekinitvah dela pa je treba nasloviti tudi drugim, posebno ko ge za slabše gospodarske rezultate. Zato je zdaj pravi čas, kot je poudaril, a v sindikatu vržemo prave karte na mizo, saj pojavi nezadovoljstva naraščajo.
Na pojave uravnilovke v delitvenih razmerjih je opozoril Feta Ismajlovič, ki se je zavzel tudi za večje premike v spodbujanju inovativne dejavnosti. Podobnega mnenja je bil Ladislav Abraham, medtem ko je Karolina Dravec dejala, da v sindikatu prevečkrat pristajajo na odločitve drugih. To se je pokazalo tudi pri podpisovanju družbenih dogovorov o stabilizaciji gospodarstva, kjer je krajši konec znova potegnil delavec, ki čedalje manj odloča o pogači, ki se reže.
MILAN JERŠE
V razvojnih dokumentih za Lendavo in občinska središča so predvideli mesta za obrtne cone. V Lendavi je taka lokacija predvidena med mlinom in Dolgo vasjo. Vprašanje pa je seveda, ali bodo sedanji in bodoči obrtniki pokazali zanimanje. Slednje morda, zaškripalo pa bo pri denarju. Pomislek ilustrirajo Čren-šovci, ki so eno izmed večjih krajevnih središč, kjer so si predstavniki krajevne skupnosti zelo prizadevali, naj bi obrtniki sofinancirali poslovno-stanovanjski objekt, pa so pozneje omagali, ko so (oboji) zvedeli, koliko pravzaprav stane kvadratni meter pokrite površine. V Lendavi mislijo tudi na zdomce, hkrati pa se zavedajo, da so tisti, ki so se mislili vrniti, že prišli in denar porabili. Pravilno pa ugotavljajo tisti, ki menijo, da je marsikaj v soodvisnosti in zato drobno gospodarstvo na tem območju ne more biti bolj razvito, kot so in-dutrija, kmetijstvo . .. družbena nadgradnja. To pa seveda ne pomeni, da ne bodo poskušali znova in znova. Zglede za to imajo v svetu pa v domžalski občini, ki so jo predstavniki izvršnega sveta, obrtne zadruge in obrtnega združenja nedolgo od tega obiskali.
Skupščina občine Lendava je sprejela poročilo o stanju v drobnem gospodarstvu in akcijski program. Ta med drugim predvideva ustanovitev denarnega sklada za pospeševanje obrti (začetniki!).
Š. Sobočan
pokrili
izgubo
V delovni organizaciji Platana v Murski Soboti, kjer je od začetka minulega leta začasni ukrep družbenega varstva, so imeli po zaključnem računu za leto 1987 okrog 250 milijonov dinarjev izgube. Od tega zneska odpade 180 milijonov dinarjev na izgube iz preteklih let, kar je posledica reklamacije izdelkov iz ZDA, tekoča izguba pa znaša le 70 milijonov dinarjev. Osnovni vzrok je v tem, ker delovna organizacija Trgovina sozda Slovenijales, ni opravila potrebne vloge pri trženju Platani-nih izdelkov, ker bi v nasprotnem primeru lahko ob normalni prodaji odpravili izgubo. Tekočo izgubo so pokrile delovne organizacije Mura, Potrošnik, SGP POMURJE Pomurski tisk, Kremenčev pesek Puconci,Tovarna mlečnega prahu, Zunanja trgovina ABC Pomurke in seveda tudi Slovenijales.
Tako je gospodarski položaj soboške Platane zdaj bistveno boljši kot pred letom dni in s tem so lepše perspektive za ta 200-članski kolektiv. Kljub temu pa je usoda Platane, kot so opozorili na seji izvršnega sveta v Murski Soboti, še vedno negotova, saj brez ustreznih kadrov ne bodo mogli izvesti vseh načrtov. Ukrep družbenega varstva bodo najbrž vendarle morali podaljšati vsaj do konca leta; o tem bodo odločali delegati zbora združenega dela skupščine občine.
M. Jerše
Potrjeni evidentirani kandidati
MURSKA SOBOTA ----------------------------------------
Na temeljnih kandidacijskih konferencah v soboški občini so potrdili evidentirane možne kandidate za najodgovornejše funkcije v skupščini občine in skupščinah sisov, ki jim v letu 1988 poteče dveletni mandat. Možni kandidat za predsednika skupščine občine je Andrej Gerenčer, za podpredsednika pa Božo Kuharič. Družbenopolitični zbor naj bi še naprej vodil Ivo Orešnik, zbor združenega dela Drago Ružič, za novega predsednika zbora krajevnih skupnosti pa je predlagan Avgust Farkaš, predmetni učitelj z OŠ Beltinci.
Tudi za vodstva skupščin sisov so predlagani večinoma isti možni kandidati. Predsednik skupščine izobraževalne skupnosti naj bi bil Karel Makovecki, zdravstvene skupnosti dr. Anton Camplin, socialnega skrbstva, Katica Vinčec, otroškega varstva Stanko Sraka, raziskovalne skupnosti mag. Andrej Janc, kulturne skupnosti pa Marjan Čenar. Za novega predsednika skupščine telesnokulturne skupnosti je evidentiran Jože Horvat iz Agromerkurja, skupnost za zaposlovanje naj bi še naprej vodil Aleksander Krpič, skupnost stanovanjskega gospodarstva Dane Katalinič iz skupnih služb družbenih dejavnosti, skupnost socialnega varstva pa Jože Matjašec. Novi predsednik medobčinske zdravstvene skupnosti naj bi bil Ludvik Gumilar iz Mure, predsednik zbora delegatov
Spiza pa Koloman Podlesek,
M. J.
LENDAVA-----------------------------------------------------------
V lendavski občini predvidevajo, da po »malih volitvah«, ne bo bistvenih sprememb, saj seje le predsednici zbora združenega dela iztekel 4-letni mandat in je zato nujna izvolitev novega predsednika. Pri dveh skupščinah sisov pa bo treba izvoliti nova predsednika, ker prejšnja nista več voljna delati. Kandidate za skupščinske volitve bo potrdila kandidacijska konferenca, možni pa so naslednji kandidati kot predsedniki skupščine občine: Rudi Leiner (podpredsednik Tibor Fule); zbora združenega dela Štefan Horvat, ekonomist iz Varstroja; zbora krajevnih skupnosti Jože Kocon; družbenopolitičnega zbora Marija Zver; skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Bojan Babič, trgovec iz Leka; skupščine skupnosti socialnega varstva Angela Marton; skupščine kulturne skupnosti Anton Černi; skupščine telesnokulturne skupnosti Branko Lo-vrak; občinske izobraževalne skupnosti Franc Žalik; občinske skupnosti socialnega skrbstva Katica Semen; skupščine skupnosti za zaposlovanje Ivan Krpan; skupščine občinske raziskovalne skupnosti Janez Orban; skupščine občinske zdravstvene skupnosti dr. Evgen Simonka; skupščine sisa za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti Marija Pozsonec; skupnosti inv.-pokoj-ninskega zavarovanja Tine Ošlaj; skupščine sisa za varstvo pred požarom Avgust Bukovec; skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ignac Graj.
Š. S.
LJUTOMER---------------------------------------------------------
Do srede tedna so že opravili temeljne kandidacijske konference pri KK SZDL, v združenem delu pa počasi končujejo. V občini Ljutomer bodo nekatere spremembe, predvsem pri novem predsedniku SO. V začetku evidentirani Matija Severje odstopil od kandidature, zato so namesto njega predlagali dosedanjega podpredsednika Mira Steržaja. Za novega podpredsednika SO Ljutomer je možni kandidat Zlatko Zdovc. Pri ostalih funkcijah ni bistvenih sprememb, saj so evidentirani v glavnem dosedanji predsedniki: zbor združenega dela: Majda Kristl, zbor krajevnih skupnosti: Anton Hvalec, družbenopolitični zbor: Angela Fras. Pri predsednikih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti je na novo predlagan le Marjan Topolnik v skupščini socialnega skrbstva (namesto Zlatka Zdovca), za ostale pa so predlagani izobraževalna skupnost Jože Klemenčič, kulturna skupnost Vera Benko, raziskovalna skupnost Cveto Križanič, otroško varstvo Vida Klun, zaposlovanje Janko Kumer, socialno varstvo Milena Milič, telesnokulturna Rajko Mlinarič, zdravstvena Milan Rožman in
stanovanjska skupnost Emil Kuhar.
D. L.
GORNJA RADGONA----------------------------------------------------
Rok za izvedbo temeljnih kandidacijskih konferenc je bil četrti marec, občinska pa bo v torek, 15. marca. Večinoma so evidentirani isti ljudje, le v dveh primerih — predsednika samoupravne stanovanjske skupnosti in zbora delegatov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — gre za novi imeni.
Možni kandidati za individualne funkcije v skupščini občine so: za predsednika Peter Fridau, podpredsednika vinko Rous, predsednika družbenopolitičnega zborA Dušan Zagorc, podpredsednico Irena petek-Ferenc, za predsednika zbora združenega dela Tomaž Peternelj, podpredsednika Jože Dunaj, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Jože Ivačič in podpredsednika Rudi Ketiš.
Še možni predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti: zdravstvena Štefan Žalodec; pokojninsko in invalidsko zavarovanje Vlado Fiala (na novo); otroško varstvo Milena Rajk; socialno skrbstvo Lojzka Lepoša; kulturna skupnost Mira Marko; skupnost za zaposlovanje Bojan Brumec; telesnokulturna Tone Žnidarič; izobraževalna Melita Bakračevič; raziskovalna Ivan Zabavnik; socialno varstvo Lojzka Potočnik; komunalna skupnost Tomo Tošič; cestna skupnost Anton Kampuš; kmetijska zemljiška skupnost Franc Škrobar; skupnost za varstvo pred požari Robert Peterka in stanovanjska skupnost Alojz Majcen (na novo).	BOP
VESTNIK, 10. MARCA 1988
STRAN 3
ZDRAVSTVO
Dianini krožki za kakovost
Če nekomu naložite nalogo prezgodaj, ga lahko s tem uničite. (Justus Mische, direktor splošnega oddelka pri Hoechst AG)
Pričakovali smo sicer, da jih bodo najprej začeli ustanavljati v industrijskih ozdih kot drugje po Sloveniji (npr. v lesni, kovinskopredelovalni, elektro, tekstilni, matalurški in živilski industriji), a se je obrnilo drugače. Prve krožke za kakovost so pred kakima dvema letoma oblikovali v Radenskinem tozdu Diana v Murski Soboti, njihov namen pa je spodbujati sodelovanje vseh delavcev pri oblikovanju delovnega procesa, organizaciji dela in vodenju procesa, izboljševanju izdelka in razvijanju zavesti združenega dela.
Konkretni, enostavni, takoj uporabljivi predlogi
Iz poročila o delovanju krožkov kot posebne metode za pospeševanje inventivnosti razbiramo, da jih sestavljajo delavci določene enote, v katerih je največ 15 delavcev v eni izmeni: v kuhinji kuharji, v slašči-
inouaci|E
hranke pri času, materialu in vzdrževanju. Ta skupina problemov je najobsežnejša. Sledi izboljšanje proizvodnje, ki mu je smoter zmanjševanje vseh vrst stroškov v zvezi z delovnim procesom, porabo energije, optimalizacijo zalog, vzdrževanjem in storilnostjo. Slednjič je posredi izboljšanje poslovanja, ki zadeva nabavo, organizacijo dela in podobna vprašanja. Skupni imenovalec problemov, za katere najdejo predloge, je: predlogi so vselej konkretni, enostavni, takoj uporabljivi in ne terjajo velikih sredstev za uresničitev.
Vsi mislijo, vsi delajo — vseh se tiče
Ob rezultatih, ki se dajo ovrednotiti in nagraditi — v okviru sistema nagrajevanja je
Krožek je skupina delavcev, v kateri vsi aktivno sodelujejo pri ugotavljanju in reševanju problemov, neposredno vezanih na upravljanje tistega dela delovnega procesa, v katerem delavec dela in ga dobro pozna. V krožku dela 5 do 12 delavcev, ki oprvljajo podobne delovne naloge in imajo pri delu podobne interese. Delajo na sestankih, sestajajo se redno in prostovoljno, da bi sistematično ugotavljali, analizirali in reševali probleme iz svojega delovnega procesa. (Iz priročnika Krožki za izboljševanje proizvodnje)
čarni slaščičarji in podobno. Sestajajo se v rednem delovnem času, ko je najmanj dela, obravnavajo probleme, razčlenjujejo vzroke, predlagajo rešitve. Vsi imajo enake pravice in odgovornosti, kar pomeni, da je vodja, ki vodi in usmerja krožek, enak med enakimi. Gre, skratka, za način aktiviranja tistega znanja, ki si ga zaposleni nabirajo v času svoje zaposlitve. Rezultat takega dela je dejansko izboljšanje. »Z delovanjem krožkov pa se ne posega v delitev dela in ne prenaša formalna odgovornost vodij na vse delavce, torej se odvija delovni proces, kot je predviden z obstoječo organizacijo dela in delitvijo odgovornosti. Krožek oz. krožki so torej pri nas prostovoljna oblika delovanja vseh .delavcev enote za doseganje čim boljših rezultatov,« stoji črno na belem v poročilu.
Na osnovi krožkarskih dejavnosti je obravnavana problematika razvrščena v tri skupine. Najprej gre za reševanje problemov z iskanjem ciljev za izboljšanje storitev oz. izdelkov (jedila, slaščice, napitki, posebne prireditve), pri čemer naj bi dosegali večjo kakovost in pri-
dana možnost, da posameznik ali skupina tudi za 50 odstotkov preseže normo — imajo Dianini krožki kakovosti še več drugih ciljev. S tem, ko skupina razmišlja, je povečana inventivnost za množico delavcev, ki drugje, kjer ni krožkov, stojijo ob strani, češ, to se mene ne tiče. Spremenjen je odnos: vsi smo enaki, kar hkrati pomeni spoštovanje mnenj in znanj drugih. Zagotovljeno je združevanje delavcev z enakimi ali podobnimi interesi in boljše sodelovanje med njimi ter poglobljen, odgovoren odnos do dela.
»Tak način dela je korak naprej, saj si delavci med sabo pomagajo, nastopajo skupaj in branijo svoj skupni predlog. Njihovo delo postane bolj njihovo. Pri delu se zmanjšujejo napake, malomarnost in površnost. Da pa je delovanje krožka učinkovito, je treba zagotoviti pomoč s strani vodstva tozda, ki se mora stalno zanimati za dosežke, in naklonjenost vseh družbenopolitičnih organizacij za zagotavljanje tovrstnega delovnega vzdušja,« pravita direktorica hotela Diana Helena Pintarič in upravnik Janez Kuhar. Branko Žunec
NEVSAKDANJI ODMIK NA GROFOVSKEM ALI
Kirurški blok bo aprila odprt
Preselitev kirurgije v nov kirurški blok v Rakičan je odvisna od nakupa in montaže najnujnejše opreme, med katero sodi tudi oprema za centralno sterilizacijo. Zaradi uvoznih omejevanj je zakasnela oprema za centralno sterilizacijo naposled prispela iz švedske firme Gottinge, ki jo je uvozila Jeklotehna Maribor in je bila ocarinjena na carinarnici v Mariboru. Opremo so začeli takoj montirati, pri čemer v glavnem delajo vzdrževalci bolnišnice, ki delajo cele dneve, tudi ob sobotah in nedeljah, pod strokovnim vodstvom zastopnika tovarne. To pa z namenom, da bi pocenili montažo opreme. Že nekaj časa v kirurškem bloku tudi montirajo linije za pripravo infuzijskih tekočin, ki so bile prav tako uvožene iz Švedske. Z montažo linije za pripravo infuzijskih tekočin se bodo znatno zmanjšali stroški, saj je soboška bolnišnica morala doslej infuzijske tekočine kupovati, za kar je samo lani plačala 250 milijonov dinarjev. Od druge medicinske opreme so dobili tudi drobni medicinski inštrumentarij zahodnonemške firme Evroinstrumente za potrebe kirurškega bloka. Skupna vrednost tega inštrumentarija, ki je prispel v treh pošiljkah, znaša 110.000 nemških mark. Predvideni pa sta še dve pošiljki za ušesni in ginekološki oddelek v vrednosti 155.000 nemških mark. Prav tako sta že.prispela dva manjša mobilna rentgenska aparata za operacijske sobe za kirurški blok, ki sta stala 399.000 nemških mark. Pričakujejo pa še prvi
Montaža opreme za centralno sterilizacijo v kirurškem bloku v Rakičanu.
večji rentgenski aparat za poli-travmatsko diagnostiko, za katerega bo potrebno odšteti okrog 421.000 nemških mark. Od predvidene rentgenske opreme tako ostane še nakup dveh večjih aparatov, ki pa ju letos zaradi pomanjkanja denarja ne bo mogoče kupiti. Tačas pa so v uvoznem postopku oprema za transport hrane iz kuhinje v kirurški blok, katere vrednost znaša 297.000 nemških mark, kamere za razvijanje rentgenskih filmov v znesku 112.000 nemških mark in drobni medicinski inštrumentarij za očesni oddelek v vrednosti 320.000 nemških mark. V kirurškem bloku v Rakičanu so že tudi začeli z montažo smerokazov
Foto: N. Juhnov
in oznak, za kar je bilo potrebno odšteti okrog 7 milijonov dinarjev. Tačas pa v kirurškem bloku tudi čistijo in impregnirajo tlake, kar bo stalo okrog 28 milijonov dinarjev. Na popravilu je tudi stari rentgenski aparat, ki ga bodo premestili v novi kirurški blok, kar je stalo 16 milijonov dinarjev. Tako predvidevajo, da bodo do konca tega meseca opravili vse montaže in preselitev v novi kirurški blok v Rakičanu. S prvim aprilom naj bi novi objekt prevzel v upravljanje tozd Splošna bolnišnica, kar pomeni, da bo novi kirurški blok v Rakičanu s prvim aprilom tudi praktično odprt.
Feri Maučec
KLJUB TEŽAVAM USPEŠNO POSLOVANJE V LETU 1987 V TOZDIH RADENSKE
Združevanje gostinskih tozdov?
Z rezultati poslovanja v letu 1987 so v Radenski zadovoljni, čeprav jim ne more nihče zagotoviti, da ne bo že čez nekaj mesecev povsem drugače? Skupno je ostanka čistega dohodka za milijardo 294 milijonov dinarjev, največ pa so k temu prispevali tozd Mineralna voda (644 milijonov), tozd Moravske Toplice (296 milijonov) ter tozd Zvezda (158 milijonov). Ostanek v večini tozdov zadošča za formalno predpisana sredstva rezervnega in stanovanjskega sklada. Najbolj so presenetili v Tovarni polnilne opreme, saj so uspeli zmanjšati veliko številko izgube na »pozitivno ničlo«.
tozda Grozd iz Gornje Radgone ter dveh tozdov v Murski Soboti — Diane in Zvezde. Hkrati bodo v vseh gostinskih obratih od februarja nagrajevani (enostavno povedano) po prometu. Tako Diana kot Zvezda sta v minulih letih obnovili ali zgradili precej obratov. Čas je že, menijo vodilni v Radenski, da si ne konkuri-
rajo slepo, ampak bolj posvetijo kakovosti.
Vsaj letos v Radenski ne načrtujejo večjih naložb. Najpomembnejši sta dve: nova halajn polnilna linija za pol- in četrtlitr-ske steklenice v tozdu Mineralna voda ter fizioterapija v tozdu Moravske Toplice.
Bernarda Peček
POMURJE
Enake poklicne možnosti
KONSTRUKTOR TOZD GRADBENIK LENDAVA
Potenje sredi zime
Medtem ko je lendavskim gradbincem v lanskem prvem polletju primanjkovalo dela, se letos potijo kot že dolgo ne. Gradbeni delavci to zimo niso imeli počitka, kajti toplo vreme jim je omogočilo ne le notranja dela (ki si jih ponavadi pustijo za zimske mesece), ampak tudi zidavo na prostem.
Tako so, seveda ob sodelovanju kooperantov, v dveh mesecih zgradili veliko proizvodno halo tovarne Indip v Lendavi. S to gradnjo so pridobili veliko ugleda, saj ne le, da so dela dobro opravljena, ampak celo dva dni pred rokom. Na ta način so si pridobili tudi pravico do premije, ki jo je obljubil investitor. Objekt je torej nared in ga bodo te dni slovesno odprli. Tačas delavci Gradbenika gradijo stavbo na avtobusni postaji v Lendavi, v kateri bodo avtobusna čakalnica, prostori Avtobusnega prometa in manjši gostinski lokal. Z deli naj bi končali do 15. maja. Občani upajo, da bodo gradbinci z zidavo vsaj nekoliko popravili podobo avtobusne postaje, ki jo kazijo zavetišča v obliki gob, čeprav bodo ta ostala. Tudi v Cren-šovcih so delavci Gradbenika polno zaposleni, kajti tudi tam je napet rok za dokončanje del: 15. maj. Gradijo po-slovno-stanovanjsko stavbo.
Lepo pa napreduje tudi gradnja prizidka k osnovni šoli v Turnišču; obljubljajo, da bodo dela končali do sredine julija, zato naj investitor ne bo v skrbeh.
Še vedno so v DO Radenska v ospredju štirje dolgoročni projekti, in sicer kakovost, celostna podoba, uvajanje računalniške opreme ter novi sistem nagrajevanja. Ob tem se srečujejo z nemajhnimi težavami. Pripravljen je tudi elaborat o združitvi Naravnega zdravilišča Radenci in
SPORNIH 290 CENTIMETROV
Kot so nam zagotovil na soboškem občinskem komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve je takih primerov malo, saj objekt, označen kot gospodarska pritiklina (garaža, drvarnica, klet), dolg 12 metrov, širok šest metrov in visok pet metrov, ki sta ga lani postavila do tretje gradbene faze Ludvik in Terezija Gornjec na ulici Ivana Regenta 35 v Murski Soboti, sega čez mejo zazidalnega načrta, določenega s srednjeročnim načrtom občine. »Gradbena črta je vzporedna z vzhodno parcelno mejo in tu odmiki niso predvideni,« smo zvedeli na komiteju.
Samovolja v imenu lažjega dostopa do objekta?
Septembra 1985 sta imenovana sklenila kupoprodajno pogodbo s Štefanom Emišo iz Vra-tje vasi pri Apačah, ki jima je za 150 tisočakov prodal parcelo (njivo) v obsegu 11 arov in 21 kvadratnih metrov, ki sodi med kmetijska zemljišča prve kategorije in meji na parcelo, kjer imata Gomječeva stanovanjsko hišo z ohišnico. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih sta si nato pridobila status kmeta in zaprosila za izdajo potrebnih dovoljenj za gradnjo navedene gospodarske pritikline. Aprila 1986 jima je občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve izdal lokacijsko in maja še gradbeno dovoljenje. Začela sta z gradnjo, pri čemer se — kot zdaj ugotavljajo pristojni organi — nista ravnala po predpisanih lokacijskih pogojih. »Objekt sega v južnem delu približno dva metra na sosednjo parcelo (prej Emiševa — op. B. Z.) in kakih 0,90 metra v severnem delu. Drugačna je tudi največja dovoljena višina slemena; namesto dovoljenih 4,50 metrov znaša okrog pet metrov,«
se glasi uradno pojasnilo. Na osnovi prijave občana in ogleda kraja je urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb v Murski Soboti oktobra lani izdala odločbo o takojšnji ustavitvi gradnje gospodarske pritikline zaradi odstopanja od predpisanih lokacijskih pogojev. Investitorjema je bilo naloženo, da na občinskem komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve vložita zahtevek za izdajo spremembe lokacijskega dovoljenja. To sta konec oktobra tudi storila, vendar jima je komite 19. januarja letos vlogo zavrnil.
Ko smo se o primeru pogovarjali z Ludvikom Gomjecem, je ta izjavil, da gre za takorekoč nepomembno zadevo in da je objekt postavil tako zato, ker bi sicer imel do njega otežen dostop z avtomobilom. Dodal je, da mu pač nekateri skušajo škodovati; če jim to ne uspeva po službeni plati (Ludvik Gornjec je namreč po funkciji pomurski javni tožilec — op. B. Ž ), poskušajo v zasebnem življenju.
O zapletih pri vročanju odločb
Tako pri vročanju odločbe urbanistične inšpekcije v lanskem oktobru kot pri vročanju odločbe komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve v letošnjem januarju oz. fe-
bruarju obema investitorjema, je prihajalo do težav. Morali so nekajkrat poskusiti, da sta jih sprejela, za kar je — po mnenju urbanističnega inšpektorja — krivda deljena oziroma je o tem z dopisom opozoril odgovorne v soboški delovni organizaciji za PTT promet. Samo v ponazoritev: odločbo komiteja, s katero je ta zavrnil izdajo spremembe lokacijskega dovoljenja, je Terezija Gornjec sprejela 30. januarja, Ludvik Gornjec pa šele 25. februarja. Investitorja imata seveda možnost pritožbe na republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. To morata storiti v 15 dneh od dneva pravilne vročitve odločbe; če ne oziroma ko bo odločba pristojnega občinskega upravnega organa (komiteja) postala pravnomočna, nadaljuje urbanistična inšpekcija z upravnim postopkom. Z drugimi besedami to pomeni izdajo ukrepa oz. odločbe o odstranitvi objekta po 4. odstavku 75. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Sicer pa je urbanistični inšpektor 1. februarja zoper Ludvika in Terezijo Gornjec podal predlog za uvedbo postopka pri občinskem sodniku za prekrške, kar je v podobnih primerih običajna poteza.
O postopkih glede nevsakdanjega odmika na Grofovskem — tako je namreč ledinsko ime območja ob ulici Ivana Regenta — sta soboška urbanistična inšpekcija in komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve te dni pripravila za občinski izvršni svet podrobnejši poročili. Navsezadnje v danem primeru ne gre za »navadnega občana«, marveč za funkcionarja na takem položaju, na katerem bi moral po logiki stvari dosledno braniti in udejanjati ustavnost in zakonitost.
Branko Žunec
Čez kateri prag dalje? To je vprašanje, ki si ga te dni postavlja tudi okrog 1600 pomurskih učencev, ki bodo v tem šolskem letu končali obvezno osemletko, in okrog 1500 srednješolcev, ki obiskujejo zadnji letnik te ali one 2—, 3— ali 4-letne srednje šole usmerjenega izobraževanja. Ali nadaljevati s šolanjem ali si poiskati službo?
Kot so pokazale poklicne namere osmošolcev, se jih želi večina vpisati v srednje usmerjeno
l izobraževanje. Kakšne možnosti imajo v Pomurju?
Če pogledamo razpise za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih srednjega usmerjenega izobraževanja, lahko ugotovimo, da je za Pomurje ostalo skoraj vse tako kot lani — razpisani so isti programi in skoraj povsod je predvideno tudi enako število oddelkov. Nekaj sprememb je samo na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, kjer je namesto 6 oddelkov programa tekstilno-konfekcijska tehnologija in programa strojništvo razpisanih po 5 oddelkov v tadva programa, en oddelek več (namesto dveh trije) pa je razpisan za program nara-voslovno-matematična tehnologija. O kakšnem programu, ki bi pomurskim šolarjem prinesel nove možnosti pri poklicnem odločanju, pa ni ne duha ne sluha.
V pomurskih srednjih šolah pa bo sicer tako kot lani mesta za okrog 1260 učencev, kar je glede na dosedanje izkujšnje dovolj, saj se dogaja, da za nekatere programe niti ni dovolj prijav. Kako bo letos, bo znano po 2. aprilu, ko bo potekel rok za oddajo prijav, informativna dneva pa bosta tokrat 11. in 12. marec.
Največ novincev bodo v novem šolskem letu lahko vpisali na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, in to blizu 600, na lendavskem srednješolskem centru, kjer poteka tudi dvojezično izobraževanje, nameravajo sprejeti blizu 170 novincev, na Srednjo družboslovno in ekonomsko šolo Murska Sobota se bo lahko vpisalo okrog 150 učencev, na Srednjo kmetijsko šolo Rakičan in Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci po 120, po 60 novincev pa nameravajo vpisati na Srednji šoli družboslovne usmeritve
Ljutomer in Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Gre za programe od 2. do 5. zahtevnostne stopnje ter za skrajšane programe, ki so namenjeni predvsem učencem, ki končajo osnovno šolo s prilagojenim učnim programom.
Kakšnih bistvenih novosti v novem šolskem letu torej ne bo. Omeniti pa kaže, da naposled skupna vzgojno-izobraževalna osnova v prvih letnikih ne bo za vse učence skoraj enaka, temveč je za 2— in 3-letne šole sprejeta lažja raven izobraževanja pri nekaterih predmetih.
Večina pomurskih osmošolcev namerava torej naprej v šolo. To je po eni strani vsekakor pozitivno, saj v prihodnje ne bomo imeli več toliko nekvalificirane delovne sile, vendar pa praksa kaže, da jih po končanem šolanju več kot 100 ne more dobiti zaposlitve v svojem poklicu. To pa je že druga plat naše stvarnosti.
Jože Graj
---POKLICNO USMERJANJE
Gradbeniku torej v zimskih mesecih in v začetku uradne gradbene sezone (pomlad) dela ne manjka. Dovolj ga je tudi do sredine leta.
Tačas pa še ni trdnih zagotovil, kako bo v drugem polletju. Zaradi tega vlada v kolektivu upravičena nestrpnost. Lani je bila druga polovica leta uspešna, zato se nadejajo, da bodo tudi za drugo polletje dobili dovolj naročil.
Pa lanski poslovni rezultati? Kolektiv, ki šteje 447 članov, je lani ustvaril 7 milijard 249 milijonov 26 tisoč dinarjev celotnega prihodka, kar je za 122 odstotkov več kot leto prej. Dohodek je znašal 2 milijardi 285 milijonov 951 tisoč in je višji za 136 odstotkov. Čisti dohodek pa je večji za 123 odstotkov in ga je za milijardo 647 milijonov 666 tisoč. Za osebne dohodke so porabili milijardo 496 milijonov 17 tisoč dinarjev, kar pomeni, da so znašali povprečni osebni dohodki 192 tisoč 219 dinarjev.
Š. sobočan
Še je čas za vpis na vojaške šole in akademije
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je razpisal natečaj za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence šol za strokovne delavce v vojaških poklicih ter objavil razpis za sprejem gojencev na vojaške akademije v letu 1988. Razpis za kandidate za učence splošnih srednjih vojaških šol in srednjih vojaških šol je odprt do konca marca, za strokovne delavce v vojaških poklicih v Zagrebu do L junija, za sprejem gojencev na vojaške akademije pa do 1. aprila 1988.
V naši državi imamo številne vojaške šole, ki omogočajo kandidatom, da se izučijo za različne poklice. Srednje šole so: Letalska splošna srednja vojaška šola Maršal Tito v Mostarju, Splošne srednje vojaške šole v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, Srednja vojaška šola vojnega letalstva in protiletalske obrambe v Rajlovcu, Mornariška srednja vojaška šola v Splitu, Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu, Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu, Glasbena srednja vojaška šola v Sarajevu, Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu ter Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva in protiletalske obrambe v Rajlovcu. Šolanje se začne 1. septembra 1988 in traja štiri, tri ali dve leti. Poleg splošnih pogojev, to je da so zdravi, da niso bili kaznovani in da imajo soglasje staršev, morajo kandidati izpolnjevati posebne pogoje, da niso prestari in da imajo primeren učni uspeh v osnovni oziroma šoli srednjega usmerjenega izobraževanja. Vojaške akademije pa so: Vojaška akademija kopenske vojske, Vojaška tehniška akademija kopenske vojske, Letalska vojaška akademija, Vojaška akademija vojnega letalstva in protiletalske obrambe ter Mornariška vojaška akademija s pomorsko in tehniško smerjo. Kandidati za vse vojaške akademije morajo opraviti sprejemni izpit iz matematike in tudi ne smejo biti rojeni pred letom 1967. Šolanje traja štiri oziroma pet let.
Časa za vpis na vojaške šole in akademije je še dovolj. Kandidati morajo vložiti prošnjo za vpis pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo na posebni tiskovini, ki jo dobijo pri tem organu. Tam dobijo tudi vsa potrebna po-
jasnila o možnostih in ugodnostih šolanja in kasnejše zaposlitve.
F. M.
STRAN 4
VESTNIK,' 10. MARCA 1988
ZELENI LIST, PUCONSKO ODLAGALIŠČE IN SANITARNO POROČILO
Reminiscence ob izidu publikacije društva za varstvo okolja Pomurja Zeleni list, naprezanjih za urejanje občinskega odlagališča komunalnih odpadkov v Puconcih in izdelanem rednem letnem poročilu pomurske sanitarne inšpekcije-
Če smo mogli januarja skozi plakat o ogroženih rastlinah Pomurja (Stoletja so bile z nami, ne dovolimo, da izginejo zdaj!), razstavo Rešimo Muro, ki je bila na ogled v galeriji soboškega Kulturnega centra in izšlo publikacijo Ob Dravi in Muri prof. Matjaža Ježa z mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine slutiti ekološko pomlad, moremo v marcu že zanesljiveje napovedovati določene namere/hote-nja pomurskih naravovarstvenikov in prepoznavati nekatere ekološko obarvane premike v prostoru ob . nekdanjih murskih aipah in panonskem morju.
ZA NOV RAZVOJNI VZOREC - VRAČANJE K IZVOROM
Najnovejšo publikacijo Zeleni list uvaja nagovor predsednika društva za varstvo okolja dr. Štefana Gruškovnjaka (Sporočilo Pomurcem o varstvu okolja), ki razkriva njen namen: predstaviti (za)misli o urejanju kmetijskih zemljišč, gradnji vodnih elektrarn na Muri in varčevanju z energijo, zlasti pa se kritično opredeliti do zdajšnjih posegov v pomurski prostor, a tudi usmerjati prihodnja vsakršna ravnanja v obmurskem ekosistemu. Skratka, gre za delo, ki želi obveščati in osveščati in ki se ga da skozi širše videnje ekološke problematike razumeti kot neke vrste manifest zelenega gibanja v najboljšem pomenu te besede. Sicer pa je treba takoj po uvodnem sporočilu pregledati kratek, a zgoščen program društva pomurskih naravovarstvenikov ter razpravi prof. Štefana Smeja Okolje in človek na začetku in Ekološko ravnanje na koncu Zelenga lista, pa je marsikaj jasneje. Podpis ob prvi sliki reke Mure se glasi: »Ali slišiš šumenje vode? Slišim. To je pot.«
Sledijo stališča in usmeritve pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zvezes problemske konference o ekologiji, energiji in varčevanju 9. marca lani v Murski Soboti. Med njimi je omembe vredna zahteva, da bi morali v pokrajini ob Muri »začeti z ofenzivnejšimi raziskavami alternativnih virov energije (biomasa, geotermalna energija) ter v ta namen angažirati več družbenih sredstev. Pomurje ne nasprotuje energetski izrabi reke Mure.« Prostorski posegi, ki spreminjajo podobo Pomurja — tako je Stanka Dešnik naslovila razmišljanje, v katerem razčiščuje poj-
Bojimo se, da lahko pride z ureditvijo odlagališča smeti do odcejanja onesnažene vode v podtalnico in s tem do onesnažitve pitne vode v kraju. Obstaja bojazen, da na njem ne bodo odlagali samo gospodinjskih odpadkov, kot je predvideno, oz. da ne bo izvajana selekcija, ampak bo odlagališče sprejemalo tudi nevarne odpadne snovi in odpadke živalskega izvora. Bojazen je, da bo prišlo zavoljo ureditve smetišča do večjega izkoriščanja cestnega omežja na območju krajevne skupnosti, ki ga moramo vzdrževati oz. sodelovati pri njegovem vzdrževanju. Bojimo se, da predvideno odlagališče ne bo začasno — kot je zamisel — marveč se bo glede na nadaljnje izkoriščanje kremenčevega peska v njegovi bližini začasnost spremenila v trajnost. Slednjič je tu bojazen, da utegne priti do ogrozitve tehnološkega postopka pridobivanja kremenčevega peska in socialne varnosti delavcev, od katerih je večina iz puconske krajevne skupnosti, kajti opuščen peskokop bi v bodoče rabila temeljna organizacija Proizvodnja kremenčevega peska Puconci za čiščenje tehnološke vode. (Izjava predsednika sveta KS Puconci Štefana Harkaja.)
SKUPŠČINA OBMOČNEGA SISA ZA PTT PROMET
Telefonska solidarnost na veliki preizkušnji
Da sta gospodarski napredek in njegova infrastruktura tesno povezana, se Pomurci že dolgo zavedajo, zato so toliko bolj občutljivi, če zadeve ne potekajo tako, kot si zamišljajo. Sodeč po razpravi delegatov na skupščini Območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet v Murski Soboti, na kateri smo pogrešali predstavnike pomurskih družbenopolitičnih organizacij, je to še posebno očitno v premajhnem razvoju telefonskega omrežja. Pa čeprav so lani pridobili čez 2 tisoč novih telefonskih priključkov. Spričo ogromnega zaostajanja v prejšnjih letih za povprečjem v SRS je to le kaplja v morje. Medtem ko v krajevnih skupnostih podpisujejo pogodbe z Delovno organizacijo za ptt
VEČPOMENSKA TOŽBA LJUDSTVA
ma naravna in kulturna krajina, opozarja na prvotni pomen besede kultura (to je obdelovanje zemlje, gojenje in negovanje), nakar se podrobneje ustavlja pri posledicah obsežnih zemljiških operacij, kotz so padanje ravni podtalnice, s čimer je povezano zmanjševanje količin pitne vode, sprememba mikroklime in zmanjševanje vrstne sestave ekosistema. Medtem ko »so drugod po svetu že razvili koncept urejanja voda in kmetijskih zemljišč na način, ki upošteva naravne zakonitosti«, vodijo pri nas vodnogospodarske ureditve in regulacije potokov k spreminjanju krajinskega vzorca z drobnimi parcelami in pasikami v takega z velikimi monokulturnimi polji, na katerih smejo rasti izključno poljščine.
OB TIKTAKANJU TEMPIRANIH EKOLOŠKIH BOMB
»Naša pretekla dediščina se spopada z ihto časa in pohlepom razvoja in se hkrati dobrika sodobniku ter se poteguje za njegovo pozornost, »poudarja Irena Šavel (Melioracije in kulturna dediščine), Ladislav Nemesszeg-hy (Gozdovi in melioracije) pa bolj ali manj ponavlja oz. poglablja, kar smo mogli leta 1986 prebrati v njegovi knjigi Črna Jelša v Prekmurju. Po tem ko pomursko društvo za varstvo okolja izrazi svoj odnos do urejanja kmetijskih zemljišč in napove določene aktivnosti, ki se tičejo gradnje murskih elektrarn, je v Zelenem listu na vrsti članek mariborskega Zavoda za spomeniško varstvo (Pričakovani vplivi murskih elektrarn na okolje), nato pa se zvrstijo trije obsežnejši prispevki: Geza Temlin poziva k preustroju gospodarstva in uvedbi nadzora nad porabo, Tone Novak razmišlja o variantni gradnji elektrarn na Muri, Andrej Janc pa odgovarja na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če zajezimo tako onesnaženo Muro. Očitno so posredi razpravljanja,
promet m pri naročnikih pobirajo akontacijske zneske za priključke, pa s stanjem v delovnih organizacijah ne morejo biti zadovoljni. Razen v lendavski v nobeni drugi pomurski občini ni uspela akcija za sprejemanje samoupravnega sporazuma o dodatnem združevanju sredstev za razširitev ptt zmogljivosti. Zd. se nerazumljivo, da tega sporazuma niso podpisale tudi tako velike delovne organizacije, kot so Radenska, Mura in Lek. Zato so delegati vendarle sprejeli sklep, po katerem lahko v lendavski občini, ki je na repu razvoja telefonije,’ nadaljujejo z zbiranjem denarja za te potrebe.
Po vsem tem se zdi, da je pomurska solidarnost, ko gre za razvoj telefonije, na veliki preiz-
ob katerih lokalni voditelji in politiki ne bi smeli držati križem rok in h katerim se bomo še večkrat vračali. Slednjič je v knjižici predstavljeno pravno varstvo voda pred onesnaževanjem (avtorica Marija Močan-Rošker) in zelo podrobno prikazano, kaj skriva naravna zakladnica Mure (avtorji Matjaž Jež, Ljerka Godicl in Janez Gregorij. Tu se sporočilo publikacije Zeleni list najizraziteje spne z vodilom na ščitnem ovitku, kjer sta ob stiliziranem lističu zeleno obkrožena kategorični ZA naravni park ob reki Muri oz. PROTI akumulacijskim elektrarnam na reki Muri. Še podpis ob zadnji 'kliki — vseh je šest: »Nad murskim rokavom teče čas in lebdi klic močvirske ptice.«
Morda se bodo pomurski naravovarstveniki v naslednji publikaciji spoprijeli s problematiko odpadnih snovi vseh vrst, ki že leta in leta buri duhove v svetu ob Muri. Bi ta sploh lahko bil najboljši od vseh možnih svetov? Kakorkoli že je/bo, tačas se je pod žarometi velikega dela jav-
Če je Zasavje že ekološko močno prizadeto, če na Koroškem umirajo gozdovi, če Maribor nima pitne vode, če se Ljubljanain Celje dušita v nezdravem zraku, potem to še ne pomeni, da bi morali po teritorialnem principu na vsak način prizadeti še svet ob Muri. Nasprotno, ob naštetih primerih bi se morali naučiti, česa si več ne smemo privoščiti. (Geza Temlin)
nosti znašlo načrtovano puconsko odlagališče. Nesporno je to prvič, da so se v neki pomurski občini tako temeljito in strokovno lotili priprav za urejanje odlagališča odpadkov. Če gre za najugodnejši splet okoliščin in možnosti za kaj takega prav v Puconcih, potlej je potrebno najkasneje v aprilu z vestransko utemeljenim predlogom pred zbore občinske skupščine. Tako bi mogli najkrajše povzeti osnovno misel nedavnega razpravljanja udeležencev seje občinskega izvršnega sveta v Murski Soboti, kjer je bila prva in osrednja točka predlog odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje odlagališča komunalnih odpadkov v Puconcih.
Ko smo navedli prvič, s tem nikomur od sodelujočih ne izrekamo poklona, kvečjemu grajo, da smo si morali nakopati na glavo na stotine t. i. ekoloških
kušnji. To je namreč potrdila tudi večurna razprava, v kateri smo slišali številne delegatske pripombe o premajhnem načrtovanju in operativnosti pri izvajanju del. Tu bi morali biti doslednejši in se ne postavljati v pozicijo močnejšega. Ob sedanji visoki inflaciji pa je dokaj ozko postavljen tudi sistem investitorstva. Zato nobena od pomurskih krajevnih skupnosti ne more zagotoviti denarja za celotno ureditev telefonskega omrežja na svojem območju. Zato iščejo druge poti, ki pomenijo izigravanje predpisov, kar je v nasprotju s samoupravnim delegatskim odločanjem. In ker je s tem v mnogo-čem osiromašen pravi interes občanov, bo treba te zadeve čim-prej formalnopravno urediti.
bomb, ki tempirane tiktakajo na vseh koncih Pomurja, preden smo prišli k pameti. Vemo, kako je bilo z odlagaličem v Krogu ali v Nemčavcih, znano je, da radgonsko smetišče v Hrastje—Moti leži na območju zalog pitne vode in mineralnih voda, da o drugih divjih, na črno izkoriščanih odlagališčih po gramoznih jamah, gozdnih jasah in obronkih potokov ter ob reki Muri ne razpredamo. Strokovnjaki, zlasti s soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem in občinskega komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, zatrjujejo, da je načrtovano mesto za puconsko odlagališče na okrog 23 tisoč kvadratnih metrih na take vrste zemljišču, ki z večmetr-skimi plastmi gline oz. ilovice zagotavlja, da izcedne vode ne bodo ogrožale podtalnice. Poskrbljeno bo za nadzorovano odlaganje odpadnih snovi in ustrezen režim na odlagališču, ki bi ga bilo mogoče izkoriščati — glede na doslej znane letne količine odpadkov v občini Murska Sobota — kakih deset let. Sicer pa bo o tem ekološkem problemu vnovič govor na jutrišnji večerni problemski konferenci krajevne organizacije SZDL v Puconcih, kjer kajpak nad predlaganim niso navdušeni. Pričakujemo lahko, da bo o zadevni temi še veliko dialogov in polemik, pri čemer naj bi prevladali strokovni argumenti, in ne čustva.
KO JE PONAVLJANJE SAMO
SEBI NAMEN
Junija 1983 je sanitarna inšpekcija Pomurja pripravila Informacijo o nekaterih vidikih onesnaževanja okolja in predloge za sanacijo stanja. Aprila 1985 je skupaj s soboškim Zavodom za socialno medicino in higieno sestavila gradivo Problematika onesnaževanja okolja v Pomurju. Predlani je na upravi inšpekcijskih služb v Murski Soboti nastala Informacija o virih onesnaževanja okolja in predlogi za sanacijo. Sredi letošnjega januarja je prišlo na svetlo redno letno poročilo o delu pomurske sanitarne inšpekcije v letu 1987. Skratka, papirjev s priporočili, usmeritvami, predlogi, ugotovitvami in še marsičim je toliko, da se zasačimo pri rahlo zlobni pomisli, če ni vse to ponavljanje samo sebi namen. Kakorkoli je recimo nazadnje omenjeno poročilo zelo izčrpno in pregledno — zajema šest vrst nadzora (od tistega, ki zadevba preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni do nadzora nad industrijskimi objekti), urejanje prostora, varstvo okolja in razlitje nevarnih snovi — samo po sebi nič ne spreminja. Če se zadržimo le pri * varstvu okolja (sem so uvrščeni: ravnanje z odpadki, onesnaževanje zraka, hrup v bivalnem in naravnem okolju ter pitna voda in naprave za preskrbo s pitno vodo), so razgrnjena dejstva in pobude v letu 1988 zelo podobni tistim iz leta 1983. Tako se pri ravnanju s komunalnimi odpadki nadaljuje iskanje odlagališč — najdlje so, kot že prej omenjeno, v soboški občini — v okviru medobčinske gospodarske zbornice si, za zdaj brezuspešno, prizadevajo za izvedbo projekta kompostarna, pri opredelitvi (vsaj) začasnega odlagališča posebnih strupenih odpadnih snovi, podobno velja za tiste živalskega izvora, pa se je povsem za-
Delegati so terjali, da se v praksi bolj uveljavi solidarnostno zbiranje sredstev za telefonijo v Pomurju, kajti če to odpove, potem ni možno tega pričakovati od zunaj. Prav tako se mora uveljaviti demokratični dialog med izvajalci in uporabniki ptt storitev ter prevladati trdni argumenti. Navsezadnje je interes vseh, da se hitreje razvija telefonsko omrežje in da zbrani denar ne ostane neizkoriščen. Zato so delegati skupščine potrdili sklep, s katerim soglašajo s solidarnostnim prelivanjem sredstev za razvoj telefonije, o čemer so se samoupravno dogovorili že pred leti, premike pa so pogrešali. Sprejeli so tudi predlog za spremembo predpisa, ki omejuje investitorstvo krajevnih skupnosti. Ker je stanje telefonije že nevzdržno, se jim zdi nesprejemljiva odločitev republiškega inšpektorja za promet in zveze, po katerem KS ne more biti investitor gradnje telefon-
skega omrežja.
Milan Jerše
taknilo. Komunalne organizacije skrbijo samo za občinska središča in izjemoma za večje turistične kraje, medtem ko so oddaljenejši deli občin prepuščeni iznajdljivosti krajevnih skupnosti. Pri onesnaževanju zraka prav tako nič novega, razen tega, da je prašičja farma v Podgradu pri Gornji Radgoni sredi sanacije in izvedbe poskusnega namakanja in da ima farma Nemščak idejno zasnovo za Jezera. O soboški kafileriji več v okvirčku! Še nekaj o varstvu pitnih voda. Lastništvo in upravljalci javnih vodooskrb-nih objektov niso urejeni, niti zaščitni pasovi. Z odlokom ima zavarovane zaloge podtalnice samo občina Gornja Radgona. Problematično ostaja odvajanje odpadnih voda iz posameznih naselij. A bodi dovolj o poročilu sanitarne inšpekcije in vrnimo se k publikaciji Zeleni list, kjer v zadnjem sestavku (Ekološko ravnanje) beremo: »Oblasti ni dobro prigovarjati k trdemu ravnanju, ker to še preveč rada dela. Seveda ne takrat, ko gre za ohra-
PANONIJA
Murska Sobota, n. sol. o.
KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA
MURSKA SOBOTA, Bjedičeva 1 —3 telefon: 069 21 750 teleks: 35210 YU IKGMS telegram: PANONIJA
ŽITNE SEJALNICE
max
tip	KW	CV/HP/ PS	cm	inch.	cm	inch.
2,5—21/25	25	34	250 ’	98,4	250	94,4
3,0—25/31	30	40	300	118,4	300	118,4
T
' /
PNEVMATSKI SADILNIKI ZA KORUZO, PESO, SOJO ...
POBIRALNE STISKALNICE - B-344
tip	kw	CH.PS	cm	inch.	kg
B-344	Min 18	Min 25	130	51	850
					

Kafilerija v Murski Soboti ni dobila soglasja sanitarne in veterinarske inšpekcije, zato tudi nima uporabnega dovoljenja, tako da v bistvu obratuje brez vsakega dovoljenja. Opozarjamo, da bodo republiška soglasja prenehala veljati konec leta 1988, ravno tako poteče tega leta rok, določen z občinskim odlokom, do kdaj je kafileriji dovoljeno obratovati na tej lokaciji. Po dosedanjih ugotovitvah ni nobene garancije, da bodo nevšečnosti, ki jih povzroča kafilerija, prenehale. (Iz poročila o delu pomurske sanitarne inšpekcije za leto 1987.)
njevanje in varovanje okolja, marveč ko varuje sama sebe.« Kako je s tem po pomurskih občinah, ne bi modrovali, dejstvo pa je, da pomeni ekološko ravnanje hkrati varčno ravnanje, in kot kaže, nas bo moralo še bolj stisniti, prej ko se dokopljemo do novega razvojnega vzorca. To pa je že v neposredni zvezi s t. i. mentaliteto in pametjo ljudstva.
Branko ŽUNEC
VESTNIK, 10. MARCA 1988
STRAN 5
Sveti potrošnikov — mrtva črka na papirju
Vprašanje je, ali so pomurski potrošniki enakega mnenja kot njihovi največji preskrbovale! — namreč, da je preskrba s pomembnejšimi prehrambenimi izdelki na splošno dobra. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bo ta spodbudna ugotovitev postala le začasna. Ce smo včeraj še imeli dovolj kruha, olja !n sladkorja, mesa in pralnih praškov pa boij za silo, še ni rečeno, .a se nam bo enako godilo tudi jutri. Neskladja v cenah in njihovo a, 'ministrativno določanje na koncu namreč vselej najbolj prizadenejo potrošnika — če drugače ne, pa tako, da »prepoceni« izdelek preprosto izgine s polic.
poreklu, količini, kakovosti, značilnosti, lastnosti ali namenu izdelkov, kot tudi glede proizvajalca. Pri postopkih za varstvo potrošnikov ob slabi kakovosti blaga oziroma storitev utegne biti zelo učinkovito ukrepanje upravnih organov, zlasti tržnih inšpekcij, na katere se potrošnik lahko vedno obrne s prijavo. Inšpekcija lahko v
govina Potrošnik v okviru svojih možnosti ne opravlja dokaj dobro poslanstva na podeželju,« nam je zatrdila članica soboškega izvršnega sveta Zdenka Vidovič.
»Hkrati pa bi morali spodbujati odprtje zasebnih trgovinic, predvsem v manjših krajih, ki bi razširile ponudbo izdelkov. Ob seda-
pa bo treba organizacijsko in vsebinsko odgovoriti na vprašanja o kakovosti potrošnih dobrin ter določiti nosilce aktivnosti za izvajanje družbenega dogovora o pravi-
cah in dolžnostih potrošnikov. Vse s ciljem, da bi se enkrat za vselej zmenili o vlogi in organiziranosti svetov potrošnikov — od krajevnih skupnosti do federacije.
-------------ANKETA~
O vlogi svetov potrošnikov v naši družbi, predvsem
Največji pomurski preskrboval-ci so sicer nekoliko bolj optimistični. Na osnovi samoupravnih spo-
neredno preskrbo, nekakovostne storitve raznih dejavnosti in podobno. Vse to namreč bistveno
Ob 15. marcu — svetovnem dnevu potrošnikov
pa o odnosu do potrošnikov, možnostih izboljšanja ponudbe v trgovinah in predlogih za kakovostne spremembe na tem področju smo se pogovarjali z nekaterimi občani Pomurja. Prav zanimivi so njihovi odgovori!
razumov o sovlaganju v večjo proizvodnjo hrane ocenjujejo, da letos vsaj najpomembnejših prehrambenih izdelkov ne bi smelo primanjkovati. Kot kaže, bo več težav z detergenti, čeprav skušajo povsod manjkajoče količine praškov nadomestiti z dobavami iz drugih republik. To je za kupce seveda precej nespodbudno, saj letos še niso občutili pravega pomanjkanja praškov. Izredne težave pa napovedujejo oskrbovalci pri založenosti s kavo. Pri tem pražarne izsiljujejo s cenami in nočejo dati zavitkov tega pogostega okrepčila v prodajo, zvezna inšpekcija pa tudi vztraja pri svojem. Koristi od takih postopkov seveda ni nobene, zanesljivo je le, da bo potrošnik znova ostal praznih rok.
In kakšna je pri vsem tem vloga sveta potrošnikov? V naši samoupravni družbi imajo organizirani potrošniki velike in odgovorne naloge. Določila ustave SFRJ in ustav socialističnih republik ter avtonomnih pokrajin ne samo da omogočajo, ampak tudi obvezujejo delovne ljudi, da se organizirajo kot potrošniki in uporabniki storitev. Ustava, zakon o združenem delu in številni zakoni s področja blagovnega prometa, predvsem pa dosedanja praksa, so v bistvu razčistili nekatera vprašanja organiziranosti potrošnikov. Gre predvsem za to, da je z razvojem samouprave zamisel o varstvu potrošnikov zopet zaživela. Ustava SRS v 140. členu neposredno obvezuje organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, da za zaščito potrošnikov ustvarijo pogoje za njihovo organiziranje. Opredeljeni so tudi pristopi za urejanje aktualnih vprašanj v odnosih med potrošniki in ponudniki blaga in storitev za široko porabo, predvsem o organiziranju in kakovosti vsestranske ponudbe, kar lahko zasledimo v samoupravnih sporazumih. To pomeni, da delovni ljudje in občani kot organizirani potrošniki vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, hkrati pa zavarujejo svoje interese z mesebojnim dogovarjanjem. Delovanje samoupravno organiziranih potrošnikov pa lahko tudi vpliva na zmanjšanje nepravilnosti, ki se pojavljajo v poslovanju nekaterih organizacij s področja trgovine in drugih dejavnosti, čigar posledice najbolj občuti potrošnik. V mislih imamo predvsem kratke garancijske roke, neupoštevanje zakonskih obveznosti trgovine o preskrbi z rezervnimi deli, vprašanja cen, slabo in
vpliva na standard delovnih ljudi in resno opozarja na monopolno obnašanje organizacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prodajo in storitvami. Zato je nujno uveljaviti najširše pobude potrošnikov, poiskati vse možne oblike in načine za postopno odpravljanje pomanjkljivosti in nepravilnosti v prometu blaga in storitev za široko porabo.
Zapletene poti do pravega izdelka
Na prvi pogled se zdi povsem jasno, da se lahko potrošnik po svoji volji odloča za nakup blaga oziroma za uporabo storitev; Celo s pravnimi predpisi je taka svoboda zagotovljena. Takšno mnenje pa je žal marsikdaj povsem skregano z resničnostjo. Poti za nakup želenega blaga so namreč mnogokrat tako zapletene, da (povpre-
skrajnih primerih tudi prepove proizvodnjo ali dajanje v promet določenega proizvoda oziroma opravljanje določenih storitev.
Pretehtati odpiralni čas prodajaln
Ob 15. marcu — svetovnem dnevu potrošnikov, ko bo v Sarajevu organizirana jugoslovanska akcijska konferenca na temo Trgovina in potrošniki in bo vrsta akcij za poživitev dela svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih, je prav, da si nekoliko pobliže ogledamo stanje v Pomurju. Z njim ne moremo biti zadovoljni, saj je večina potrošniških svetov zgolj na papirju, od njih pa nikakršne koristi. Zato bo nujno čim-prej izpeljati izobraževanje predsednikov in drugih aktivistov v svetih potrošnikov, da bi bili dobro seznanjeni, kaj je njihova na-
čni) potrošnik ni več sposoben preizkusiti njihovih lastnosti oziroma jih pravilno oceniti. Z vzgojo in informiranjem moramo doseči, da bo potrošnik sposoben izbirati in uporabljati proizvode, ki so mu na voljo, da ne bo nasedal škodljivim vplivom ekonomske« propagande, ki jim ni vedno glavni cilj vzgoja, ampak čim večja potrošnja. Dejstvo je, da potrošniki še premalo poznajo svoje pravice in tudi dolžnosti v zvezi ž varstvom svojih interesov, zato so odločitve pogosto prepuščene proizvodnji in trgovini. Zakon o standardizaciji še posebej obvezuje organizacije združenega dela, da morajo dajati v promet izdelke s točnimi oznakami in podatki, ki kupca ne smejo spraviti v zmoto o
AKCIJSKE PRODAJE PRITEGNEJO — Potrošniki si gotovo želijo znatno več akcijskih prodaj raznih izdelkov v naših trgovinah. Z nazornim prikazom pravilne uporabe gospodinjskih aparatov (na posnetku), kar so si ob 20-let-nem jubileju zamislili v soboški blagovnici, so privabili številne kupce.
loga. Ker zdaj marsikje niti ne vedo, kaj je njihova osnovna naloga, se sploh ne sestajajo, ali pa le takrat. ko pride do kakega problema pri preskrbi z določeno vrsto blaga.
»Kot potrošnik opažam, da je ponudba skromna in ni na najbolj zavidljivi ravni, kar je posledica politike v preteklosti, ko smo bili zaprto mesto. Rezultati akcije za odprto mesto dajejo zadnje čase že nekatere rezultate, saj vsakemu ponudniku, ki bi rad prišel v Mursko Soboto, to tudi omogočimo. S tem bomo gotovo popestrili ponudbo, ki bo ob večji konkurenčnosti trgovskih organizacij zunaj naše občine vsekakor pestrejša. S tem pa nočem zanikati, da veletr-
KAR JE DOBRO, JE DOBRO!
Proizvodni program:
— MAP — stropne in strešne konstrukcije — opečni izdelki — betonski izdelki — pohodne klinker-betonske plošče
62250 PTUJ, Žabjak (062) 775 111 Prodajno skladišče
sejmišču Gornja Radgona (069) 74 396
opekarna^pbuj
1,
na
njih težavnih gospodarskih razmerah bi to bilo vsekakor dobrodošlo. Prav tako bo treba pretehtati odpiralni čas prodajaln in sproti ocenjevati doseženo«, dodaja predsednik občinske konference svetov potrošnikov Komel Pustai. Povsem konkreten pa je bil Jože Vouri iz Murske Sobote: »Želimo, da delavec dela bolj učinkovito v tovarni ali delovni organizaciji, po drugi strani pa vemo, da so razni servisi za popravilo gospodinjskih in drugih strojev odprti samo od 7. do 15. ure. To pomeni, da delavca prisilimo, da zapusti delovno mesto in si uredi tisto, kar potrebuje. Zato predlagam deljen delovni čas teh servisov, npr. dopoldne do 12. in popoldne od 17. do 19. Poleg tega lahko v Murski Soboti popoldne dobiš kak material ali semena le v eni prodajalni, ki je povrhu odprta le do 16. Podobno velja za knjigarno, ki bi morala biti odprta dlje časa, saj drugače po delovnem času ni možno kupiti knjige. Zakaj ne bi tudi mi šli v akcijo za bodečo nežo, ki jo bojo pripenjali za slabo ponudbo ali umazanost prodajaln?«
Bodo številne akcije dale konkretne rezultate?
Seveda pa potrošniških svetov ne smemo jemati preveč ozko, in sicer samo kot ocenjevalec uslug v trgovinah in njihovo založenost. V bistvu gre za mnogo širše akcije, saj naj bi potrošniški sveti v svojih okoljih pritegnili tudi vse zbore uporabnikov v interesnih skupnostih. Z raznimi izobraževalnimi oblikami naj bi zagotavljali dvig kulture storitev in primernejšega odnosa do potrošnikov, ažurno reševanje vseh upravičenih reklamacij, Potrošniški kodeks, ki naj bi ga sprejeli še v tem mesecu, pa bi natančneje opredelil vse naloge o zaščiti potrošnikov, slabši kakovosti blaga in uslug. Koliko bo akcija za organiziranje prvih desetih poskusnih nabavno-prodaj-nih potrošniških zadrug uspela tudi v Pomurju, je seveda drugo vprašanje. Te zadruge bi omogočale organizirano preskrbo z ozimnico ter drugimi prehrambenimi izdelki po nižjih cenah in ugodnejših posojilih, kot v trgovinah. Tudi o temi Zaščita otrok kot potrošnikov in pobudi za ustanovitev priznanj potrošnikov, ki bi jih podeljevali posameznim proizvodnim, trgovskim, gostinskim, obrtnim in drugim storitvenim organizacijam, ki so se posebej izkazale v kakovosti izbire blaga in ekonomičnosti proizvodnje, je nujno resneje razmisliti.
Kot dolgoročna naloga je tudi ustanovitev službe pravne pomoči potrošnikom in potrošniških centrov, ki naj bi jih postopoma imeli v vsaki občini. Veliko si obetajo tudi od širitve mreže diskontnih prodajaln v manjših mestih, za kar obstaja interes v Pomurju. To velja tudi za akcijo Odprto mesto, katere cilj je, da preprečuje lokalne monopole in zaprtost tržišča delovnim organizacijam od drugod. Vsekakor je treba omeniti tudi akciji Gostinsko-turistične storitve za vsak žep in Vrt za vse in vsakogar. Tu pa so še zoperstavljanje birokratskemu in nekorektnemu odnosu organov uprave do državljanov, vpliv potrošnikov na usluge železnice, avtobusnega prometa, ptt, zavarovalnic, bank itd., napredek kakovosti zdravstvenih uslug in vključevanje občanov v skrb za lastno zdravje, kakor tudi zbiranje sekundarnih surovin in še marsikaj drugega.
V posameznih okoljih pa bodo seveda izluščili tiste naloge, ki so zanje najbolj aktualne. Predvsem
MILOVAN NEDIČ, Murska Sobota:
Sveti potrošnikov ne delujejo, niti se z njimi ne ukvarjajo v krajevnih skupnostih in Socialistični zvezi, ampak je ta problematika postavljena ob rob. Spomnim se, da sem tudi sam bil nekaj časa član sveta potrošnikov, vendar se od ustanovitve dalje sploh nismo sestajali, medtem
pa mi je minil tudi mandat. Sicer pa sveti potrošnikov v sedanjem času ne morejo dosti vplivati na cenovno politiko, saj kljub zamrznitvi cen tega nihče ne upošteva. Zgled, da sem lanskega decembra za električni štedilnik odštel 400 tisoč dinarjev, letošnjega januarja pa se je podražil že na 780 tisoč dinarjev, je dovolj zgovoren. Mislim, da bi morali vse pojave nepravilnosti takoj prijaviti na tržni inšpekciji. Vsekakor pa bi kazalo poživiti delo svetov potrošnikov in jim dati pravo vsebino dela.
TEREZIJA GLAŽAR, Murska Sobota:
Dejstvo je, da sveti potrošnikov v krajevnih skupnostih ne opravljajo svojega poslanstva. Zakaj ne delajo? Po mojem mnenju med ljudmi srednih let in tudi med mlajšimi ni več take zagnanosti kot nekoč. Vsak živi zase, zato ni povezanosti, ki bi lahko svete potrošnikov zopet posta-
vila na noge. Zdi se, da je tudi premalo sodelovanja med trgovci, ki bi lahko izmenjali izkušnje in sproti odpravljali pomanjkljivosti. Morda niso za to dovolj spodbujevani? Včasih naletiš na kisle obraze nekaterih trgovcev, ki se sploh ne zmenijo zate. Zato odločno podpiram poživitev dela potrošniških svetov, ki naj vplivajo na ponudbo in kakovost izdelkov.
SLA VKO KRANJC Bučkovci
Potrošniški sveti so vsaj v svojem izvirnem poslanstvu dobro zastavljeni. To pa je tudi vse, kar bi lahko pohvalnega povedal o njih, rsaj v bistvu, kolikor mi je znano, sploh ne delujejo, pa tudi neke pravne ali izvršilne moči nimajo, da bi lahko konkretno posegali v določena področja svojega deta. Dokler trgovci
in vsi drugi, ki naj bi imeli opraviti s potrošniškimi sveti, ne bodo zavestno sprejemali predlogov in pripomb, tako dolgo ti potrošniški sveti ne bodo zaživeli in tako dolgo bo sestankovanje — kolikor ga pač je — zaman.
Obenem pa se sprašujem, če bi morda s svojo drugačno organiziranostjo ali pa morda vztrajnostjo in seveda javnostjo svojega dela — če bi morda organizirali določene akcije in jih tudi javno obelodanja-li — le dosegli kak napredek? Poskusiti bi bilo treba!
AVGUST HORVAT, Lendava: Takrat, ko je v trgovinah primanjkovalo raznega blaga, se je potrošniški svet v Lendavi pogosteje sestajal; bil je odločno proti kakemu zapiranju v občinske meje, torej so imeli enako skupno pravico tudi potrošniki iz sosednje hrvaške občine, ki sicer na našem območju veliko kupujejo. Letos bo v Lendavi večja ponudba teh-
ničnih predmetov, saj bo Gorenje uredilo razstavno-prodajni center, nič konkretnega pa še ni, kako bo z oskrbo industrije in drobnega gospodarstva z reprodukcijskim materialom. Potrošniki imamo tudi veliko pripomb na račun slabe izbire mesnih izdelkov, izredno skromna ponudba pa je tudi svežega mesa, saj nekaterih vrst sploh ni za dobiti. Lendavčani zato množično odhajajo v Mursko Središče, kjer pri
zasebnem mesarju lahko kupijo celo teletino. Letos je v Lendavi dobro poskrbljeno za kurivo, pred nedavnim smo dobili komisijsko trgovino, ni pa malo občanov, ki zahajajo tudi v brezcarinsko trgovino. Ob sobotah imamo v Lendavi tudi dežurno trgovino.
FRANC BALE, Gornaj Ragdo-na:
Če potrebuješ en pollitrski lonec, imajo na policah slolitrske, če pa potrebuješ enega litrskega, vidiš na policah samo sto pollitrskih, tako lahko v nekaj besedah opišem našo trgovsko ponudbo. Saj ne, da je ne bi bilo, le da ni izbire. Problemi s preskrbo so, da se potrošniški svet v
minulih dveh letih sploh ni sestal, pa so krivi drugi. Sam ne nakupi-jem veliko, vem pa, da bi v stanovanjskem naselju na Tratah zelo potrebovali trgovino, v kateri bi lahko kupili vsaj osnovne vrste živil. Tako smo že od nekdaj navajeni, da se na večje nakupe odpravimo v Maribor ali Mursko Soboto. Pa še nekaj vprašanj bi imel v zvezi z
Mercatorjem Slogo: zakaj so bifeji dosti bolje opremljeni kot trgovine, zakaj ni konkurenčnih trgovin, zakaj ne organizirajo nabave kurjave, tako da Radgončani ne morejo nikjer kupiti drv .... pa še bi se našlo.
DRAGICA KLUN, Gornja Radgona:
Kot kaže, so v radgonski krajevni skupnosti vsi zadovoljni s trgovsko ponudbo. In ker ni bilo nobenih problemov, prošenj občanov, tudi nismo sklicali potrošniškega sveta. Osebno vse večje stvari nakupujem v Murski Soboti, Ljutomeru in Mariboru. Pogrešam večjo izbiro. Tudi delikatese
Mercatorja Sloge bi lahko bile bolj razširjene. Smo obmejni kraj, pa kljub temu ne ponujamo dovolj v trgovinah. Za njih je pri nas poceni, zato kupujejo vse po vrsti. Delam do 14.00, in ko grem po službi v tr-
govino, večkrat česa zmanjka. Glede tega nisem občutljiva, grem pač v drugo trgovino. V minulih letih se je veliko stvari uredilo, na primer odpiralni čas trgovin, kurjava... še vedno pa čakamo na trgovsko hišo.
STRAN 6
VESTNIK, 10. MARCA 1988
kmetijska panorama
PRIPRAVE NA SPOMLADANSKO SETEV V POMURJU
DA SE NE BI PREVEČ ZATIKALO
Le še deset dni nas loči do konca koledarske zime, toda ali se bo zima tudi zares poslovila, lahko le ugibamo. Po dokaj nenavadnem vremenu v začetku tega leta se namreč kaj lahko zgodi, da se bo vreme poslabšalo prav v času spomladanske setve. Sicer pa so tudi v Pomurju priprave na spomladansko setev že stekle in pri njej do večjih težav ne bi smelo prihajati.
Tudi to pomlad bodo pomurski kmetijci največ površin namenili koruzi. V družbenem in zasebnem sektorju jo sejejo na okrog 17 tisoč hektarjih, pretežni del za zrno, v zadnjih letih pa vse več tudi za siliranje. Domače semenske koruze bo dovolj, pravi-
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Na koncu regionalne ceste, ki pelje iz Lendave skozi Pince, stoji cestna zapora, za njo pa se noč in dan sprehaja dežurni vojak. Da, tu — nekaj metrov naprej — je jugoslovansko-madžarska meja. Nekoč je bil tu prehod, ki je rabil pretežno dvolastnikom, pozneje, ko pa so naši sosednje enostransko sprejeli sklep, da tujci pri njih ne morejo imeti zemlje, in potem, ko so se odnosi med državama »ohladili« (bilo je to v času znanega informbiroja), so prehod zaprli. Seveda pa s tem vezi med ljudmi niso bile prekinjene — le pot je daljša: do soseda je zdaj treba čez prehod v Dolgi vasi.
Po vojni se je podoba vasi Pince v mnogočem spremenila. Spremenili pa so se tudi ljudje; mnoge je zvabila industrija, zlasti možnost zaposlitve v Nafti. No, Štefan Adorjan pa je ostal zvest zemlji- Med drugim tudi zato, ker je imel nekaj več površin od drugih, zato so ga povojni aktivisti razglašali za kulaka (oznaka za ruskega bogatega kmeta). Še več: še zdaj se ne more znebiti morečih mislih na tisto obdobje, ko ga niso »obdelovali« le z opazkami, ampak mu nalagali tudi nerealna bremena obvezne oddaje pridelkov in mesa.
»Vam je žal, ker ste (p)ostali kmet?« sem vprašal.
»Lahko bi rekel, da mi je žal. Moji vrstniki, ki so se zaposlili, so zdaj upokojenci in imajo primerno pokojnino, jaz pa mesečno sprejemam 70 tisoč dinarjev starostne pokojnine, kar je pravzaprav miloščina.«
Stefan z odgovorom ni presenetil, kajti takega (upravičenega) mnenja so mnogi naši starejši kmetovalci. Sogovornik, ki je star 66 let, ni ravno zdrav, hudo pa je tudi zaradi tega, ker mu je 1973. leta umrla žena. Tako zdaj živi z neporočenim 39 let starim sinom Jožetom. Tudi on se ni zaposlil, ampak skupaj z očetom skrbi, da kmetija na robu vasi oziroma ob meji ne bi propadla.
Veliko novega je na tej domačiji. Imata vse stroje, lepo hišo, avto, gorice in 15 glav živine, od tega 5 krav molznic, 5 pitancev, ostalo pa je mlado govedo.
»Preusmerila sva se v pridobivanje mleka,« je povedal sin Jože. »Tačas namolzeva dnevno 43 litrov, letno pa ga oddava po 15 tisoč litrov. Zbiralnica je blizu. Cena mleka je zdaj še sprejemljiva, moti pa me, da je bila lanska povprečna stopnja tolšče nižja od tiste izpred leta. V letu 1987 je znašala 3,7 odstotka, v letu 1986 pa 3,9 odstotka. Tega ne morem razumeti, pa naj dobim še tako strokovno utemeljeno pojasnilo.«
Izkušnje, kar zadeva priznano tolščo mleka, za moja znanca iz Pinc niso ravno spodbudne. Seveda pa pridobivanja mleka ne nameravata opustiti, saj se človek pač z nečim mora ukvarjati, čeprav to vselej ni ne vem kako donosno. Bila so obdobja, ko bi za koruzo z njive dobil več, kot
jo v kmetijsKin zadrugah, cene pa se gibljejo od 2.700 do 3.800 dinarjev za kilogram. Tako je sorta BC 28-11 po 2.700 dinarjev, selektrirana semenska koruza je po 3.200 in kalibrirana po 3.800 dinarjev, medtem ko bo sorta pioneer iz uvoza nekoliko dražja.
Od setve sladkorne pese nas v Pomurju loči le še kakšen mesec dni. Čeprav je potrebno površine za setev sladkorne pese pripraviti že jeseni, še vedno poteka sklepanje pogodb. Nekatere slabe izkušnje iz lanskega leta sicer mnoge pridelovalce odvračajo od setve sladkorne pese, vendar v kmetijskih zadrugah upajo, da bodo načrtovane površine v glav
Življenje na meji ni zastalo
pa je ovrednotena v oddanih količinah mleka oziroma v številu pitancev. Teh prodata letno po 5. Pravzaprav to niso vselej pitanci, ampak tudi telice, odvisno pač od prirastka v hlevih. Telet — pa naj bodo teličke ali bikci — ne prodajata. Dohodke imata po
OČE IN SIN — 66-letni Štefan in 39 let star sin Jože (Adorjanova iz Pinc) živita sama na 9-hektarskem posestvu, kar je dokaj naporno.
Foto: Š. S.
temtakem od mleka, govejih pitancev, nekaj pa tudi od prodaje grozdja oziroma vina. Imata namreč tudi 75-arski vinograd, ki sta ga pretežno že obnovila, nekaj arov pa še čaka na obnovo. Nisem spraševal, kdaj se bo to zgodilo, kajti po tem, kar sem videl in občutil, sklepam, da sta s
CENE V KMETIJSKIH ZADRUGAH
Po podražitvi zaščitnih sredstev se je oskrba z njimi začela izboljševati in v kmetijskih zadrugah pravijo, da jih bo za spomladansko zaščito posevkov dovolj. Sicer pa se vse draži in tudi proizvajalci mineralnih gnojil so dvignili cene. V nekaterih kmetijskih zadrugah v ponedeljek še niso imeli izračunanih novih cen in jih zato nismo mogli objaviti, pravijo pa, da je povsod založenost z gnojili v glavnem dobra.
KZ
	KZ Panonka	KZ Lendava	KZ G. Radg.	Ljut.—Križ.
Pu starter	496 din/kg	600	577	561
Bek 1		512	490	429
Bek 2		470	448	397
Super bek		778	753	672
TL starter		565	543	500
Super U3		426	405	
Pšen. otrobi		169	146	180
Krm. moka			204	210
Sojine tropine	640			
Repič, tropine	276	273		
Sonč. tropine	300			
Mineralna gnojila				
KAN	188	185		
Urea	303	301		
NPK 5:15:25:2:2	254	273		
NPK 8:26:26	335	333		
NPK 5:20:10:2	237	—		
NPK 7:10:20:3:1	270	290		
NPK 3:10:12	215.	212		
NPK 6:18:18	245	264		
NPK 7:20:30	297	295		
V Kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci so cene krmil nekoliko nižje, kot drugje, vendar je to še prejšnja pošiljka, nova bo že dražja.
nem zasejali. V lanskem letu je bilo med pridelovalci namreč precej pripomb na račun visokih primesi, ki so jih odračunavali v tovarni sladkorja, pa tudi s sladkorno stopnjo mnogi niso bili zadovoljni. Pa tudi sama zaščitna cena letošnjega pridelka ni preveč spodbudna.
Letos bo za spomladansko setev in za dognojevanje ozimnih žit na voljo dovolj mineralnih gnojil, saj ta sproti prihajajo, žal pa so se spet podražila. Nekoliko slabše pa kaže pri zaščitnih sredstvih, saj je bila še pred nedavnim oskrba z njimi izredno slaba. Po podražitvi se oskrba z njimi sicer nekoliko izboljšuje, vendar zagotovil, da bo vseh za
časom zelo na tesnem. Zemlje skupaj je okrog 9 hektarjev. Ze res, da zdaj gre delo s stroji lažje in hitreje od rok, vendar s štirimi rokami lahko postoriš veliko manj, kot pa, če je pri hiši deset in več rok. Pri poljščinah sta se specializirala v pridelovanje ko
ruze za siliranje in zrnje, sejeta pa tudi pšenico, ki sta je lani oddala 3 tone, gojita pa tudi ječmen in deteljo.
»Pred dobrimi petimi leti je organizirala lendavska kmetijska zadruga na našem območju melioracije in zložbo zemljišč. Medtem, ko smo kmetje zadovoljni s
ščitnih sredstev dovolj, ni. Proizvajalci pravijo, da tudi nove cene ne bodo rešile njihovega težkega gospodarskega položaja, saj pri ne!»iterih sredstvih ustvarjajo tudi do 150 odstotkov negativne razlike.
Od spomladanske setve nas torej loči le še kratek čas, zato je prav, da se kmetijci že zdaj oskrbijo s potrebnim reprodukcijskim materialom. Kot že rečeno, se bodo pojavljale težave predvsem pri oskrbi z zaščitnimi sredstvi, to pa bodo najbolj občutili tisti kmetovalci, ki niso organizirani in vrtičkarji, saj bodo za organizirano tržno proizvodnjo skušali potreben repromaterial zagotoviti.	L Kovač
strnjevanjem manjših parcel v večje — midva sva dobila namesto prejšnjih 38 parcelic po nekaj arov 2 trihektarski površini — pa negodujemo nad površno opravljenimi izsuševalnimi deli. Že res, da so izkopali odtočne jarke, vendar so premalo storili, da bi voda, z njiv odtekala vanje; še vedno so nekatere parcele poplavljene. Pozneje so jih sicer poskušali zavoziti, pa od tega ni velike koristi,« je povedal Štefan Adorjan, ki je sicer sodeloval v melioracijski komisiji, očitno pa njegovo zavzemanje ni veliko pomagalo. Odgovornost zadruge in izvajalca del — lendavskega Gradbenika, morda tudi izdelovalca projekta — pa seveda ostaja. Pa posledice? Ali naj jih čutijo le lastniki zemljišč?
Pri Adorjanovih sta zdaj na gruntu dva traktorja. Do leta 1970 pa so bili v hlevu (in na polju seveda) trije konji. Gospodarju Štefanu se velikokrat toži po konjih, saj se mu zdi, da kmetija brez konjev tudi zdaj ne bi smela biti. Pa ne zaradi postavljanja, ampak ker ni gospodarno za vsako malenkost pognati traktorja. Na to, da bi znova kupil konja, pa ni nič namignil. Tudi sin Jože ne. Slutim zakaj. Nakup štirinožca je velik izdatek in privošči si ga lahko le tijti, ki ga (konja namreč) resnično potrebuje ali pa ima toliko cvenka, a ne ve, kam z njim. Adorjanova pa denarja nimata na pretek.
Š. Sobočan
V
Čigava je zadruga in kdo je njen član?
Na posvetu o ustavnih spremembah v kmetijstvu, ki ga je pred dnevi v Murski Soboti organizirala Kmetijska zadruga Panonka, ob številnih kmetih in funkcionarjih KZ pa so se ga udeležili tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, pomočnik predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Matija Kovačič in pravnik pri slovenski zadružni zvezi Franci Avsec, je bilo naslovno vprašanje večkrat izpostavljeno. Očitno ne po naključju.
Uvodničar na množično obiskanem posvetu je bil Frelih, ki je spomnil, da so ustavne spremembe oz. dopolnitve, ki najnepo-sredneje zadevajo kmetijstvo, izražene v 15., 16. in 18. amandmaju, gre pa za več ponujenih sprememb in dopolnitev. Prvo in osnovno je borba za dohodek, kar je povezano s t. i. strukturnimi spremembami v kmetijstvu. Naj bo proizvodnja naročena ali usmerjena glede na tržne razmere? Ali se kaže potegovati za družbene subvencije ali za ustvarjanje dohodka, ki bo zagotavljal sposobnost ža razvoj in preživetje? Dileme so v teoriji lahko rešljive kot je razrešljiva in privlačna možnost, da bi mogli kmetje na osnovi materialnega interese ustanavljati ne samo splošne, ampak tudi specializirane zadruge in zadružne organizacije (mlekarske, sadjarske, vinogradniške), kar pa bi se utegnilo neugodno izraziti pri težnji za mnogosrediščni razvoj slovenskega prostora.
Slovenski mladinci so Zadružni zvezi Slovenije predlagali, naj bi zagovarjala usmeritev, po kateri bi bil kmet poslovni subjekt — kot je recimo podjetnik v industriji — in zadruga civilnopravni subjekt z avtonomijo odločanja, pri čemer je povsem odprto vprašanje stanovskega zastopstva kmetov. (Obrtniki imajo recimo obrtna združenja in obrtne zadruge, kmetje pa zgolj zadruge!) Frelih je pribil, da se ne bo več mogoče strinjati s trditvijo, po kateri naj vsaka kmetija preživi za vsako ceno, marveč gre za to, da bi razvijali model družinskega kmetovanja z vsemi ekonomskimi spodbudami. Kategorijo zadružne lastnine je treba prepoznati/ra-zumeti skozi vprašanje, če je interes med zadružniki, da se del premoženja zadruge in del sredstev kmetov vlaga v višje oblike predelave.
Uvodničar je opozoril na še več drugih vprašanj kot so zemljiški maksimum, nadaljnje usmerjanje prometa z zemljišči, finan-čno-kreditna problematika, gozdarstvo in gospodarjenje z lesom in druga, nakar so se navzoči kmetje živahno odzvali. Franc Kučan iz Tešanovec se je ostro in kategorično opredelil do zadružništva rekoč, da zadruga takšna kakršna je ni kmetova in da bi bile v tem pogledu potrebne temeljite spremembe; omenil je novo agrarno reformo. Podobnega mnenja je bil Štefan Zadravec iz Lipe, medtem ko je Anton Kous iz Krašč pribil, da kmetijstvo ne more biti zadnje torišče za reševanje socialne problematike. Oglasili so se številni drugi kmetje, ki bodo imeli danes in jutri v Murski Soboti priložnost, da še kaj rečejo o vročih temah kmetijstva včeraj, danes in jutri. Napovedan je namreč posvet o zadružništvu, ko bomo najbrž ponovno slišali misel: razvoj zadružništva je odraz razvoja v kmetijstvu in razvojna stopnja v kmetijstvu je odraz razvitosti oz. nerazvitosti posameznega območja.	b. Žunec
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 3. marca, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 39 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Za par so zahtevali od 50.000 do 80.000 dinarjev, povpraševanje je bilo izredno veliko in prodali so vse živali.
VPRAŠALI STE NAS
Ugotavljanje zdravstveno upravičene odsotnosti z dela
Res je sicer, da zdaj naši kmetijski zavarovanci še niso upravičeni do denarnega nadomestila za čas, ko so na bolniškem dopustu (ker pač — Vsaj na območju soboške občine — ne plačujejo posebnega prispevka), vendar pa kaže, da bo že v tem letu možno izrabiti pravico do tega nadomestila. Pač pa za zdaj vsi zavarovanci (ne glede na razred zavarovanja) lahko zahtevajo bolniško potrdilo, s katerim uveljavijo pravico do oprostitve prispevkov in tudi davkov, seveda pa je obseg olajšav odvisen od časa trajanja bolezni. Da bi na porajajoča se vprašanja dobili uradni odgovor, smo se obrnili na občinsko zdravstveno skupnost v Murski Soboti, katere strokovna sodelavka Darinka Čemela je pripravila tale odgovor:
»V samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva in v posebnem sklepu skupnosti je dokončno urejeno tudi zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom za združene kmete. Za pravico do denarnega nadomestila zaradi bolezni se v letu 1987, pa tudi v preteklih letih, ni prijavil noben združeni kmet, vendar pa kmečki zavarovanci kljub temu zahtevajo ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Na podlagi ugotovljene nezmožnosti za delo namreč uveljavljajo določene oprostitve pri plačevanju pokojninsko-invalidskih prispevkov in davkov na upravi za družbene prihodke skupščine občine Murska Sobota. (Enako tudi, v drugih občinah, op. pisca). V preteklih letih so za začasno nezmožnost za delo združenih kmetov izdajali različna potrdila. Na podlagi mnenja Zavoda za zdravstveno varstvo SRS Ljubljana se od leta 1985 ugotavlja začasna nezmožnost združenega kmeta na potrdilu o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela, obrazec ZZV 1,03, ki se lahko uporabi samo za uveljavljanje oprostitve plačila pokojninsko-invalidskih prispevkov. Za združene kmete je v zvezi s samim zagotavljanjem socialne varnosti v praksi še vrsta nedorečenih problemov, ki jih pri Zavodu za zdravstveno varstvo rešuje posebna razvojna komisija. Ze v le
tošnjem letu naj bi začeli z delnim zagotavljanjem pravic iz socialne varnosti (nadomestilo osebnega dohodka zaradi bolezni, potni stroški, pogrebnina in posmrtnina itd.). To pomeni, da bodo morali združeni kmetje obvezno združevati sredstva tudi za navedene pravice. Začasno se lahko za to pravico združeni kmetje odločijo prostovoljno (že zdaj), s tem da plačajo prispevek v višini 2,5 odstotka mesečno od bruto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Z novimi predpisi bodo odpravljene dileme, komu se lahko ugotavlja začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni; torej le tistim, ki bodo za to pravico iz zdravstvenega varstva zavarovani.«
Odgovor predstavnice občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota je dobrodošla informacija ne le zavarovancem s tega, ampak tudi drugih pomurskih območij. Za zdaj je torej s potrdilom o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela (ker pač nihče ne plačuje posebnega prispevka) mogoče uveljavljati oprostitev plačevanja prispevkov (in davkov), po sprejetju novih predpisov, ki pravice iz zavarovanja razširjajo (uvajajo pa tudi nove prispevke), pa bo možno uveljavljati tudi denarno nadomestilo za čas, ko kmetijski zavarovanec zaradi bolezni ne bo mogel delati.
Š. S.
VESTNIK, 10. MARCA 1988
STRAN 7
Ukrepi v posevkih ozimnih žit od prezimitve do žetve
VREMENSKE RAZMERE OD SETVE DO PREZIMITVE
Letošnje stanje posevkov ozimnih žit se bistveno loči od stanja prejšnjih let. Vzroki za to izvirajo že iz lanske spomladi.
Zima z obilno snežno odejo se je zavlekla; marec je bil v tem stoletju samo enkrat še bolj hladen kot lani. Šele sredi aprila so se tla osušila in ogrela. Hladen in deževen avgust je še povečal zamudo v zorenju koruze in sladkorne pese. September je bil nadpovprečno topel; toda zadnji teden je začelo deževati, kar se je po enotedenski prekinitvi nadaljevalo do začetka novembra. Koruza je zelo počasi dozorevala, ker jo je pogosto močil dež. Namočena tla so oteževala delo težke mehanizacije za spravilo koruze in sladkorne pese, ki smo ju zato v Prekmurju, kjer sta glavni prednici pšenice, prepočasi spravljali z njive.
Tako so bila ob setvi preveč namočena le težka in meliorirana tla, kjer sta spravilo koruze in setev pšenice najbolj zamujala. Ne le tla, tudi koruzno zrnje je bilo zaradi pogostega dežja stalno preveč vlažno za spravilo, sladkorna pesa je kasnila v rasti, temu sta nato prilagojena spravilo in prevzem. Najbolj primerno vreme za setev je bilo v začetku oktobra. Tedaj je bilo posejano precej ječmena in rži; pšenico so sejali na krompirišča, kjer je bilo to možno, kajti koruza je napravila prostor pšenici le tam, kjer so jo silirali ali pa so obirali rane hibride. Pomembno prednost so imeli tukaj rani in rodni hibridi pioneer.
V prvi polovici oktobra posejana pšenica je zelo hitro vzkalila in rasla, saj je bilo tedaj nadpovprečno toplo. Sredi oktobra so se tla v setveni globini segrela do 20° C. Ob koncu oktobra je pšenica že dosegla 10 cm, ječmen in rž sta se razraščala. Ob koncu januarja je bila razraščena tudi že pšenica.
Konec oktobra je bilo v Pomurju posejanih okrog 75 % pšenice, ki je imela v sredini januarja 3—4 liste. Ostali del pšenice je posejan v novembru, ki je imela sredi januarja 1 —2 lista, konec januarja in v začetku februarja pa že potrebne in običajne 3—4 liste. Zaradi vremenskih razmer je nadoknadila zamudo.
Čeprav je bila zima do konca januarja zelo mila, smo imeli tudi hladna obdobja. Prvi zimski mraz je bil že novembra, ko je bilo v vzhodni Sloveniji hladneje kot normalno. Okrog 15. in 24. novembra je ponekod rahlo snežilo. Pri tleh se je novembra ohladilo na — 2° C (Portorož) do -8° C (Celje, Slovenj Gradec).
Decembra je ponekod rahlo snežilo med 9. in 16. dnem. Mraz je pri tleh dosegel od -8° C (Portorož) do -14° C (Maribor, Starše). Tudi v toplem januarju so bile noči večinoma mrzle; pri tleh so bile najnižje temperature od -4° C (Portorož) do -10° C (Maribor, Murska Sobota). Tu in tam je rahlo snežilo 23. januarja. V Ljubljani je bila srednja dnevna temperatura v mesecu januarju 13-krat višja od 4° C. 6. januarja se je v kmetijskem svetu Slovenije dvignila celo na 9 do 13° C, najvišja dnevna pa na 11 do 17° C; bilo je toplo, kot je normalno sredi aprila. Srednja mesečna temperatura za januar je bila v Ljubljani 3,8° C in je tako zasedla četrto mesto v vrsti najbolj toplih januarjev po letu 1950.
Ze v prvi polovici januarja je ječmen močno porumenel. Na težkih, ilovnatih tleh, ponekod pa le na obrobju njiv, je v Podravju porumenela tudi pšenica; zunanji listi so odmrli in se posušili. Vzrokov je lahko več: premokra, zbita in slabo zračna tla, ostanki herbicidov, ki so bili uporabljeni v pred-posevku (triazini v koruzi, morda nortron v sladkorni pesi); končno pa tudi pomanjkanje dušika v tleh, saj so ga rastline nepredvidoma porabile v topli zimi za svojo rast.
Po pretoplem januarskem vremenu bi postopna ohladitev omogočila ponovno prekaljevanje pšenice, ki bi spet pridobila odpornost proti mrazu. Zgodaj sejani pšenici, ki je izredno bujna, bi bolj kot mraz škodovala dalj časa trajajoča snežna odeja; posebno še, če bi pokrila namočena in topla tla. Rekordno dolgotrajne snežne odeje gotovo ne bo.
POTREBNI UKREPI V POSEVKIH OZIMNIH ŽIT
Stanju posevkov moramo prilagoditi ukrepe, ki bodo vplivali na doseganje čim večjega pridelka. Ti ukrepi zajemajo:
L gnojenje spomladi;
2.	varstvo posevkov pred: pleveli, boleznimi, škodljivci in poleganjem.
62331 PRAGERSKO, TELEFON: (062) 817100
Gnojenje spomladi
Pridelek ozimnih žit (tudi jarih) je odvisen od števila klasov na m2, števila zrn v klasu in tisočzrn-ske teže. Vsak ukrep po svoje prispeva k povečanju pridelka.
Na gostoto posevka, ki je osnova za število klasov, vpliva poleg gostote setve in pezim.itve tudi razraščanje ob koncu zime, ko se iz brstov na osnovi glavnega poganjka razvijejo stranski poganjki. Ugotovili smo, da se je večina posevkov dobro razrastla. Za ozimine je razraščanje v primeru slabe prezimitve velikega pomena, saj daje možnost za povečanje gostote posevka. Razraščanje ne sme biti prebujno, ker imata možnost, da razvijeta normalno velik klas, le največ dva stranska poganjka posamezne rastline. Ob koncu zime lahko spodbujamo gostoti prezimljenega posevka primerno razraščanje z ustreznim odmerkom dušika pri prvem dognojevanju.
S prvim dognojevanjem vplivamo na rast korenin in na tvorbo rastnega hormona citokinina v koreninah. Citokinin vpliva na boljše razraščanje in na zasnovo klasov tudi na novih stranskih poganjkih, ki zrastejo med razraščanjem.
Priporočljiv je odmerek 50—80 kg/ha dušika za pšenico in 40—70 kg/ha dušika za ječmen in rž.
Večje odmerke dajemo
— redkejšim posevkom, ki so slabo prezimili, — posevkom na manj rodovitnih tleh,
— na njivah, ki so v kolobarju gnojene z majhnimi odmerki organskih gnojil in
— po milih zimah, kakršna je letošnja, ko zemlja ni zmrznjena in se zaradi obilnega dežja iz zemlje izpere veliko mineralnega dušika.
Z manjšimi odmerki dušika dognojimo:
— gostejše posevke,
— posevke na rodovitnejših tleh,
Strokovnjaki svetujejo
— posevke na,njivah, ki so v kolobarju izdatno gnojene z organskimi gnojili
— po ostrih zimah z malo snega, ko je izpiranje mineralnega dušika iz zemlje minimalno.
Preveliki odmerki dušika pri prvem dognojevanju lahko povzročijo premočno razraščanje in s tem pregoste posevke ozimin.
Preveč gosti posevki lahko:
— povzročijo propadanje že zasnovanih klasov, zlasti na stranskih poganjkih, in s tem manjše število klasov na enoto površine,
— povečujejo možnost za širjenje nožnih in listnih bolezni žit,
— povzročajo pretirano porabo vode na tleh, ki imajo majhno zmogljivost za osebndst vode,
— zmanjšajo odpornost posevka proti polega-nju.
Torej moramo stanju posevka pametno-prilagoditi že prvi obrok dušika, vendar ta naj ne bi bil manjši od 50 kg/ha.
Dušik dajemo v obliki , mineralnega gnojila, ki vsebuje hitro delujoči dušik. V takšni obliki je v gnojilu KAN (nitromonkal). Posevke, ki so bili jeseni slabo gnojeni z gnojili NPK, lahko gnojimo tudi z gnojilom NPK (13—10—12), vendar ga potrebujemo večjo količino, da dodamo ustrezno količino čistega dušika. Priporočljivo bi bilo, da KAN in NPK kombiniramo.
Zgled: dodati hočemo 60 kg/ha dušika: KAN 27% 220 kg ali KAN 27 % - 150 kg, NPK 13-10-12 150 kg ali NPK 13-10-12 460 kg
Tako uporabimo tudi druge nitrofoskale, vendar ne pozabimo na količine čistega dušika.
DRUGO DOGNOJEVANJE
Kmalu po začetku razraščanja ozimin se z naraščajočo dolžino dneva začne v posevkih razvoj zasnov klaskov na rastnih vršičkih poganjkov. Na vršičkih se najprej pojavi zasnova v obliki dveh
Za vašo kmetijo
Opekarna Pragersko, znana proizvajalka opečnih izdelkov, obvešča kupce: ponujamo vse vrste izdelkov našega • proizvodnega programa.
Na zalogi imamo kakovostne betonske hlevske rešetke za govedo in vinogradniške stebričke.
Oglasite se osebno ali po telefonu (062) 817100 v OPEKARNI PRAGERSKO ali pri večjih prodajalcih gradbenih materialov in se prepričajte o kakovosti naših izdelkov po ugodnih cenah.
obročkov, ki se razvije v zasnove klaskov. Če ima posevek v tem času, ki ga imenujejo »stadij dveh obročkov«, na voljo dovolj vlage in hranil in če temperatura ni previsoka, se čas oblikovanja zasnov klaskov podaljša in število zasnov klaskov v klasih se poveča. Pri pšenici se lahko razvije do 23, pri ječmenu do 32 klaskov.
Po začetku kolenčenja preide posevek v etapo bilčenja, to je čas najbujnejše rasti stebel, listov in klasov. Preskrba posevka z zadostno količino hranil omogoča, da se ob hitri rasti klasov v klaskih razvijajo cvetne zasnove. Pri pšenici se lahko razvije v enem klasku do največ osem cvetov.
Nezadostna preskrba posevka s hranili, zlasti z dušikom med bilčenjem, povzroči, da se v klaskih razvije manj cvetnih zasnov. Zaradi bujne rasti je med vsemi organi rastline ostra konkurenca za hranila in asimilate. Če teh ni dovolj, začno tudi že oblikovane cvetne zasnove, krneti in to zlasti v spodnji in zgornji tretjini klasov zaradi prevlade prej razvitih klaskov v srednji tretjini klasov. Prevlado povzroča tvorba rastlinskega hormona auksi-na po oblikovanju klaskov v srednjem delu klasov. Tako ostanejo n. pr. pri pšenici v posameznih klaskih običajno le 2—3 fertilni cvetovi (kjer nastanejo zrna). Redukcija cvetnih zasnov zmanjšuje možnost za doseganje velikega pridelka.
Od začetka oblikovanja zasnov klaskov še pred kolenčenjem pa do konca oblikovanja cvetnih zasnov tik pred klasenjem mora biti posevek ozimin dobro prehranjem. To lahko omogočimo z drugim spomladanskim dognojevanjem ob začetku kolenčenja. Dobra oskrba posevka z dušikom pospešuje tvorbo številnejših zasnov klaskov in cvetnih zasnov v klaskih in njihov razvoj do klasenja. Priporočljiv odmerek za drugo dognojevanje je 50—70 kg/ha dušika za posevke pšenice in 40—50 kg/ha dušika za posevke ozimnega ječmena in rži. Starejšim sortam ječmena in rži odmerek še znižamo.
Posevke rži drugič dognojimo šele 10—14 dni po kolenčenju, sicer povečamo nevarnost polega-nja.
Razvojne faze žit od vznika do zorenja.
.To dognojevanje opravimo s katero koli obliko mineralnega gnojila. Izračun količine smo se naučili na prejšnjem zgledu.
TRETJE DOGNOJEVANJE OZIMIN
V posevkih ozimin se začne po klasenju, cvetenju in oploditvi polnjenje zrnja. Primerno hladno in vlažno vreme omogoča takoj po oploditvi rast velikih zrn, ki se ob intenzivni asimilaciji polnijo z asimilati, ki se sproti pretvarjajo v škrob. Razen zdravih, zelenih listov in plev je za polnjenje zrnja potrebna dobra preskrba z vodo in zadostna prehrana, zlasti z dušikom in kalijem. Dušik vpliva predvsem na vzdrževanje primerne bujnosti posevka in ustrezne intenzitete asimilacije, kalij pa omogoča oblikovanje endbsperma v zrnju in hiter pretok asimilatov iz listov in plev v zrnje.
Vsi omenjeni činitelji vplivajo tudi na podaljšanje časa polnjenja zrnja in s tem na večanje tisoč-zrnske teže. Vsak dan podaljšanja polnjenja zrnja lahko poveča pridelek za 0,2 do 0,3 t zrnja/ha.
Nezadostna prehrana, nezadostna preskrba z vodo in glivične bolezni vplivajo na predčasno odmiranje asimilacijskega tkiva vseh zelenih delov rastline, ki obenem s pospešeno tvorbo abscinske kisline vpliva na predčasno prekinitev polnjenja zrnja.
Iz tega sledi, da je za dosego velikih pridelkov ozimin potrebno tretje dognojevanje med klasenjem.
S tem zadnjim dognojevanjem vplivamo na:
— podaljšanje časa polnjenja zrnja,
— večjo tisočzrnsko težo in s tem na večji pridelek in
— večjo vsebnost beljakovin v zrnju.
Priporočljiv odmerek za dognojevanje pšenice ob klasenju je 30—50 kg/ha dušika.
Primeren čas za tretje dognojevanje je lahko že pred začetkom klasenja, in sicer:
— za redkejše posevke,
— za posevke na manj rodovitnih tleh in
— za posevke, pri katerih se je zaradi močnega deževja med bilčenjem veliko dušika izpralo (zlasti na lažjih, prepustnih tleh).
Gostejše posevke in posevke na rodovitnejših tleh tretjič dognojujemo med klasenjem.
Zelo goste posevke na zelo rodovitnih tleh dognojujemo tretjič šele po končanem klasenju.
Tretje dognojevanje lahko opravimo s škropljenjem v obliki uree, ki je dodamo do 20 kg na 100 1 vode. Pazimo na topljenje, ker se urea v vodi, ki se »ob dodatku uree hladi, slabo meša in topi.
Varstvo posevkov
Spomladansko zatiranje plevelov v posevkih ozimnih žit
Pleveli odvzamejo gojenim rastlinam življenjski prostor, vodo s hranilnimi snovmi, zadržujejo vlago in s tem pospešujejo razvoj glivičnih bolezni ter ovirajo spravilo. Pleveli zmanjšujejo pridelek v povprečju za 10 in več odstotkov, semena plevela pa vplivajo tudi na slabšo kakovost moke. Poleg tega nam pleveli otežujejo žetev.
S pravilno izbiro herbicida, lahko zatremo vse splošno razširjene semenske ter nekatere koreninske širokolistne in travnate plevele. Prvi korak k pravilni izbiri in rabi herbicidov je ugotovitev flo-
ristične sestave posevka. Pregledati moramo čim večjo površino, šele na podlagi sestave plevelne flore se odločimo za izbiro herbicida. Z nekaterimi herbicidi zatiramo širokolisni plevel, z drugimi pa travnati, saj še nimamo na voljo velike izbire pripravkov, ki bi hkrati zatrli trdovratni smolenec in vedno bolj razširjen srakoperec. Izbrani herbicid bo imel zadovoljiv učinek le, če ga uporabimo ob pravem času, to je v fenofazi, ko je ta plevel občutljiv.
V letošnjem letu bo izredno pomembno zatiranje ob pravem času, ker so posevki žit pohiteli v razvoju. Posebno je to pomembno za herbicide proti travnatim plevelom, ki delujejo boljše, če je zemlja s pšenico (in pleveli) čim manj prekrita (di-curan, tigrex). Jesensko škropljenje z omenjenimi herbicidi ima tukaj pomembno prednost.
Izbira herbicida oziroma njihove kombinacije so odvisne od vrste plevelov. Uporabljamo kombinacije naslednjih (običajno dveh) herbicidov:
— Dicuaran 500 FW 1,5 —2,5 1/ha, za zatiranje travnih in nekaterih semenskih širokolistnih plevelov. Škropimo, ko imajo travni pleveli 2—3 liste in so temperature nad 0°C. Odsvetujemo uporabo pri sortah lonja in pitoma.
— Tigrex 2,5—3,5 1/ha, za zatiranje travnih in nekaterih semenskih širokolistnih plevelov. Omejitve ima le za (durum) pšenice, katerih pa pri nas ne pridelujemo.
— Deherban A 1,5—2,5 1/ha, s herbicidi na osnovi 2,4—D zatiramo nekatere semenske in koreninske plevele od polnega razraščanja do začetka kolenčenja žit. Smolenca ne zatrejo.
— Aniten DS 2,5 1/ha, uporabljamo ga od polnega razraščanja do začetka kolenčenja za zatiranje širokolistnih plevelov, tudi smolenca, jetični-ka, kamilice, osata ipd.
— Aniten M PD 4 I/ha, uporabljamo ga enako kot aniten DS.
— Lentagran WP ali lentagran plus 2,5 — 3 kg, za zatiranje širokolistnih plevelov in zlasti smolenca v nekoliko poznejši etapi (kolenčenje).
— Deherban special 4 1/ha, za zatiranje širokolistnih plevelov. Uporaba od razraščanja do začetka kolenčenja.
Za običajne plevele uporabljamo kombinacije dveh herbicidov, to je herbicid proti travnatim in herbicid proti širokolistnim plevelom s hkratnim delovanjem na smolenec, npr.: dicuran 500 FW 2 1 + aniten MPD 2 1 ali tigrex 2,5 1 + dicofluid MP Combi 3 L Odmerke v kombinacijah smo nekoliko znižali.
VARSTVO ŽIT PRED NEKATERIMI GLIVIČNIMI BOLEZNIMI
Ukrepi zg intenzivno pridelovanje žit vplivajo na spremembo mikroklime (gost sklop—višja relativna vlažnost zraka) in s tem ugodno vplivajo na pojav in razvoj glivičnih bolezni lista, bili in klasa. To so predvsem poleganje, fuzarioza, žitna pepelasta plesen in septorioza. Pojavljajo se v različni intenziteti, odvisno od sorte, lege in leta, vsako leto pa nam zmanjšajo pričakovani pridelek. Zato moramo v intenzivni pridelavi žit, kjer želimo čim bolj izkoristiti potencialno rodnost novih sort, zagotoviti preventivne ukrepe, kot so ustrezen kolobar, temeljito podorava-nje strnišč takoj po žetvi, setev odpornih ali tolerantnih sort proti posamezni bolezni, in s fungicidi zavarovati posevek.
Posevke žit zavarujemo pred ranimi okužbami s pepe-lasto plesnijo s setvijo semena, razkuženega s sistemičnim fungicidom baytona 15 (triadimenol). Tak posevek je zavarovan tudi pred zgodnjimi okužbami z rjami in listnim ožigom.
Sledi škropljenje posdvkov s primernimi fungicidi, ki ga opravljamo le, ko ugotovimo simptome okužbe na vrhnjih treh listih na četrtini posevka. Škropimo I- do 2-krat v rastni dobi žit:
— bayleton EC 125 1 1/ha, dobro zatira pepelasto plesen in listni ožig, slabše rje in slabo rjavenje plev,
— tilt 250 EC 0,5 1/ha, dobro zatira pepelasto plesen in rjavenje plev, slabše rje in listni ožig.
V prihodnosti bomo proti boleznim uspešno uporabljali sredstva bayfidan EC 250, sportak 45 EC, folicar in nekatera druga.
VARSTVO ŽIT PRED NEKATERIMI ŠKODLJIVCI
V zadnjem času ugotavljamo, da se žitni strgači in listne uši vse močneje pojavljajo v posevkih žit. Vzrok za to so tudi preveliki odmerki dušičnih gnojil in raba sistemi-, čnih fungicidov, kar povzroča razvoj nežnejših rastlin in podaljšuje dozorevanja. V sušnih in vročih pomladih ter poletjih se lahko množično razvijejo žitne stenice. Škodljivci s strganjem oziroma sesanjem zmanjšajo asimilacijsko površino in povzročajo neposredno škodogluhe klase. Žitne stenice pa povzročajo hudo posredno škodo, saj moka iz steničnih zrn zgubi pecivnost.
Za zatiranje škodljivcev imamo na voljo vrsto insekticidov, ki pa jih rabimo le, ko je doseženo kritično število za posameznega škodljivca. Po tujih raziskavah je kritično število v dobro razvitem posevku 3 do 4 odrasle žitne stenice na m', v slabo razvitih posevkih in suhi pomladi pa 1 žitna stenica na m'. Kritično število za listne uši je 20 ali več odstotkov napadenih klasov in vrhnjih listov ali več odstotkov, nekoliko pozneje — v času mlečne zrelosti — pa 80 odstotkov napadenih klasov in vrhnjih listov. Žitnega strgača bomo zatirali, ko najdemo 8 ali več hroščkov na m! (robovi njiv) oziroma I do 1,5 jajčeca ali ličinke na enem vrhnjem listu, ali ko je 10 do 20 odstotkov listne površine poškodovane.
Pregled nekaterih insekticidov:
škodljivec pripravek poraba	varnostna
na ha	doba
žitni strgač	decis EC-25	0,5-0,71	35
	actellic 50	0,5-1,5 1	28
	lebaycid EC 50	> 1-2 1	42
	dursban E-48	1,5-2 1	42
žitne stenice	pinofos	1-2 kg	42
	dipterex 80 %	0,6-1,2 kg	42
	dursban E-48	1,5-2 1	42
	actellic 50	0,5-1,5 1	28
listne uši	pirimor	0,4-0,6 kg	35
	ekatin 25	1-1,5 1	42
	metasystox	0,8 1	42
	folimat 50	1-2 1	42
	fastac	0,1-0,2 1	56
PREPREČEVANJE POLEGANJA
Poleganja skemičhim sredstvom ne moremo preprečiti, vendar ga lahko ublažimo. Sodobne sorte pri primerni gostoti manj polegajo oziroma nekatere ne poležejo (dukat, pitoma). Na tržišču je proti poleganju pripravek stabilan, uporabljamo ga 1 — 1,5 1/ha med razraščanjem. Lahko ga kombiniramo s herbicidom, pozneje je njegovo delovanje slabo.-
Geza Džuban, dipl. inž. agr.
STRAN 8
VESTNIK, 10. MARCA 1988
TOZD VELEPRODAJA
AGROOPREMA
PRI OSKRBI KMETIJSTVA
V okviru delovne organizacije POTROŠNIK Murska Sobota posluje temeljna organizacija Veleprodaja. Funkcija le-te je grosistična nabava in prodaja blaga za Pomurje in severovzhodno Slovenijo
Ponudbo blaga prilagajajo posebnemu tržnemu okolju preko specializiranih skladišč: Živila, Pijače, Usnje, Tekstil, Galanterija, Železnina, Gradbeni material in Agrooprema. V letu 1987 so ustvarili za 41.198.406 din celotnega prihodka, zaposlujejo 220 delavcev in povprečno gospodarijo z zalogami, vrednimi 4.600.000.000.— din.
Domačim temeljnim organizacijam prodajo 47 %, zunanjim kupcem pa 53 % blaga, s tem da je pri prodaji in nabavi blaga 20 % kmetijskega reprodukcijskega materiala. Tako ima vidno vlogo pri nabavi in prodaji na veliko v okviru delovne organizacije POTROŠNIK poslovna enota Agrooprema s skladiščem v Murski Soboti, ulica Iva Lole Ribarja 9.
Vloga Agroopreme pri oskrbi kmetijstva
Razvoj Agroopreme kot grosističnega skladišča pri oskrbi kmetijstva z reprodukcijskim materialom se je začel pred 10 leti. Pogoji poslovanja, tržna nihanja, odnosi z dobavitelji in kupci so se v teh letih izredno spreminjali. Temu primerno je bilo (in se prilagajalo) poslovanje Agroopreme. Odgovorni delavci šo iskali najoptimalnejši izbor blaga, utrjevali so odnose z dobavitelji in kupci oziroma oblikovali dolgoročno strategijo v razvoju oskrbe na naslednjih področjih: kmetijska mehanizacija, sredstva za varstvo rastlin in semensko blago. Na teh treh prodajnih področjih je Agrooprema prerastla okvire delovne organizacije Potrošnik in sozda ABC Pomurka v smislu tržnega okolja in je postala jugoslovanski grosist za kmetijski reprodukcijski material.
Odnosi z dobavitelji
Preko poslovne enote Agrooprema so se uspeli združiti interesi sozda ABC Pomurka in drugih kupcev z vsemi pomembnejšimi izdelovalci kmetijske mehanizacije v Jugoslaviji. Po vrednosti in količinah so največji dobavitelji SIP Šempeter, IMT Beograd, TEHNOSTROJ Ljutomer, ZMAJ Zemun, PANONIJA Murska Sobota, CREINA Kranj, KŽK Agromehanika Kranj, OLT Osijek, HMEZAD Strojna Žalec itn. V letu 1988 bo znašala vrednost prodaje kmetijske mehanizacije približno 24.000.000.000 — din, oziroma preko 600 samohodnih strojev (traktorji, kombajni) in preko 5.000 priključkov.
Pri oskrbi s sredstvi za varstvo rastlin poslovna enota Agrooprema uspešno združuje interese porabnikov v zasebnem in družbenem sektorju z vsemi izdelovalci v Jugoslaviji. Največji dobavitelji so: PINUS Rače, Tovarna dušika Ruše, CHROMOS Zagreb, OHIS Skopje, RADONJA Sisak ter ZORKA Šabac. Obseg poslovanja s sredstvi za varstvo rastlin bo znašal v letu 1988 6.500.000.000,— din, oziroma količinsko 1.000 ton oziroma skoraj 100 vagonov blaga.
S semenskim blagom se Potrošnikova Agrooprema uspešno vključuje v oskrbo kmetijstva s semeni žitaric, koruze, travnimi, krmnimi in vrtnimi semeni. Obseg in pomembnost tega poslovanja se iz leta v leto večata.
Odnosi s kupci
Poslovanje Agroopreme se je od uspešne oskrbe lokalnih drobnopro-dajnih organizacij s področja kmetijstva in trgovine razvilo v oskrbo:
— vseh članic sozda ABC Pomurka — kmetijske zadruge
— vseh članic sozda ABC Pomurka — kmetijski kombinati
— kupcev iz vse Jugoslavije, s katerimi Sozd ABC Pomurka trajno sodeluje
— zadrug in kombinatov po Sloveniji
— drugih kupcev, trgovinske in kmetijske dejavnosti v tržnem okolju Slovenije in Jugoslavije
Krog kupcev je tako zaokrožen na poslovnih odnosih, ki so potrebni za optimalen obseg dela Agroopreme na eni in interesov kmetijstva za poslovanje z Agroopremo na drugi strani. Pomurje in severovzhodna Slovenija sta tako postala premajhno tržišče za ambiciozni razvoj Potrošnikove Agroopreme. Zato so se odločili za predstavništvo v Celju, preko katerega pokrivajo potrebe na slovenskem trgu, poslujejo pa uspešno s kupci iz vse Jugoslavije in pred odgovornimi delavci v Potrošniku je širitev predstavništev na širšem jugoslovanskem trgu.
Poudarek na oskrbi kmetijstva v primerjavi s kupoprodajnimi odnosi
Čeravno je poslovna enota Agrooprema tipična grosistična organizacija, se vsebina dela razlikuje od klasične trgovske funkcije, kar se kaže predvsem v naslednji vsebini dela:
— pri nabavi blaga velja načelo, da je le-ta po najnižjih cenah in da so naročene količine brezpogojno zagotovljene,
— ustvarjeni dohodek od nabave in prodaje kmetijskega reprodukcijskega materiala se deli v poštenem razmerju med Agroopremo in kmetijskimi zadrugami oziroma končnimi porabniki,
— plačilni pogoji, prejeti od dobaviteljev, se prenašajo preko kmetijskih zadrug do končnega kupca (obročno odplačevanje, kreditiranje itn.),
— odločitve o nabavi blaga so usklajevane preko ustrezne strokovne komercialne službe v okviru sozda ABC Pomurka in preko ŽVZ Murska Sobota,
—	organizirajo praktične predstavitve uporabe kmetijskih strojev, sodelujejo pri organizaciji strokovnih predavanj in seminarjev,
—	prisotni so na domačih in tujih sejmih, preko katerih se izobražujejo in uspešno vključujejo novitete v prodajni asortiman za potrebe kmetijstva.
Iz tega izhaja, da Potrošnikova Agrooprema živi in dela za kmetijstvo, kar uspešno potrjuje z rezultati.
Poslovni prostori Potrošnikove AGROOPREME v Murski Soboti.
Pestra ponudba kmetijskih strojev.
ABC POMURKA, POTROŠNIK IN SIP Z VAMI
OD SETVE DO ŽETVE
Pristno in trajno poslovno sodelovanje z ABC Pomurka omogoča danes kompleksno in kakovostno oskrbo kmetijstva s SiPOViM! kmetijskimi stroji.
Novosti, ki vam jih letos priporočamo iz našega programa:
I.	Nova družina SIPOVIH kmetijskih strojev, obogatena s številnimi novostmi z zahodnoevropskih tržišč,
II.	Originalni izdelki firm Pottinger Avstrija in BCS Italija, od maja letos za dinarje na domačem tržišču: — univerzalni obračalnik — zgrabljalnik kombi kreisel 360
— dvo-in trivrstni silažni kombajni za travno in koruzno silažo MEX III S-K in MEX V-K
— drobilnik lesnih odpadkov WID-L
— motorni kosilniki in motokultivatorji BCS
III.	Tako kot za SIPOV proizvodni program zagotavljamo v okviru vzpostavljenega kooperacijskega sodelovanja tudi za Pottinger in program BCS oskrbo z rezervnimi deli in servis.
S KAKOVOSTNIMI STROJ! !Z SIPA DO NAJVIŠJIH CUJEV V KMETIJSTVU!
VESTNIK, 10. MARCA 1988
STRAN 9
Z zavarovanjem do ekonomske varnosti
Kljub neugodnim časom za zavarovalništvo je Pomurska območna skupnost v lanskem letu dosegla še kar dobre rezultate. Načeli so ga predvsem neugodni učinki inflacije, saj zavarovalnim premijam ni mogoče ohraniti vrednosti, še posebno pri plačilu škod, ki so časovno odmaknjene. Prav iz teh razlogov so v lanskem letu vpeljali nov način zavarovanja na dogovorjeno vrednost, ki omogoča zavarovancem, da sami odločajo o višini in kakovosti zavarovanih sredstev. Območje, na katerem deluje Pomurska območna skupnost, pa je v lanskem letu prizadelo še katastrofalno neurje, ki je povzročilo veliko škodo predvsem kmetijstvu, in tudi vse to je vplivalo na poslovanje skupnosti. Kljub vsemu pa
so v pomurski zavarovalnici sprejete in poslovno leto uspešno končali.
Načrt zavarovalne premije so presegli za 14 odstotkov, takšna rast jih uvršča na drugo mesto v Zavarovalni skupnosti Triglav, na to pa je precej vplivala tudi razširitev zavarovanj, saj je bilo sklenjenih 13 tisoč več zavarovalnih polic kot leto poprej. Kljub vsemu pa z doseženim še ne morejo biti zadovoljni. Čeprav jim je uspelo razširiti zavarovanje plemenskih krav za več kot 3 tisoč glav, prav tako skupinsko zavarovanje posevkov, pa to še zdaleč ni tisto, kar želijo, saj je v zasebnem sektorju zavarovana le slaba tretjina vseh njiv, zasejanih s pšenico, koruzo in sladkorno peso in še to za zavarovalno vrednost, ki je nižja od tržne, podzavarovanje pa je tudi pri požarnih zavarovanjih.
Ob vsem tem ne moremo tudi
naloge v letu 1987 v celoti opravili
mimo škod, ki jih je povzročilo lanskoletno neurje in ki je najbolj zaposlovalo delavce zavarovalne skupnosti. Prav ustrezni organiziranosti v tej akciji gre zahvala, da so v razmeroma kratkem času rešili večino primerov in tako prispevali k vsaj delni ublažitvi posledic. V desetih dneh jim je tako uspelo rešiti več kot 3.700 škodnih primerov na zgradbah in nepremičninah v vseh 76 prizadetih vaseh, sočasno pa je potekalo tudi ocenjevanje škode na 5.200 hektarjih prizadetih površin. Pomurska območna skupnost je tako v lanskem letu izplačala 1,3 milijarde dinarjev odškodnin po viharju in toči v Pomurju, to pa predstavlja kar 42 odstotkov vseh izplačanih odškodnin.
L. Kovač
ZANIMALO VAS BO
KAJ JE S TOLŠČO?
Na območju Prekmurja oddaja mleko okrog 8 tisoč zasebnih kmetij. Imamo 171 zbiralnic mleka, od katerih je velika večina sodobno opremljenih. Lani so kmetijski zadrugi iz Murske Sobote in Lendave ter kmetijsko gospodarstvo Rakičan dostavili v tovarno mlečnega prahu v Mursko Soboto 38 milijonov 858 tisoč 752 litrov mleka, kar je za 520 tisoč litroy več kot leto prej. V januarju letošnjega leta so rejci krav molznic oddali 3 milijone 164 tisoč 194 litrov mleka. Oddaja mleka torej tudi v začetku novega leta ne nazaduje. Pa tolšča? V primerjavi z lanskim celoletnim povprečjem je v januarju nekoliko nižja. Konkretno: lani je povprečna tolšča na območju, ki ga »pokriva« tovarna mlečnega prahu, znašala (zaokroženo) 3,90 odstotka, v januarju pa 3,79 odstotka. Ce primerjamo povprečni odstotek tolšče, ki so ga za posamezna leta ugotovili v tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti z odstotkom za celotno republiko Slovenijo, ugotovimo, da je bil na našem območju vsa leta višji. Za lansko leto še ni republiškega podatka, zato naj tr
ditev ilustriramo z informacijo iz leta 1985, ko je znašala tolšča pri nas 3,84 odstotka, v republiki pa 3,73 odstotka. Dokaz, da tudi zdaj, ko nekateri oddajalci mleka negodujejo, še ne kaže biti plat zvona, seveda, če primerjamo januarsko povprečje z republiškim. Seveda pa to ni nobena tolažba, saj imajo oddajalci mleka velik interes, da ima mleko njihovih krav kar največji odstotek tolšče, kajti od tega je odvisna tudi cena litra mleka. Ta čas je cena za 1 odstotek tolšče 99,20 din. Če to število pomnožimo z januarsko povprečno stopnjo tolšče (3,7949 x 99,20) ugotovimo, da je povprečna cena za liter oddanega mleka 376,45 dinarjev.
Kmetovalci nikoli niso zadovoljni s cenami, pa tako tudi ne s ceno mleka, posebej še, če ugotovijo, da je nizek odstotek tolšče. Seveda pa za to nima smisla ob-dolževati nikogar, še najmanj pa laboratorija, kjer ugotavljajo odstotek tolšče. Tako imenovani subjektivni dejavnik je pri tem izključen, saj smo se na lastne oči prepričali, da odstotek tolšče ugotavlja uvožena naprava mil-kotester, ki nato samodejno izpi
še odstotek tolšče. Še več lastnosti pa ima naprava milkoscan, ki zabeleži celotno analizo (kemično sestavo mleka) na trak, ki ga shranijo. Vse ugotovljene rezultate analiz vnesejo v računalnik. Aparat milkoscan je tovarna mlečnega prahu kupila predvsem zato, ker želi mleko plačevati po vsebnosti beljakovin, vendar zazdaj, ker še ni ustreznih predpisov, plačujejo glede na odstotek tolšče. V tovarni tudi ugotavljajo, da je v vseh zimskih mesecih odstotek tolšče pri oddanem mleku nižji.
In kaj pravzaprav vpliva na višino tolšče? Okolje, temperatura v hlevu (najprimernejša je 10 do 14 stopinj celzija), letno obdobje (zima in poletje povzročata nihanje v tolšči), pasma (tudi ob isti pasmi so stopnje tolšče različne), prehrana (kvalitetna, ustrezna sestava hranilnih snovi, surovih vlaknin mora biti v obroku do 20 odstotkov), pravilna molža (najbolje da molze čimdlje ista oseba), čas molže, na tolščo pa vpliva tudi zdravstveno stanje živali itd.
Tovarna mlečnega prahu in Veterinarska postaja Murska So
bota vabita kmetovalce na predavanja, ki jih organizirajo po vaseh. Doslej so že na 170 mestih govorili, kaj storiti, da bo kakovost mleka neoporečna, da bo prireja čim večja ter temu ustrezna tudi tolšča. Sicer pa so ob našem obisku tudi povedali, da je odstotek tolšče odvisen tudi od pravilenga jemanja vzorca.
Ni namreč vseeno, ali vzorec za analizo kontrolor vzame zgoraj, v sredini ali spodaj. Ce pa kak oddajalec mleka meni, da ima mleko njegovih krav višji odstotek tolšče, kot pa ga uradno ugotovijo in plačajo (to pa je povprečje od več vzorcev), potem ima možnost, da prinese vzorec v laboratorij tovarne mlečnega prahu in se na lastne oči prepriča, kolikšna je pravzaprav tolšča. Marsikdo bo tudi iz naslednjega podatka razbral, da njegove krave niso ne najboljše ne najslabše, saj (povzemamo po leksikonu) kravje mleko vsebuje 84—90 odstotkov vode, 2,8—5,5 tolšč, 3,3—4 odstotke beljakovin in 3—5,5 odstotka mlečnega sladkorja, razen tega pa vitamine in
rudnine.
Š. Sobočan
Semenarstvo kot perspektivna dejavnost
Od začetka petdesetih let je proizvodnja in poraba hrane v svetu in tudi pri nas v stalnem porastu; to velja tudi v primeru stopnje rasti prebivalstva. Poleg količine hrane rastlinskega izvora pa je človek postavljal še celo vrsto drugih zahtev, kot so ponudba sveže rastlinske hrane vse leto, izbor različnih sort s posebno kakovostjo in možnostjo predelave in skladiščenja le-te z zmrzovanjem, pasteriziranjem ali biološkim načinom shranjevanja.
Vse te številne zahteve so izzvale spremembe v proizvodnji hrane. Znanost si prizadeva, da bi vsem tem zahtevam zadovoljila, tako da uvaja nove rešitve v tehnologiji pridelovanja, daje napotke o rokih za razne agrotehnične ukrepe in ustvarja nove stroje. Na začetku vseh teh tehnologij in postopkov pa sta SEME in SADIKA.
Vse rastline in prav tako tudi rastline, ki jih vzgajamo zaradi gospodarske koristi, se razmnožujejo zaradi ohranjanja vrste. Pri rastlinah razlikujemo dva načina razmnoževanja, in sicer:
— vegetativno, brez oplodnje, ki se izvrši tako, da se od dela že odrasle rastline v ugodnih razmerah razvija nova rastlina,
— in generativno, kjer se ob oplodnji normalno razvitega cveta formira seme, to je nova rastlina.
Dejavnost, ki se ukvarja s pridelavo sortnega in hibridnega semena, se imenuje SEMENARSTVO.
Semenarstvo je zapletena in specializirana kmetijska dejavnost, ki ustvarja nove in boljše sorte oz. hibride, jih razmnožuje, rajonizira, preverja kakovost semen z zdravstvene in fizične strani ter vodi trgovanje s semeni.
Semensko pridelavo karakterizirajo določene značilnosti, ki so pomembne za pridelovalca in dode-lovalca semena, kot so:
— poznavanje ekoloških razmer (svetloba in temperatura sta primarna ekološka dejavnika, ki najbolj vplivata na spremembe, značilne za prehod rastlin iz vegetativnega v generativni stadij; zemljišče, vlaga, vlažnost zraka, veter pa so lahko pomembni dejavniki za uspeh v semenski pridelavi)
— poznavanje tehnologij in izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov, ker želimo pri tej vrsti pridelave nuditi optimalne razmere, tako glede prehrane kot tudi varstva rastlin pred boleznimi in škodljiv-
Priznanja najboljšim zadružnikom
Na občnih zborih kooperantov Kmetijske zadruge Gornja Radgona so tudi podelili priznanja in nagrade najboljšim pridelovalcem in rejcem. TZO Gornja Radgona so oddali največ koruze: Matija Karlo iz Radvenec. Ivan Flegar iz Lomanoš in Franc Mulec iz Šratovec. Vlado Lajko iz Tro-povec je oddal največ glav mlado pitanega goveda, prav tako pa tudi Anton Miki iz Blaguša in Roman Vakaj iz Lešan. Tudi Franc Režonja iz Vratje vasi je iz TZO Apače, oddal pa je največ pšenice, sledi mu Jože Plohl iz Grabono-ša in Jože Andrejč iz Sodiši-nec. Največ mleka pa so oddali Franc Senekovič iz Nasove, Franc Koler iz Spodnje Ščavnice ter Alojz Gregorec iz Slaptinec. Najboljši pridelovalci koruze iz TZO Apače so: Franc Režonja iz Vratja vasi. Avgust Makuc iz Podgorja, ter Franc Borštnar iz Stogovec. Videmsko TZO pa so zastopali: Stanko Čemel iz Slaptinec, Franc Satler iz Spodnjih Ivanjec ter Martin Belec iz Slaptinec.
ci, ker le dobro razvita rastlina, da semenico, ki bo imela kakovostno in zdravo seme
— poznavanje ukrepov za ohranitev sortne čistosti, ki so najpomembnejši pri semenski pridelavi. Med te ukrepe spadajo kolobar, dodatno opra-ševanje (insekti), odstranjevanje nesortnih rastlin in plevelov ter prostorska izolacija, ki je najpomembnejši ukrep pri pridelavi sortnega in hibridnega semena in je zakonsko predpisan. Za tuje — prašne rastline znaša le-ta 200—2000 m in za sa-moprašne rastline 10—200 m. Problem izolacije pa lahko ublažimo, če se pridelovalci semena enega območja dogovorijo za pridelavo semena iste sorte in kategorije.
— poznavanje fizioloških značilnosti in način spravila; semenski posevek je treba pospraviti (požeti) v času, ki zagotavlja najboljšo kakovost semena in največji pridelek. Po žetvi se dodeluje, suši, kalibrira, pakira in skladišči.
Organizirana in razvita semenarska pridelava je stalna. Tako so se — na osnovi tradicije pridelovanja semenskih posevkov pri prekmurskih kmetih in žlahtniteljske postaje, ki je bila v Beltincih v ABC Pomurki, KZ Panonka, leta 1979 odločili, da ustanovijo tozd SEMENA, s sedežem na Hodošu, ki se je že ob ustanovitvi povezal z nizozemskim partnerjem. S to izmenjavo smo dobili možnost, da uvedemo sodobnejše načine pridelave semen, konkretno posvetovalno ustanovo in možnost uvoza raznih vrst semena.
Poleg semena iz uvoza tozd Semena prideluje lastna semena semenskih trav, žitaric in drugih krmilnih rastlin, okrasnega rastlinja in gomoljnic na površini več kot 200 ha. Poleg lastne pridelave imamo organizirano še kooperacijsko pri kmetih kooperantih, ki pridelujejo semenski material.
V želji, da bi svoj program semenske pridelave razširili (sem. trave grah, fižol, buče, čebulček), vas pozivamo in obveščamo, da zbiramo kooperante, ki bi se bili pripravljeni vključiti v organizirano pridelavo semenskih posevkov.
Za podrobnejše informacije se pozanimajte pri ABC POMURKI, KZ PANONKA, Markišavska 3 a, Murska Sobota, tel.: 21-770, int. 13 oz. 14, dipl. inž. Preglej, dipl. inž. Borovšak, ali tozd SEMENA, tel.: 25-002, inž. Matko.
Miran Borovšak
---SKUPŠČINA OVS MURA ------------------------------------
Urejanje potokov terja hitre posege
Na prvi pogled se je zdelo, da bo tudi tokratna skupščina Območne vodne skupnosti Mura v Murski Soboti minila brez obširnejše razprave. Posebno zato, ker je šlo v prvi vrsti za potrjevanje že opravljenih vodnogospodarskih del v letu 1987 in ustreznega finančnega načrta. Ko pa so na dnevni red uvrstili obravnavo začasnega finančnega načrta in programa vodnogospodarske dejavnosti v letošnjem letu, ki je tesno povezano z urejanjem zemljišč na vodnem območju Mure, so delegatska vprašanja začela dobesedno »deževati«. Pa ne o skoraj osemkratnem povečanju sredstev za študije in raziskave, za katere naj bi odšteli blizu 13.5 milijonov dinarjev, ali o tehnični dokumentaciji za vzdrževalna in ureditvena dela (okrog 110 milijonov dinarjev), ampak ob povsem konkretnih problemih posameznega okolja.
Nekaterim so se zdela za 60 odstotkov okleščena sredstva za potrebe krajevnih skupnosti previsoka, drugi so terjali več denarja za obratovanje zdajšnjih čistilnih naprav, tretji pa šo načenjali vprašanja urejanja potokov, ki povzročajo neprijetne poplave. Prvi so dobili odgovor, da bo pač s takšnim sofinanciranjem programov krajevnih skupnosti možno uresničiti le najnujnejša dela, medtem ko za zagon čistilnih naprav ni predviden denar v tem srednjeročnem obdobju. In kako bo z urejanjem potokov? O tem je že razpravljalo predsedstvo Območne vodne skupnosti Mura in sprejelo določena stališča. Za Graški potok je zagotovljeno 30-odstotno sofinanciranje, kar pomeni, da bi problem poplavljanja ceste Kuzma—Grad in bližnjega potoka Lukaj odpravili čimprej. Delegat Pomurskega tiska pa je dobil odgovor, da bo do potrebnih ukrepov, s katerimi bi dvorišče te delovne organizacije in podjetja Sobota obvarovali pred nadaljnjim poplavljanjem, prišlo že v prvi polovici letošnjega leta. Dokončna odločitev o tehnični rešitvi pa je v rokah Vodnogospodarskega podjetja Maribor. Še ta mesec bo skupen ogled strokovnjakov o nujnosti ureditve poti in mostu do zemljišča ob potoku Dobel v Bratoncih, saj morajo sedaj, ko so zaprti nekateri manjši železniški prehodi, ljudje prepotovati po nekaj kilometrov naokrog, dokler dospejo do svoje parcele. Tudi na razbremenilniku na Ledavi, ki poteka skozi Dokležovje, bodo nujni hitri posegi, da kvarne posledice poplav ne bi bile še očitnejše.
Tudi na Goričkem načrtujejo nekatere posege. Iz sredstev vodnega gospodarstva bodo uredili korito Male Krke v Krajevni skupnosti Križevci, kjer most že povzroča preglavice, pri čemer obstajajo možnosti, da bi dobili tudi solidarnostna sredstva. Urediti pa bo treba tudi Peskovski in Dolenski potok, saj so se pojavljale pripombe že ob sami projektni dokumentaciji. Tu naj bi letos zgradili malo akumulacijo. V Kobilju opozarjajo na problem pomanjkanja požarne vode, v Apačah pa se zavzemajo za čimprejšnjo postavitev kanala, ki bi jih obvaroval pred vodnimi ujmami. Želja je seveda še mnogo več, toda nekaj čez 6,4 milijarde dinarjev, kolikor naj bi letos v Pomurju zbrali za vsa vlaganja v vodnem gospodarstvu, bo verjetno premalo za vse, lepo zapisane načrte.
Milan Jerše
PREHITITE PERONOSPORO IN PRAVOČASNO ZAŠČITITE VINSKO TRTO
C:ll%IKAKRIWIA CEL3E
STRAN 10
VESTNIK, 10. MARCA 1988
kulturna obzorja
Knjižnica kot središče kulturnega dogajanja!?
Štiriinosemdeset kvadratnih metrov površin, dva zaposlena, 19 130 knjižnih enot, okrog 1000 enot letne nabave, 1500 članov — vse to je očitno premalo, da bi izpolnjevali pogoje, ki jih določa zakon o matičnosti knjižnice. Tako tudi radgonski knjižnici — kot večini slovenskih — grozi, da bo izgubila status matičnosti. Imajo le 10 odstotkov zahtevanih površin, 50-odstotno zaposlenost, namesto 14 odstotkov vsega prebivalstva je v radgonski občini članov le 8 odstotkov, na policah pa bi moralo stati dvakrat toliko knjig kot sedaj.
Knjižnica podobna skladišču
Kako naj opravlja zaposleni funkcije matične knjižnice, ko pa je sam in mora skrbeti za izposojo? Ta problem se je v zadnjem mesecu rešil, saj sta sedaj zaposleni dve knjižničarki. Marija Sedivy, vodja, pa je dejala: »Matičnost naše knjižnice je vprašljiva, ker ne izpolnjujemo pogojev — niti prostorskih niti kadrovskih — ki jih postavlja zakon o knjižničarstvu, pa tudi temeljni knjižni fond je premajhen. Vse je seveda povezano z zadnjimi 17-imi leti, odkar smo v teh prostorih, saj smo stagnirali. Najhuje je s prostori, saj imamo le 10 odstotkov zahtevanih površin. S prostori smo tako na tesnem, da je že sedaj knjižnica bolj podobna skladišču kot pa knjižnici. V tem enem prostoru so izposoja, čitalnica, pisarne in police s knjigami.«
Torej skrajno neprimerni prostori za tako delo, kot je delo s knjigami. Vemo, da je potrebno z njimi ravnati skrajno previdno. Če že ne zaradi njihove notranje vrednosti, pa zaradi tega, da jih čim dlje ohranimo.
Je delitev knjižnice res nujna?
O problemu knjižnice so v radgonski občini razpravljali že lani na številnih sestankih, izvršni svet skupščine občine pa je sprejel sta-
liščfe, da se matičnost ohrani. Lani je občinski kulturni skupnosti tudi uspelo najti denar za še enega zaposlenega. Prav tako so lani povabili na pogovor predstavnika matične službe v Ljubljani. Do uresničitve je prišlo šele letos januarja.
»S temi pogoji matične službe so seznanjeni tudi člani izvršnega sveta in sedaj intenzivno iščemo prostorsko rešitev. Zavedamo se, da novogradnja ne pride v poštev. Vendar pa je v celotnem mestu veliko pomanjkanje prostorov, tako da so vsi predlogi resnično samo možnosti. Najprimernejši prostor bi bil v kulturnem domu, kjer ima TVD Partizan svojo dvorano, ali pa v prizidku. Pogovarjali smo se tudi, da bi del knjižnice preselili na drugo lokacijo, to pa pomeni takoj dodatno zaposlitev, toliko bolj, ker smo začeli z izposojami v krajevnih skupnostih,« je povedala Marija Sedivy. Če bi le prišlo do ločitve, bi se verjetno ločili na pionirsko in mladinsko knjižnico ter na drugo.
Matičnost kot povezanost knjižnic
Če bi želeli matično službo tudi zares opravljati, bi morali povezati in urejati vse knjižnice v občini. Na neki način počnejo to že sedaj, vendar si kaj več niso mogli privoščiti, saj jim je to do sedaj preprečevalo pomanjkanje zaposlenih. Sodelujejo predvsem s šolskimi knjižnicami, tako da jim te pošljejo sezname knjig za bralno značko ali obvezno branje. Nekatere zunanje šole si te knjige, ki jih imajo za obvezno branje otroci, za nekaj mesecev sposodijo. Zelo dobro sodelovanje pa je s knjižnico v dijaškem domu v Radencih, saj radgonska knjižnica tamkajšnjo redno oskrbuje s knjigami.
V delovnih organizacijah pa se položaj nenehno spreminja. Zaenkrat imajo organizirano sposojo knjig urejeno le še v DO Mura, tozd Moda. Tudi tukaj se bodo morali dogovoriti kako naprej, saj je ta obveza obležala po navadi na plečih mladinskega predsednika, ti pa se menjavajo vsako leto.
Radenska ima zelo dobro urejeno izposojo (čeprav so prostori tudi prej slabi kot dobri) tako za goste kot za svoje delavce. DO Avto-radgona seje takoj na začetku sodelovanja odločila za plačilo članarine vsem zaposlenim, medtem ko so tudi v Elradu uredili svojo izposojevalnico knjig. Tudi tukaj je z leti minilo zanimanje ali pa je zaposlenim, ki so se morali ukvarjati z izposojo, postalo to delo preveliko breme. Tako je tudi Elrad letos raje plačal članarino za vse zaposlene.
Središče kulturnega dogajanja v kraju
Kdaj bodo torej v Gornji Radgoni dobili knjižnico, ki bo središče kulturnega dogajanja v tem obmejnem kraju? Kdaj si bodo lahko tudi radgonski šolarji ogledovali knjižne razstave v domačem mestu, odrasli pa udeleževali srečanj s pisatelji in pesniki ter literarnih večerov. Knjižničarke imajo voljo do dela, smo slišali, in bi z veseljem organizirale marsikaj. Pravi užitek je bilo opazovati otroke na pravljičnih urah v zimskih počitnicah, ko seje tudi knjižnica vključila v program Vesele počitnice 88. Toda sredi knjižnih polic ali v učilnici delavske univerze, ki je le redko prosta, je tako delo nemogoče.
In kaj bo, če radgonska knjižnica izgubi status matičnosti ? To pomeni, da bo za knjižnice v tej občini prevzela skrb (predvidoma) mariborska, ki bo zaposlila dodatne delavce, dobivala v ta namen denar kulturne skupnosti, položaj knjižnic pa bo verjetno ostal tak, kot
je danes.
Prva seja sveta za kulturo pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze v Murski Soboti je bila izjemno vsebinska s pobudami za izboljšanje stanja v soboški kulturi, ker pa je svet le svetovalno telo, bo potrebno najti še ustreznega izvrševalca dogovorjenega, da ne bodo besede, kot že nekaj let na tem področju, šle mimo pravih ušes. Potrebno je imeti tudi slonovo kožo, da kot izvajalec ne posreduješ ustreznega poročila o svoji dejavnosti skupnosti, ko gre za obravnavo realizacije njenega dela. Pomurska založba, občin-
Bernarda Peček
VEC KOT SVETOVANJE
ska Zveza kulturnih organizacij in arhiv poročil niso posredovali, predvsem dejavnost zveze, ki naj bi združevala ljubitelje, pa bo v ospredju obravnave prihodnje seje sveta s poudarkom na analizi upoštevanja odločitev in delovanja pristojnih odborov. Kajti nerazumljiva je ustvarjalnost na eni in birokratska zavora na drugi strani, kot je opazna tudi neizenačenost posameznih poročil iz Pokrajinskega muzeja ter upad obiska v soboški galeriji. Na to je opozoril odbor samoupravne delavske kontrole pri Kulturni skupnosti Murska Sobota, na se-
Zborov okrogli jubilej
Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač v baročnem salonu soboškega gradu.
Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote je jubilant in zato mu gredo čestitke. Minili sta dve desetletji od ustanovnega občnega zbora, pevci in pevke pa so se začeli zbirati in peti že prej. Zdaj jih je v zboru 54, med njimi pa tudi dvanajst takih, ki pojo od ustanovitve. Prvi predsednik zbora je bil Jože Brunec, ki še vedno poje, ob desetletnici je bil predsednik zbora Marjan Suhadolnik (oba imenovana pojeta skupaj z zakonskima družicama), vmes mu je predsedoval Albin Rodež, tudi stalni pevec, sedanji predsednik pa je Franček Štefanec.
Ko smo zborovodjo Tomaža Kuharja, ki petnajst let vodi sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač, vprašali, kaj si želi, ko razmišlja ob takšnih in še ča-stitljivejših jubilejih, je odgovo
Zborovodja Tomaž Kuhar, obdan s korepetitorkami: Anko Suhadolnik, Milevo Kralj in Alenko Brulc.
Predsedniki zbora: prvi (od leve proti desni) Jože Brunec, Marjan Suhadolnik, Albin Rodež in (sedanji) Franček Šte-fanec.
ril: »Pri pevcih čim več vztrajnosti, zagretosti in veselja za petje v zboru, discipline in odgovornosti, doslednosti pri izvajanju, kajti le tako bomo dosegli zadovoljivo raven našega petja. Potrebujemo tudi boljše delovne prostore. Želim si tudi, da bi naše nastope in sploh vse kulturne prireditve obiskovalo čim več ljudi. In poziv, ki naj ne bi naletel na gluha ušesa — povečati želimo naš zbor, želimo si novih pevcev, mladih, delovnih in vztrajnih. Obiščite nas in sode-
SPORED JUBILEJNEGA KONCERTA, KI JE POSVEČEN TUDI DNEVU ŽENA:
Psalite deo nostro: Johann Sebastian Bach
Pravoslavna liturgija — odlomek: Stevan Stojanovič Mokratyac Ne zveni mi: Benjamin Ipavec (Simon Gregorčič) Ne vem, kdo bolj je tožen: Lojze Lebič (Josip Murn) Rožici: Benjamin Ipavec (And. Okiški) Nekje: Rado Simoniti (Mojca Krže) Pust: Radovan Gobec (Igo Gruden) Sonce ljubo (tržaška narodna): Pavle Merku—Slavko Mihelčič Pes me iz Medimurja: dr. Vinko Žganec Pasoljano (slovaška narodna): Samo Vremšak Ljuba vigred (koroška narodna): Lojze Lebič Vinske narodne: Josip Vošnjak
Speivaj nama Katica (prekmurska narodna): Radovan Gobec Na Vipavskem: Rado Simoniti (Ludvik Zarzut)
ji sveta pa je bila tudi beseda o kadrovanju in spremembah pri urejevanju grajskih parkov. Za rakičanskega naj bi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora poskrbel letos (kot je bilo potrjeno na republiški kulturni skupščini), beltinski pa bo imel prednost v naslednjem letu. Še v tem pa bo pred jesensko-zimsko sezono potrebno usposobiti zaprto gledališko dvorano v gradu in najti ustrezne prostorske rešitve za knjižnico v njem.
Ker je sodelovanje z zdomci potekalo povsem mimo Kulturne
lujte z nami.«
Poleg jubilejev je pomembno tudi to, da je zbor dal pobudo za priredbo prekmurske narodne Ne ori, ne sejaj za mešani zbor. Priredba je delo Radovana Gobca, ki je tudi avtor priredbe te priljubljene prekmurske narodne pesmi za dekliški zbor. Na bližnjem srečanju zborov Naša pesem v Mariboru pa bo sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač tekmoval s priredbo druge prekmurske narodne, Speivaj nama Katica, ki jo uvršča tudi v jubilejni koncert.
DVAJSETLETNICA ZBORA
»Dvajset let smelo potujemo skozi čas člani Sindikalnega mešanega pevskega zbora Stefan Kovač Murska Sobota. In naša pesem postaja iz leta v leto smelejša. V dveh desetletjih smo
imeli 456 nastopov in se naučili 224 pesmi. Peli smo v Pomurju, širom po Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem v Avstriji, Zahodni Nemčiji. In vedno smo se najbolj veselili prisrčnega priznanja poslušalcev. To je bilo naše plačilo. Pozabljali smo na napore. V teh letih smo posvetili vajam, če to spremenimo v osemurni delavnik, preko dve leti.« Tako je v uvod svojega napovedanega govora in prispevka na zloženki, ki je izšla kot vabilo na nocojšnji jubilejni koncert, zapi-
skupnosti Murska Sobota in je vezano na akcije družbenopolitičnih organizacij, kot je zapisano v pregledu realizacije programa za preteklo leto, bo v letošnjem potrebno več sodelovanja med pristojnimi odbori, dosedanje nesodelovanje in posledice bo svet prav tako analiziral, v svoj delovni osnutek pa vključil tudi priprave na folklorni festival v Beltincih, ponudbo turističnih spominkov pred turistično sezono in zaznamovanje obletnic (predvsem) rojstva in (manj) smrti Miška Kranjca.
B. Bavčar
sal predsednik zbora Franček Štefanec.
Če nadaljujemo s kronologijo, potem kaže spomniti, da je bil ustanovni občni zbor 19. januarja 1968, ko se je zbralo 63 pevcev, pretežno članov nekdanjega zbora Štefan Kovač (ta je pel od septembra 1945. leta pod vodstvom priznanih zborovodij, profesorjev: Ferda Pirca in Vladimirja Močana). Uvrstil se je med najboljše pevske skupine v domovini in imel številne nastope — dojeta 1948 jih je bilo več kot sto. Žal je prenehal delovati, kljub številnim priznanjem in nastala je nekajletna vrzel. •
Prvi zborovodja na novo ustanovljenega zbora je bil Aleksander Vlaj, od 1973. leta pa uči pevce zborovskega Petja Tomaž Kuhar. V vrstah pevcev jih je
povprečno okoli petdeset, od rosne mladosti do častitljive starosti,. najrazličnejših poklicev. Eni prihajajo in drugi odhajajo, zbor pa ves čas poje, čeprav nima svojih prostorov in mu vadbo omogočajo na ekonomski šoli. O tem, da bi si svoje mesto zaslužil, smo pisali že ob drugih jubilejih, ob tem pa pripišimo, da zboru-mla-deniču želimo tudi uspešna zrela leta, ko bo dvajsetletnici sledila še večletnica zanosnega petja, in da bi bil deležen večjega posluha. Ne le na koncertih, ampak, tudi takrat, ko pevci izražajo svojo potrebo po klubskih prostorih, v katerih bi radi shranili odličja, ki se jih je že kar nekaj zbralo in so edino plačilo za trud, vložen v dolge ure vaj.
Brigita Bavčar Foto: Lado Klar
Jezikovni problemi prevajanja
Tak je naslov predavanja in pogovora z Alešem Bergerjem, urednikom Mladinske knjige, ki ga svet bralcev pri Dobri knjigi vabi v goste naslednji ponedeljek, 14. marca, ob 11.30. Srečanje v skupščinski dvorani v Murski Soboti bo tudi priložnost za analizo razmerja med socialnimi zvrstmi ter pogovor o zlorabah slovenskega knjižnega jezika, bb
Kulturni večeri v Črenšovcih
V Črenšovcih so v nedeljo sklenili niz prireditev, ki so bile ob sobotah in nedeljah pod naslovom Kulturni večeri. Ž obiskom so zelo zadovoljni, še posebej ob dramskih uprizoritvah, ko je bila dvorana nabito polna. V nedeljo so kot zadnji gostovali člani kulturnega društva Miško Kranjec iz Velike Polane. Predstavili so se folkloristi in ljudski pevci ter mladi popevkarici in navdušili občinstvo.
Š. S.
kulturni koledar
Četrtek, 10. marca
MURSKA SOBOTA - Ob 19.00 bo v dvorani kina Park jubilejni koncert Sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač, ki ga vodi zborovodja Tomaž Kuhar.
PETEK, II. MARCA
MURSKA SOBOTA - Ob 18.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave 15. mednarodne likovne kolonije z Lendave, ki jo posreduje delovna enota Galerija-Muzej Zavoda za kulturo Lendava. S svojimi deli se predstavljajo njeni udeleženci: Sandi Cervek, Magdolna in Ferenc Kalmar, Istvan Kotnyek, Erich Novozsel, Ivan Simon in Alenka Sottler.
Ob 19.00 bo v soboški galeriji pogovor na robu, ki ga v okviru svojih pogovorov na obrobju organizira Književna mladina Murska Sobota. Tema pogovora s Petrom Amaliettijem bo Vstajenje prve slovenske založbe Feniks, sogovornik pa bo tudi Jernej Vilfan, avtor razgrabljene knjige Ob kresu komunizma.
SOBOTA, 12. MARCA
TURNIŠČE — Ob 18.00 bo v prireditveni dvorani gostovanje kulturnega društva iz Črenšovec, ki bo uprizorilo komedijo Toneta Partljiča: Ščuke pa ni, ščuke pa ne.
NEDELJA, 13. MARCA
ČRENŠOVCI — Zaradi izjemnega odziva na predstavo bodo črenšovski ljubitelji gledališča ponovili komedijo Toneta Partljiča Ščuke pa ni, ščuke pa ne za domače občinstvo. Ponovitev gledališke predstave bo ob 18.00 v prireditveni dvorani.
PONEDELJEK, 14. MARCA
GORNJA RADGONA - V domu kulture bo ob 19.00 gostoval Teatar u gostima iz Zagreba z uspešnico — Simonovo komedijo V mojem ali tvojem stanovanju. Nastopajo: Ana Karič, Lela Margitič, Boris Buzančič in drugi.
TOREK, 15. MARCA
RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 20.00 nastop mladega violinista Mirana Kolbla iz Maribora. Za klavirjem ga bo spremljal profesor Janko Šetinc.
razstave
LENDAVA — V galeriji so razstavljena najnovejša dela akademskega slikarja Vladimirja Potočnika iz Ljutomera. Predstavili jih bomo na Kulturnih obzorjih v naslednji številki Vestnika.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela slikarja in uporabnega grafika Leopolda Strnada iz Celja.
MURSKA SOBOTA — V likovnem razstavišču Ljubljanske banke—Temeljne pomurske banke razstavlja LI-KOS. S svojimi deli se predstavljajo njegovi člani: Peter Jančar, Franci Jaušovec, Vilko Gerlec, Aaolf Fen, Alojz Rous, Pero Stojanovič in Lojze Veberič. »Slike, ki jih razstavljamo, so rezultat dela zadnjih dveh let, so torej priložnostni izbor iz ustvarjanja tistih članov društva, ki že dalj časa v oblikovanju prostora in govorici barv najdevajo možnost užitka in izkazujejo interes po vedno polnejšem obvladovanju tega jezika, tako v njegovem branju, kakor tudi uporabi. Z različnimi ustvarjalnimi intencijami ter pristopi in v različnih slikarskih medijih se izkazujejo kot različne osebnosti z različnimi likovnimi svetovi,« jih na zloženki ocenjuje mentor — akademski slikar Ignac Meden.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Viktoria Holt — DEMONSKI LJUBIMEC, Pavel Matej Rak — RADIOSTEZIJA IN BAJALlCAR-STVO NA SLOVENSKEM ter Fran Milčinski in Marija Vogelnik — TRDOGLAV IN MARJETICA.
POPRAVEK
V zadnji številki Vestnika (8) je na strani Kulturnih obzorij v tiskarni nastala pomota. Pravilen podpis pod fotografijo je: SUZANNA KIRA-LY-MOSS: IZ CIKLA SUMMA SUMMARUM.
VESTNIK, 10. MARCA 1988
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
POTUHA ZA POZABLJIVCE
Na svetu je čedalje več raztresenih, pozabljivih in pozabljivo bedastih ljudi. Najhujšim pozabljivcem prihaja na pomoč najnovejša domislica. Na voljo je lep stenski koledar, ki ima to posebnost, da hrani v sebi spomin na 2000 pomembnih datumov, ki jih vstavite v njegov elektronski spomin, če želite, kar za 60 let vnaprej. Ko se približuje pomemben datum, začne na odrejenem dnevu utripati lučka, od potrebe in želje uporabnika je odvisno, ali en dan, dva ali tri dni prej. Tako elektronski koledar redno, leto za letom, opozarja na rojstne dneve, obletnice in druge pomembne datume, ki jih vnesete vanj.
Koledar se vsako leto sam preuredi tako, daje točen in da razpored dnevov in datumov ustreza. Nekatere obletnice in pomembne dneve vnesete za stalno, denimo, rojstne dneve, obletnice porok ipd., druge pa po želji vsako leto posebej. Na koledarju je tudi ura. V Evropi bo koledar na voljo že letos.
70-letni mesar še dela
Odštevamo dneve, ki nas ločijo do prvega pomladnega dne in listamo po publikaciji Zeleni list pomurskih naravovarstvenikov, kjer pod podobno sliko, kot je pred vami, najdemo podpis: »Stiriperesnost na vodi je kakor sreča, ki vre iz globin nezavednega.« Tokratna ogrožena rastlina se imenuje štiriperesna marsilka, latinsko Marsilea quadrifolia. Pravijo, da je pred umetnostjo okolja človek primoran biti ponižen, sebi in naravi v prid mora svoje postopke naravnavati po načelu majhnih posegov in skrajno obzirno. Večino vednosti, ki jo za to potrebuje, mora šele doumeti. Ali doumevamo?
Dokumenti iz damine
Zgodovinski arhiv na Ptuju na srečo nima dokumentov, s katerimi bi bremenili mednarodne politike in odločal o njihovi usodi, imajo pa dragocenejše gradivo, ki so ga označili kot kulturno dediščino, saj govori o življenju na naših tleh pred nekaj stoletji.
Pokrajinski arhiv Maribor jim je odstopil razstavo Iz fondov zemljiških gospoščin, katere avtor je dr. Jože Mlinarič. Dopolnili so jo z vrsto dokumentov, ki jih hranijo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Arhivsko gradivo zemljiških gospostev za območje Ptuja in Ormoža je izredno raznoliko po izvoru, materialu in ohranjenosti. Največji fond (110 metrov, približno 700.000 dokumentov) je gradivo zemljiškega gospostva Ptuj, ki vsebuje še gradivo gospostev Hrastovec, Brstje in Gornja Lendava (Grad) za čas od 1413. do 1945. Skoraj sto metrov predstavlja gradivo obeh samostanov. Zanimiva razstava bo odprta vse do 18. marca.
volj pozorno. Pripominjajo, da so pozornost izb in hotelov prirejene moškim kolegom, m namenjajo več pozornosti le, če jih spremljajo moški. V Londonu so užaljene ženske reagirale tipično angleško — ustanovile so potovalni klub poslovnih žensk, ki zbira pritožbe, dela ankete in javno žigosa premalo pozorne organizacije.
In kakšen je rezultat? Nekatere verige hotelov, ki jim ni do obrekovanj, so že začele spreminjati odnos do poslovnih popotnic —
V tozdu MESO Trbovlje delovne organizacije Zasavske kmetijske zadruge, ki je članica ABC Pomurke, še vedno aktivno dela pred 70 leti v Ameriki rojen Žani Martinčič. Iz Amerike se je v domovino vrnil leta 1924. Zaradi pomanjkanja kvalificiranih mesarjev v Zasavju Martinčič dnevno še zmeraj 4 ure prodaja mesne izdelke. Martinčiča so honorarno angažirali, ker je bil in je še tačas dober in uren delavec. Sicer pa, kot je videti na fotografiji, svoja leta dobro skriva. Pravi, da je bolj malo kadil, zato pa se ni nikoli odrekel dobri štajerski kapljici.
Boris Hegediiš
sobe so opremili s toaletnimi ogledali, kukali na vratih, strežno osebje pa jih včasih tudi pozdravi.
Kraljica se utaplja v bogastvu
Tale kuža je lahko zadovoljen s črnimi lisami. Če bi bil brez njih, ga v snegu sploh ne bi opazili... Foto: M. Gašpar
Srhljivi podatki o aidsu
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je bilo v začetku januarja 73.747 obolelih za aidsom, v začetku februarja pa že 77.266. Na čelu so ZDA z 51.361 primeri. Sledijo Francija (2523), Uganda (2369), Brazilija (2325), ZRN (1669), Tanzanija (1608) in Kanada (1435).
V Švici pride na milijon prebivalcev 54 obolelih, kar je največ v Evropi. Ministrstvo za zdravstvo poroča, da se je v enem letu število obolelih podvojilo in konec leta 1987 naraslo na 355. Med bolniki je desetkrat več moških kot žensk, homoseksualcev pa je šestdeset odstotkov. Tak razvoj kaže, da so popolnoma stvarne napovedi, da bo v Švici leta 1991 že 3500 bolnikov obolelih za aidsom.
Prvo mesto v Evropi ima Francija z več kot 2523 obolelimi. Na milijon prebivalcev je obolelih 46. V ZRN pa pride na milijon prebivalcev 26 primerov aidsa.
Med 61 novorojenčki, ki so se januarja rodili v New Yorku, ima en otrok protitelesa v krvi. Konec novembra lani so testirali 19.157 otrok in zajeli celo državo New York. V raznih predelih mesta pa številke nihajo. V Bronxu, ki je najhuje prizadet, ima vsak triinštirideseti dojenček protitelesa, na obrobnih predelih pa le eden od 749 otrok. Strokovnjaki predvidevajo, da 40 odstotkom teh otrok matere niso prenesle le protiteles, ampak tudi virus, in so se na ta način okužili.
Številke pa ne podajajo dejanskega obsega obolelosti in njene porazdelitve, ker vse države ne pošiljajo podatkov.
©emona commerce ljubljana tozdagroplod Ijutomer
DISKONTNA PRODAJA
PONUDBA TEDNA:
Lešniki, jedrca
— živila
— pijače — čistila
Orehi, jedrca Ozimnica
ODPIRALNI ČAS
med tednom od 7.30 do 15.00
četrtek od 9.00 do 17.00
sobota od 8.00 do 12.00
Seznam dvestotih najbogatejših ljudi v Veliki Britaniji je objavil londonski mesečnik Money. Na njem so tudi zvezdniki Paul McCartney, Mick Jagger in Joan Collins. Kraljičino imetje cenijo na 3.34 milijarde funtov. Njen sin prestolonaslednik princ Charles je s 340 milijoni funtov na 14. mestu. Britanska kraljica, ki ima v različnih družbah ogromno delnic, veliko nakita, tekaških konj in okoli 115.000 hektarjev zemlje, je peta najbogatejša oseba na svetu. Njeno bogastvo pa se ne more niti primerjati z imetjem sultana Bru-neija, ki je vredno 14 milijard funtov. Časopis piše, da je samo 15
odstotkov bogatašev svoje imetje podedovalo, dve tretjini pa sta si ga pridobili sami.
Žnani rock pevec Elton John upravlja z 42 milijoni funtov, njegova kolega Phil Collins in Mick Jagger pa z 22 oziroma 19 milijoni. Imetje igralca Mihaela Caina cenijo na 17 milijonov, Rogerja Moora pa na 14 milijonov. Tolikšno je tudi bogastvo bivšega člana Beatlesov Georga Harrisona. Tudi najbogatejša zvezda glasbene scene izhaja iz te skupine. To je Paul McCartney, katerega imetje cenijo na 79 milijonov funtov. Med najbogatejšimi je samo dvanajst žensk.
Hočejo drugačne obraze
Mnoge mlade Japonke želijo biti podobne Evropejkam, zato se jih vse več odloča za kozmetične operacije, s katerimi jim spremenijo obliko oči in povečajo nosove. Takšne posege opravlja posebna skupina plastičnih kirurgov v tokijski bolnišnici Jujin. V minulih dvanajstih mesecih so operirali okrog 10.000 žensk. In koliko ta stvar stane? Vsaka, ki ni zadovoljna s svojim videzom, mora za kirurški poseg odšteti dvesto jenov, torej blizu dva milijona dinarjev.
Pred operacijo naredijo vsaki mavčni odtis, na katerem zdravniki demonstrirajo spremembo. Še tole: če se katera pozneje odloči za svoj prejšnji videz, ji brez oklevanja ustrežejo. Za denar, seveda.
Do premoga brez plačila
MOREČE RAZKOŠJE
S Kosova je prišla vest, da mnogi zasebniki na nahajališču v Sibovcu že več let kopljejo premog in ga potem razvažajo na vse strani. Inšpektorji so našteli kar 426 odprtin in oken, predvsem na družbenih zemljiščih. Z izkopom lignita se ukvarjajo predvsem prebivalci Sibovca, Grahovca, Bivoljka, Žilivode, Streovca in nekaterih drugih krajev v bližnji in dalinii okolici.
Nahajališče premoga Sibovac je označeno kot prednostno območje kosovskega premogovnega bazena. Ko bosta površinska kopa Dobro selo in Belačevac izpraznjena, se bodo razširili proti Sibovcu, kjer nameravajo odpreti nov površinski kop, zgradili pa naj bi tudi novi termoelektrarni z močjo po 300 megavatov. Naha-
Ndjbole niicamo predsedstva, štera bi bijla brez nasledstva. Pa člane svetov federacije, lejko brez sakše kvalifikacije.
Od velki se fčijo tej mali, ka tuj se bojo po njih zvali. Zato smo svejte republik vb najsi, ka ne bi na stran poti zajšli.
Na srečo je konec olimpijade, ništerni menjali so >fasade<.
Bravo, kričijmo za nastopajouče, pa spremljajouče, zastopajouče.
Tej zadnji so telko napravili, ka pejneze so zapravili.
Mamo rejsan lejpe fante, oblečene v državne gvante.
jališče je geološko raziskano, bodoče eksploatacijško polje pa tudi že določeno. Ocenjujejo, da je v njem okoli 640 milijonov ton premoga. Jalovinska plast je zelo tankg. Na nekaterih mestih je premog celo na površju zemlje in so tako postala idealna za zasebno izkopavanje.
Čeprav so »rudniki« površinski, takšen način izkopavanja ni popolnoma varen. Pojavljajo se strupeni in eksplozivni plini ali voda, prihaja do podorov. Menda je prišlo že do hudih poškodb in tudi smrtnih primerov. Ponekod so z izkopavanjem povzročili drsenje tal, obstaja pa tudi nevarnost, da bi prišlo do samovžiga. Strokovnjaki ugotavljajo, da bi vse to lahko ogrozilo bodoče izkoriščanje nahajališča Sibovac.
Opozorilo ni slučajno. Izračunali so, da so samo s teh še vedno aktivnih »zasebnih« rudnikov in jam, ne da bi upoštevali tiste, ki so jih že zasuli, odnesli okoli 50.160 ton premoga. Ti svojevrstni pirati iz vsake jame odnesejo na leto povprečno 555 ton lignita.
Z nezakonitim izkopavanjem premoga se menda ukvarjajo predvsem nezaposleni. Zadnja leta je to postal zelo donosen posel. Glede na način kopanja lahko sklepamo, da to delajo tudi delavci kosovskega elektrogospodarstva, kateremu pripada nahajališče, in upokojeni rudarji njegovih premogovnikov. Inšpektorji imajo vtis, da z nasveti pomagajo celo nekateri rudarski inženirji.
Končno zboljšan daljnogled
Direktorja Akademije znanosti v Chicagu, dr. Williarma Beecherja, sicer navdušenega opazovalca ptic, je tri desetletja motilo, da se daljnogled, osnovno orodje ornitologov, v bistvu ni spremenil dobrih 150 let, vse odkar je Ignazio Porro izumil osnovno sestavino daljnogleda, pravokotno prizmo. Zaradi nespremenjene zasnove daljnogleda, po kateri so potrebne štiri takšne prizme, so tudi moderni daljnogledi ostali razmeroma nerodne, dolge in težke naprave. To predobro vedo ornitologi, opazovalci ptic, ljubitelji nekaterih športov in tudi obiskovalci gledališč in oper. Poslej pa ni več tako.
Dr. Beecher je po dogoletnem izumljanju in ob lepem kupu zapravljenega denarja končno le iznašel super lahek in majhen daljnogled, ki se ga uporablja tako preprosto kot naočnike. Namesto pravokotnih prizm je uporabil milimeter tanka in kot peresca lahka ogledalca z izjemno odbojnostjo ter leče, prevlečene s posebnimi premazi za večjo prepustnost svetlobe. Njegov mali daljnogled, ki meri v dolžino 4 centimetre in tehta 8 dekagramov, ima veliko svetlobno jakost, saj se skozi zapleten sistem ogledal in 14 leč izgubi zgolj odstotek svetlobe.
Bogastvo je lahko prava mora, ugotavljajo ponekod po svetu. Posebno še za mlade. Otroci bogatih staršev pogosto odraščajo ob negovalkah in služabnikih, ki jih varujejo pred težavami. Zato mnogi čustveno in intelektualno nikoli ne dozorijo. Poleg tega, da se mnogo ukvarjajo sami s seboj, jih muči občutek, da niso za nobeno rabo. Imajo slabo vest, ker so se že rodili bogati. Taki občutki pokvarijo celo veselje do kupovanja dragih stvari. Nekateri opazijo revščino in neenakost v družbi jih muči, da so bogati.
Bogataški otroci odraščajo v razkošnih hišah, se vozijo z družinskimi letali, helikopterji ali rolls royci. Vrstijo se zabave in darila, na primer ford mustang za diplomo. Ko postanejo polnoletni, podedujejo ogromno denarja. Večina ljudi bi bila presrečna, njih pa prevzema občutek krivde, samote in nemoči. Podobne težave ima vedno več bogatašev.
Tako bogataško bolezen imenujejo »afluenca« (affluent pomeni v angleščini bogat, premožen). V današnji družbi, ki vidi v denarju rešitev vseh težav, ne vzbuja preveč usmiljenja. Bolezen poznajo tudi tisti, ki zadenejo na primer glavni dobitek na loteriji. Lahko pa je tudi kroničen pojav v družinah, kjer se bogastvo deduje iz roda v rod.
Nekatere žrtve »afluence« si na vso moč prizadevajo, da bi bogastvo prikrile. Nekateri ga skrivajo pred sošolci, ženske se poročijo, tako spremenijo priimek in se nato odselijo v drug kraj. Drugi skrivajo celo to, da so sorodniki bogatašev, čeprav sami niso bogati. Problem so tudi ljubezenska razmerja, na primer, kadar žensko privlači moški, ki ni bogat. Bojijo se, da se partner z njo ukvarja le zaradi njenega denarja. Nekatere iščejo
stik z revnejšimi moškimi in pri tem skrivajo svoje bogastvo.
Mnoge je groza, da bi izgubili bogastvo, ki njihovi osebi daje pomembnost. Pogosto otroke starši slabo pripravljajo na ravnanje z denarjem. Mnogi dediči pravijo, da starši z njimi nočejo govoriti o denarju, ker je to po njihovem mnenju nespodobno. Povedo jim le najnujnejše.
Žrtve le nerade iščejo pomoči. Mnogi bogataši mislijo, da nimajo pravice imeti probleme in iih je sram, da bi tožili. Na vrhu družbene lestvice je mnogo osamljenosti, zato so v ZDA začeli organizirati seminarje za bogataše, da se lahko zaupno in odkritosrčno pogovarjajo o svojih težavah in stiskah.
STRAN 12
VESTNIK. 10. MARCA 1988
za. vsakogar nekaj
Kašljajte sproščeno
Kašljanji je vsakdanji pojav in večina ljudi mu ne pripisuje povezave s kakim obolenjem. Kadilci so precej krivi, da se ljudje tako malo zmenijo za opozarjanje telesa. Za vsakim kašljanjem se namreč skriva napor dihal, ki bi se rada očistila. Zato je nespametno, če jih poskušamo ovirati in takoj vzamemo sredstvo, ki naj bi ublažilo kašelj.
Zdravnik loči akuten kašelj od kroničnega. Akutni kašelj je večinoma znamenje, da smo se prehladili, kronični pa opozarja na obolenje sapnic in pljuč. Nadalje zdravnik loči med suhim in tako imenovanim produktivnim kašljem. Prvi je lahko kašelj zaradi preobčutljivosti, dostikrat tudi živčnosti, produktivni pa je posledica okužbe dihal z virusi in bakterijami. V vsakem primeru je najpametneje takoj ugotoviti, za kaj gre. Zoper suhi kašelj zdravnik predpiše sredstvo za pomirjevanje, da vsaj ponoči odneha nevšečni dražljaj. Toda pri produktivnem kašlju bi bila takšna sredstva brez učinka. Prijajo sredstva, ki spodbujajo izločanje sluza. Lahko si pomagamo tudi sami — s kamilično soparo, ki jo moramo vdihavati dvakrat na dan.
VRT JE POTREBEN ZRAKA
Kadar zima počiva, si vzemimo nekaj ur časa in stopimo na vrt s sekiro in žago, če je vrt star, sicer nam bodo zadostovale vrtne škarje. V tem času lahko odžagamo manj dragocene grme in drevesa, ki so se tako razbohotili, da s svojimi vejami dušijo žlahtnejše vrste. Če bomo kaj podrli, štor takoj izkopljimo. Listnate žive meje, ki so zrasle v višino in širino, da nam to ni všeč, lahko zdaj spet oblikujemo. Brez skrbi odstranimo star les in redčimo tako dolgo, da ima živica spet pravo obliko. Pri mejah iz iglavcev tega ne moremo narediti, ker ne odženejo iz notranjih golih delov.
Starejše grme, ki so se preveč zgostili, obrežemo tako, da jim vrnemo naravno obliko. Zlasti temne stare veje odrežemo tesno nad tlemi, da mladi poganjki laže odženejo in se lepše razvijajo. Rast dobi po preudarnem redčenju več svetlobe. Pri tem delu nam ostane veliko odpadkov. Debele uporabimo za kurjavo, tanke pa drobno narežemo in damo na kompostni kup. Lepe vejice lahko odnesemo na toplo in jih vtaknemo v vazo. Zdaj bodo hitreje odgnale in se razcvetele kot tiste, ki smo jih bili prenesli v sobo decembra. To so vejice forzicije, leske, drena, češnje, višnje, slive in jablane. Stopimo torej večkrat na vrt in poskrbimo, da bodo dobile rastline več svetlobe.
ZA LJUBITELJE VRTNIC
Bele hibridne čajevke: MARECHAL TITO
To lepo hibridno čajevko so vzgojili v francoski rožni hiši Mailland 1975. Ime je dobila po našem predsedniku Titu. Povpraševanje po tej sorti je zelo veliko, tako da je vsako leto zmanjka. Rastlina je bujne rasti, saj zraste 80 do 100 cm visoko. Poganjki so dolgi, na koncu pa imajo velike cvetove. Cvetovi so v bistvu dvobarvni, beli in rožnati, in na robu cvetnih lističev rdeče navdihnjeni. Cvet je velik, okroglast, v sredini nekoliko dvignjen in bogato polnjen, saj je sestavljen iz 30 do 35 cvetnih lističev. Cvet je zelo velik, saj meri v premeru do 12 cm in ima nežen vonj. Cveti bogato vse do pozne jeseni, do mraza. Rastlina je zdrava in nima posebnih bolezni. Nevarno je le dolgotrajno deževje, zaradi katerega se cvetovi pogosto ne odprejo, ker jih napade siva plesen.
Vinogradniški zrezek
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji
21
2.
3.
4.
5.
232.
Body next to body — Brigitte Nilson & Falco 1 maschi — Gianna Naninni
Bodi srečna Julija — Magnet The look of love — Madonna Točajka — Brane Drvarič
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi fivideostudia na Kidričevi 21, telefon: 25 577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota.
Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18. do 19. na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali 648 kHz.
NAŠA RISBA
Znate negovati nakit?
Nakit iz zlata ali platine moramo enkrat na leto odnesti k zlatarju, da ga strokovno očisti, še bolj pa zato, da pregleda, ali kamen še trdno leži na svojem mestu, ali so se členi verižice zrahljali, da jih takoj popravi. Tudi ni vseeno, kako je z zaponkami, saj bi prav zaradi pokvarjene zaponke kaj lahko izgubili dragoceni okras.
Tudi sami moramo kdaj pa kdaj očistiti nakit. Prah in nesnaga se zajedata v člene in zaponke, na kamne in pod nje. Nakit iz zlata lahko očistimo v nevtralni topli raztopini, na primer milnici ali raztopini blagega pralnega praška, nazadnje pa ga skrtačimo z mehko ščetko. Druga možnost je sredstvo za čiščenje zobne proteze, ki ga razredčimo z mlačno vodo in pustimo nakit v raztopini kako uro. Tudi zmes smukca in vode raztaplja nesnago. Nakit lahko natremo tudi s polovico čebule in ga pustimo sušiti nekaj ur. Vsekakor moramo nakit nazadnje zloščiti z mehko krpo.
Platina je trda, toda občutljiva, zato bo najbolj prav, če prepustimo skrb strokovnjaku. Tudi kamni potrebujejo nego. Vsakemu ne prija enak način čiščenja. Če izberemo napačna sredstva, še zlasti kemična, lahko naredimo veliko škode. Biseri so zelo občutljivi za vse vrste kozmetičnih in kemičnih sredstev. Najbolje bo, če jih po vsakem nošenju previdno zbrišemo z mehko krpo. Isto velja za turkiz, slonovo kost in jantar.
-------AVTOMOBILIZEM------
oci
/4 *
«,<
Nekoč se je vodila vojna za modo s škarjami, sedaj se bije boj z gumbi. Gumbi dobivajo čedalje večjo veljavo, čeprav jih poznamo že več stoletij. Prvi manufakturni gumb se je rodil 1867. leta. Stroji izdelujejo gumbe iz kovine, porcelana, ebenovine, kože, blaga vseh vrst. Tehnika se je hitro razvijala, z njo pa tudi izdelovanje gumbov. Do polovice tega stoletja so gumb kot modni datajl najbolj razvili nekateri francoski modni kreatorji. Velika inovatorka mode Elsa Schaipireli je lansirala gumbe, ki le malo spominjajo na standardne, zanjo so osnutke risali Picasso, Dali in drugi umetniki.
Danes so v modi gumbi vseh barv, oblik in namenov. V več kot pet tisoč letih obstoja so bili gumbi vedno pomemben modni detajl, a tudi izziv za psihološko igro odpenjanja in zapenjanja, odraz senzibilnosti določenega obdobja. Največji stilisti današnjih dni uporabljajo spet gumb in ga lansirajo kot vrhunski modni hit.
Napake zaradi starosti
V ZRN pregledujejo tudi kakovost avtomobilov glede na njihovo starost. Ugotavljajo, da imajo štiri leta stari avtomobili največkrat napako na ročni zavori (5.4 odstotka), sledijo pa izpuščanje olja (4,8 odstotka), napake na izpušnem sistemu, neustrezno zasenčene luči, slabe gume in kolesa. Pri deset let starih avtomobilih pa je najpogostejše napaka rja (32 odstotkov), potem pa napake na ročni zavori, izpuščanje olja, napake pri zasenčenih lučeh. na izpušnem in zavornem sistemu.
Recept prihaja iz Vojvodine, jed je torej bolj papricirana, ki pa nam ni tuja, saj tudi sami znamo naši hrani dodati pekoče začimbe. Za pripravo te jedi pa potrebujemo:
70 dag svinjine iz stegna, 1 dl olja, 4 dag moke, 8 dag prekajene slanine, 1 do 2 jabolki, malo grozdja, 2 dl kisle smetane, pol deci žganja, 2 dl belega vina, 4 dl juhe, 2 žlici gorčice, sol, poper, mleto papriko.
Priprava: Meso narežite na zrezke, potolčite jih in posolite. Ocvrite jih na olju in jih dajte na segret pladenj. V mast od cvrenja dajte malo gorčice in moko in prepražite; zalijte z juho, posolite, popoprajte, dodajte mleto papriko, vino in smetano in na koncu tudi žganje. Naj dobro zavre, da dobite omako. Medtem operite jabolka, izdolbite jim sredino in jih narežite vodoravno v kolute in ocvrite na olju. Zrezke ponovno dajte v omako, da se dušijo 5 do 6 minut. Slanino narežite na rezance in ocvrite. Na pladenj položite zrezke, jih prelijte z omako, nanje položite jabolka, v sredino kolutov pa položite grozdje. Po vsem posujte ocvrto slanino.
VAS PRIPIS
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 17. marca 1988, na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Ženi šopek, sosedi bonboniero, tajnici darilo — le kaj bo ostalo meni za špricer?! (Cilka)
— Vzel ji bom obleko po modelu službenih govorov: dovolj dolgo, da nagost pokrije, in dovolj kratko, da zadrži njen interes ob dnevu žena. (Tinč)
— Žena, rad bi kupil ti za praznik rož, toda kaj, ko spet brez penez je tvoj mož — prazna kasa, prazna moja mošnja, vse požrla vinska je potrošnja. (Bahirov Tunek)
— Daj, ne bodi skop, kupi svoji dragi šopek, saj ne veš, kako dolgo bo še tvoja. (Marija)
Gumbi spet v modi
Utrujene
Manj smradu iz avtomobilov
Avtomobilov, opremljenih s katalizatorskim izpušnim sistemom, ki zmanjšuje strupene pline v izpuhu, je v avstrijski deželi Vorarlberg že kar osem odstotkov, medtem ko je avstrijsko povprečje ob koncu lanskega leta znašalo le okrog 3,4 odstotka. Avstrijski avtomobilistični klub OAMTC je tudi izračunal, da je okrog 120 tisoč avtomobilov s katalizatorjem v zadnjem času (odkar je katalizator obvezen) našlo kupce, od tega je več kot 60 odstotkov avtomobilov z več kot 1500-kubičnimi motorji.
Včasih naporno delate tudi ponoči. Če nosite očala, dobite včasih občutek, da so vam oči močno utrujene in da tudi z očali slabo vidite. Kako osvežiti utrujene oči?
Že nekaj desetletij je znana metoda, s katero si lahko izboljšate vid.
Prva vaja: Zaprite oči in jih pokrijte z dlanmi, toda tako,
da se z dlanmi ne boste dotikali obraza. Medtem ko imate oči pokrite, lahko poslušate . glasbo in si predstavljate, da oči počivajo. Vaja naj traja deset minut, ponovite pa jo lahko dva- do trikrat na dan. Pravzaprav gre za predah,k počitek oči, in začudeni boste nad uspehom.
Druga vaja: Stopite k oknu in se poskusite sprostiti tako, da stopite na široko in se počasi nagnete najprej v desno, potem pa še v levo. Vajo ponovite stokrat. Pazite: vsakokrat, ko se nagnete v levo in desno, trepnite s očmi, pri tem pa skozi okno opazujte kak predmet. S to vajo si boste okrepili očesne mišice.
Tretja vaja: Vsako sekundo enkrat do dvakrat trepnite z vekami. Tako si boste dobro namazali oči. Vajo ponavljajte dve do tri minute.
Četrta vaja: Zjutraj si med umivanjem dvajsetkrat pljus-nite v obraz najprej toplo vodo, potem pa še dvajsetkrat hladno vodo. Zvečer postopek ponovite, a tako, da si najprej pljusnete v obraz hladno vodo in šele nato toplo.
Peta vaja je izostritev vida, zanjo potrebujete dva svinčnika. Prvega si nastavite približno petnajst centimetrov od nosu, drugega pa držite v iztegnjeni roki. Seveda morata biti oba svinčnika v enaki liniji.
Najprej poskusite izostriti sliko prvega svinčnika, in ko jo izostrite, trepnite z vekami.
Nato izostrite še sliko drugega svinčnika. Opazili boste, da se bo slika neizostrenega svinčnika zmerom podvojila. Vajo ponovitev vsaj desetkrat, saj je odlično pomagalo, če si hočete spočiti utrujene oči.
SESTAVIL MARKO NAPAST	SLOVENSKI ALPSKI SMUČAR	NASE NAJVEČJE PRISTANIŠČE	VEČJI RIBIŠKI ČOLN	KRILO RIMSKE LEGUE	MUŠICA NA STRELNEM OROŽJU	LESU PODOBNA RUDNINA	AVSTRIJSKI GLEDAL IGRALEC HORBIGER
ŽENSKA S TELESNO HIBO							
KDOR TREZNO GLEDA NA ŽIVLJENJE							
MOČAN EKSPLOZIV							
GRAŠKI NOGOMETN KLUB				AZIJSKI VELETOK			
				SNOV ZA KNJIGE			
AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE		4. MESEC					
		JAPONSKI MOJSTER LESOREZA					
TIKVA					TANTAL		
					PRVA ČRKA AZBUKE		
DEL KOLESARSKE DIRKE						NEVIHTA. VIHAR	PRODAJALEC APNA
NATRIJ			SOBA V KMEČKI HIŠI				
			STRAVINSKI				
ARABSKI KNEZ					UPANJE		
					NAJVEČJI MORSKI SESALEC		
HAMMAR-SKJOELD				GORA NAD KOBARIDOM			
				NIKELJ			
PRIKRITO NORČEVANJE, POSMEH							
KDOR JE V DONOSNI SLUŽBI, PRI KORITU							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Nimeiri, Aventin, šolnina, lika, KR, ro, RAI, Alija, zarodek, gradina, Liv, čaj, Eban, JU, dadaist. Iri, Ita.
VESTNIK, 10. MARCA 1988
STRAN 13
križem po naših šolah
Običaji
Res lepo je bilo pred leti, ko vsak kaj znal je zapeti.
Takrat bili so lepi običaji, prekrasni med ljudmi značaji,
5

S
Zbrali so se pri eni hiši, »perge so čejsali,-pili so in jedli ter se veselili, zraven kakšen kozarec jabolčnika spili in s harmonikarjem veseli bili.
Domačinka prinesla je potice in najboljše vino iz »pevnice«. To navadno bilo je rdeče, ki te včasih tudi meče.
Ko domov so odhajali, drug drugega so strašili. Veselo so po vasi »ukali«, v boljši jutri vselej upali.
Robertina Vlaj, 6. a
Ljubezenska
Ko pogledam v nebo, zagledam tvoje čudovito telo, ki je lepo kot tulipan sredi ljubezenskih sanj.
Ko zazrem se v oblak, vidim tvoj prekrasen obraz, ki je tako sladak, da mi je neizmerno drag.
Tvoje ustnice na njem so kakor rožice med drevjem, ki pričnejo cveteti le svoji ljubezni.
Če pogledam v tvoje oči, se lesketajo kakor biseri; čeprav na svetu mnogo je oči, so prav tvoje najdražje mi.
Draga ljubica, zame si najlepša, saj v mislih na te kar prevzame me.
Edi ŠTERMAN,^ 8. raz. OŠ Veržej
Danes moja mama	'
dan žena praznuje, srečna in vesela se mi nasmehuje.
Šopek zvončkov sem ji dala, iz srca čestitala: »Bodi zdrava in vesela, moja draga mamica!«
Bojana Čolnik, 4. b OŠ Videm ob Ščavnici J
Kako bomo živeli, če ne bomo varovali svojega naravnega okolja
Narava je vir življenja, vir lepote. Mnogi se v njej sprostijo, mnogi pa v njej delajo. Lepo je, ko vidiš zelene, prostrane travnike, med njimi velika rjava polja, ki so vir naše hrane. Na obronkih vidiš gozdove, med katerimi Šumija reka Mura s svojimi pritoki. Kako lep je ta naš svet! Rada ga imam. Kljub vsem lepotam, ki nas obdajajo, me vedno znova vleče v ta svet.
A kaj, ko ga hočejo uničiti.
Mar ni že dovolj, da so onesnažili reko Muro? Ne, kje pa, mi hočemo še elektrarne! Nam še ni dovolj, da so izsekali toliko gozdov? Ne, mi jih hočemo še več izsekati.
Od česa bomo pa živeli?
Dušili se bomo v kopici plinov. Uničena bodo polja. Kaj jih res moramo uničiti? Ta vir hrane za tretjino Slovenije? Vsa ta polja, vse te žulje na rokah naših ljudi — jih bomo kar tako pozabili?
Je to sploh še samoupravna družba, ko si peščica ljudi izmisli, da bodo na Muri gradili elektrarne, kmeta, ki pa živi in dela ob Muri, pa niti ne posluša? Nihče ga ne vpraša, če je za to. Lahko je odločiti to človeku, ki ne živi tukaj, človeku, ki se ne ukvarja s kmetijstvom.
Kaj bo z nami?.Smo res lahko tako neusmiljeni do narave?
Uničili bomo košček sveta, počasi bomo uničili sami sebe. Uničili bomo rastline, živali . .. Da, tudi sebe. Grozijo nam bolezni, ki jih lahko zdravimo z zdravili, toda potrebni so tudi mir, svež zrak, narava .. .
Mi, mladi, hočemo živeti! Nočemo umreti! Razumite to! Pustite naravo takšno, kakršna je! Poslušajte tudi nas!
Mi ljubimo ta svet, zato nam ga pustite! Nočemo, da umrejo naši gozdovi, živali, polja, travniki! Nočemo, da usahnejo zdravilni vrelci, da poginejo štorklje!
Zato pustite naravo, pustite Muro takšno, kakršna je, živo, veselo! Zaupajmo v boljši jutri, kajti le tako bo naše življenje srečno, naš jutri res boljši.
Nataša Šonaja, 6. b OŠ Ivan Cankar, Ljutomer
Tango v razredu
Slišalo se je, da bo na šoli plesni tečaj. Res je. Delovati bo začel, ko bo dovolj prijavljenih. Zanimanje je veliko. Prijave kar dežujejo. Mislim, da bo zabavno.
No, ne rečem, da tudi v razredu ni zabavno. Danes sta Robi in Damjan prikazala tango. Med tem časom je prišel tovariš in ju le smehljaje opazoval. Zazvonilo je. Tovariš je pristopil k mizi, odprl redovalnico in poklical dva učenca. Damjana je vprašal: »Kako deluje sila?« Ni znal odgovoriti. Tovariš je dejal: »Sila deluje s pritiskom, ki ga lahko takoj dobiš.« Damjan je le zardel v lica, odgovoriti pa ni znal.
LILJANA KAVAŠ, 7. a OŠ Črensovci

Letošnja zima je bila muhasta kot le malokdaj. Ko smo najbolj pričakovali sneg, je sijalo toplo sonce, potem je kar naenkrat snežilo, vendar snežinke so hitro skopnele. Kljub vsemu ste mi pogosto pošiljali risbe z zimskimi motivi. Predlagam, da se s tole risbico, ki jo je poslal Jozsika Gone, učenec 3. razreda Podružnice OŠ Gaberje, od letošnje zime poslovimo. Se strinjate?
Skoraj bi koline šle po zlu
Bila je sobota. Prišel je dan, ko so bile na vrsti koline. Zjutraj je prišel mesar, da zakolje prašiča. Medtem ko se je ogrel ob topli kavici in žganju, je prašič ušel iz hleva. Kot da bi slutil, da ga zakoljejo. Ko stari oče in mesar prideta v hlev, prašiča ni bilo. Toda kam je ušel? Prašič je kot ponorel tekal sem ter tja po ogradu.
KRIVICA BOLI
Bilo mi je pet let. Spominjam se samo tega, daje sonce toplo grelo, drevje je imelo svoje krošnje zavite v zelene odeje, travniki pa so bili prekriti s prelepo dišeče pisano preprogo.
Tega dne sem bila pri stari mami. K meni je prišla prijateljica, ki je dve leti starejša od mene. S seboj je imela veliko punčko, s katero sva se igrali. Zdelo se nama je, da potrebuje še nekaj oblek. Stara mama mi je dala iglo in nekaj cunj. Lotila sem se šivanja. V nekaj minutah je bil gotov že moj drugi izdelek. Sama še danes ne vem, če je bil podoben obleki. Prijateljica se je lotila oblačenja punčke. Naenkrat pa ji je nehote odtrgala roko. Začela je vpiti na ves glas in klicati svojo mamo. Ta je kmalu prihitela. Obdolžila me je, da sem jaz uničila punčko. Tako sem bila presenečena in prizadeta, da nisem iz sebe spravila niti besedice.
Moja največja želja je, da bi bila do vsakega človeka poštena in pravična, saj sama vem, kako krivica boli.
Klavdija Šek, 5. a
OŠ. E. Kardelj, M. Sobota
Končno smo ga ujeli in ga zaklali. Skoraj bi šle koline po zlu.
o
TATJANA KUSTEC, 6. b OŠ Črensovci

V pomladi imajo rože rožni bal, tam vsaka roža ima svoj par, plešejo, se vrtijo, v sončnem sijaju se bleščijo. A ko se sonce skrije za oblakom, takrat vsaka roža z vlakom se odpelje v domači kraj, kjer že čaka jo nov direndaj.
Monika Perčič OŠ Ivan Cankar, Ljutomer
CKI agrotehnika-gruda
PROIZVODNJA
NOTRANJA IN ZUNANJA
TRGOVINA - SERVISI LJUBLJANA, TITOVA 38-40
S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI VAM PREDSTAVLJAMO NASE DEJAVNOSTI
AGROSERVIS BREŽICE, CESTA BRATOV CERJAKOV 11
V SVOJIH DELAVNICAH OPRAVLJA POPRAVILA VSEH VRST KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE, TAMOVIH MOTORNIH VOZIL. POLEG TEGA KAKOVOSTNO IZVAJAJO KLJUČAVNIČARSKA, KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA, GENERALNA POPRAVILA. IZDELUJEJO IN MONTIRAJO NADGRADNJE TOVORNJAKOV.
AGROTEHNIKA, TRGOVINA LJUBLJANA,
TRŽAŠKA 132
PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO:
— KMETIJSKO, GOZDARSKO, GRADBENO MEHANIZACIJO — NADOMESTNE DELE ZA KMETIJSKO, GOZDARSKO MEHANIZACIJO, CESTNA
IN MOTORNA VOZILA. GUME, AKUMULATORJE, AVTOE-LEKTRIČNE DELE
— UMETNA GNOJILA TER SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN VSE INFORMACIJE DOBITE V NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH:
— MURSKA SOBOTA, TITOVA 25, TELEFON (069) 21-508 21-506
— LENDAVA, PARTIZANSKA 53, TELEFON (069) 75-345
— LJUTOMER, SLAVKA OSTERCA 2, TELEFON (069) 81-083 — MARIBOR, MELJSKA C. 5, TELEFON (062) 23-081 gruda' zunanja
TRGOVINA LJUBLJANA,
TITOVA 40
OPRAVLJA VES ZUNANJI PROMET — UVOZ IN IZVOZ V GENERALNEM PROMETU TER ZASTOPA TUJE FIRME IZVAŽA V GLAVNEM ŽIVINO IN MESO, PREDVSEM PREHRAMBENE ARTIKLE, KEMIKALIJE, KMETIJSKE STROJE, IN DRUGO, UVAŽA REPRODUKCIJSKI MATERIAL, BLAGO ZA ŠIROKO PORABO, OPREMO IN NADOMESTNE DELE.
LOVEC
TRGOVINA Z
LOVSKIM, RIBIŠKIM IN ŠPORTNIM BLAGOM LJUBLJANA
TRŽAŠKA 132
OSKRBUJE LOVSKE ORGANIZACIJE, LOVCE, RIBIČE, ŠPORTNIKE IN REKREATIVCE S POTREBŠČINAMI DOMAČE IN TUJE PROIZVODNJE. POLEG TEGA PA ZBIRAJO IN ODKUPUJEJO UPLENJENO DIVJAČINO IN JO PRIPRAVLJAJO ZA IZVOZ. TRGOVINE IMAJO V LJUBLJANI, KRANJU, GORICI, CELJU IN MARIBORU.
MALI OBMEJNI PROMET SEŽANA,
PARTIZANSKA 33 B
OPRAVLJA IZVOZNO-UVOZNE POSLE V MALOOBMEJNEM PROMTU, PREDVSEM S PODROČJA AGROŽIVILSTVA.
MESARIJA IN
PREKAJEVALNICA LITIJA,
ŠMARTNO PRI LITIJI 35
KOLJE ŽIVINO, PREDELUJE MESNE IZDELKE, PRODAJA SVEŽE MESO IN MESNE IZDELKE PREKO SVOJIH MESNIC. Z MESOM IN MESNIMI IZDELKI OSKRBUJE LJUBLJANO IN OBMORSKA MESTA.
PROIZVODNJA
LJUBLJANA,
TITOVA 40
IMA ORGANIZIRANO REJO OZ. PITANJE GOVEDA V LASTNIH FARMAH IN V KOOPERACIJI V VEČ REJNIH OKOLIŠIH. VSO ŽIVINO V GLAVNEM NAMENJAJO IZVOZU.
PROIZVODNJA IN PROMET
ZAGREB
AVENIJA 8. KONFERENCIJE ZAGREBAČKIH KOMUNISTA 8
ENAKO KOT TOZD PROIZVODNJA LJUBLJANA TUDI TA TEMELJNA ORGANIZACIJA VZREJA GOVEJO ŽIVINO, KONJE, OVCE IN PRAŠIČE NA OZEMLJU HRVAŠKE IN VOJVODINE, NAMENJENO TUDI IZVOZU.
TAKO SMO POSTALI NAJVEČJI REJCI ŽIVINE IN EDEN OD NAJVEČJIH IZVOZNIKOV ŽIVINE IN MESA.
ORGANIZACIJSKO IMAMO POKRITO CELOTNO OBMOČJE JUGOSLAVIJE PREKO POSLOVNIH ENOT IN POSLOVALNIC TER PREDSTAVNIŠTEV V VSEH GLAVNIH MESTIH REPUBLIK IN AP VOJVODINI.
INDOV
INDUSTRIJA
OVITKOV LJUBLJANA,
POLJANSKA 95
ZA POTREBE MESNE INDUSTRIJE IZDELUJEJO NARAVNA ČREVA IN UMETNE OVITKE. IZVAŽAJO PA NARAVNA ČREVA NA KONVERTIBILNO TRŽIŠČE.
KMETOVALCI, OGLASITE SE V NAŠIH POSLOVALNICAH ŠIROM PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI, KJER BOSTE LAHKO KUPILI KMETIJSKE STROJE, ORODJE, GNOJILO IN VSE ZA VAŠO NJIVO, GOZD IN VRT. POMAGALI VAM BOMO IZBRATI NAJBOLJŠE, S KATERIM BOSTE ZADOVOLJNI VI IN TUDI Ml. PRIČAKUJEMO VAS. ZADOVOLJNI BOSTE Z NAŠIM SODELOVANJEM IN USLUGAMI.
STRAN 14
VESTNIK, 10. MARCA 1988
šport
POGOVOR Z JOŽETOM VOURIJEM — PREDSEDNIKOM AK POMURJE
Letos en državni in dva republiška prvaka
Pomurski atleti so v minuli tekmovalni sezoni opozorili na določen napredek, ki je razveseljiv. Sicer pa smo o delu, uspehih in načrtih pogovarjali s predsed-
nikom AK Pomurje Murska Sobota, Jožetom Vourijem.
— Kakšna je ocena za lansko sezono?
»Lanska sezona je bila relativno dobra, tako po rezultatih, kot glede na razpoložljivi kader in tehnične možnosti, saj v Murski Soboti nimamo stadiona, ki bi ustrezal pravilom. Tako v Murski Soboti ne moremo organizirati nobenega atletskega tekmovanja republiškega razreda, pa tudi stadion pri prvi Osnovni šoli v Murski Soboti ni več primeren za sodobno pripravo atletov za tekmovanja. Naši atleti so kljub temu dosegli vidne rezultate v republiškem merilu, to so predvsem Pergarjeva, Grabar, Števanečeva in Šebjan.«
— Že nekaj časa potekajo priprave za letošnjo sezono. Kaže, da so možnosti tokrat nekoliko boljše?
»Priprave za letošnjo sezono potekajo po programu, saj smo program pripravili pravočasno in ga razdelili na zimske in spomladanske priprave. Del zimskih smo se namenili opraviti v Me-dulinu na morju, pozneje pa smo se dogovorili, da nam vremenske razmere omogočajo prav tako kakokvostne priprave v Murski Soboti oziroma Moravskih Toplicah. Vsi perspektivni atleti in atletinje so opravili 10-dnevne priprave v Moravskih Toplicah in ocenjujemo, da so uspele, saj so atleti s takšnim pristopom zelo zadovoljni. Priprave so potekale pod strokovnim vodstvom treneijev Tiberija Lebarja in Mirka Šeruge. Rad bi se zahvalil Moravskim Toplicam, ki so
nam omogočile nemotene priprave in nudile udobje.«
— V letošnje priprave se je vključil tudi odlični Sprinter Vito Šiftar, ki nekaj časa ni nastopal. Ali to pomeni, da se vrača na atletsko stezo?
»To je točna ugotovitev. Vito Šiftar od lanskega leta že trenira s polno aktivnostjo in bo letos nastopal v članski konkurenci.«
— Pred kratkim je AK Pomurje Murska Sobota sklical razgovor s predstavniki nekaterih osnovnih šol in perspektivnimi mladimi atleti in atletinjami. Kaj je pokazal?
»V klubu smo se odločili, da se moramo tesneje povezati z osnovnimi šolami, od koder bi črpali perspektivni kader. Tako smo v januarju organizirali razgovor s telesnovzgojnimi delavci z osnovnih šol Beltinci, Tišina, Puconci in Bakovci ter treh soboških. Na razgovor smo povabili tudi pionirje, ki so dosegli najboljše rezultate v lanskem letu. Predstavili smo jim A K Pomurje, jih seznanili s programom dela za letos in prikazali kratek film o atletskem tekmovanju v Beogradu. Razgovora je bil številčno presenetljivo dobro obiskan tako da so osnovne šole pokazale veliko volje in pripravljenosti za sodelovanje s klubom. Dogovorili smo se tudi, da bomo organizirali pionirsko atletsko ligo med Mursko Soboto, Beltinci Tišino, Gradom, Bakovci in Puconci. Dana je bila tudi pobuda, da bi imeli na osnovnih šolah mentorje za atletiko in se strokovno povezovali z našimi trenerji.«
— Priprave na letošnjo sezono so se dobro začele. Kakšne so želje?
»Želje so velike. Kadrovsko smo se okrepili. Vprašanje pa so finančne možnosti. Vseeno pa v letošnji sezoni pričakujemo enega državnega reprezentanta, pet tekmovalcev v republiški reprezentanci, dva republiška prvaka in še nekaj dobrih uvrstitev. Udeležili se bomo tudi male pionirske olimpiade na Madžarskem, kjer bo sodelovalo 12 držav. Atleti in atletinje, ki pa bodo izpolnjevali pogoje in norme, se bodo udeležili vseh tekmovanj po koledarju Atletske zveze Slovenije in Atletske zveze Jugoslavije. Velika želja atletov in atletskih delavcev pa je, da naj bi se v fazanariji čimprej začel graditi atletski stadion.« „ .
Feri
Maučec
STRELSTVO
Regijska zlata puščica Robniku
Občinska strelska zveza Gornja Radgona je bila organizator regijskega tekmovanja v streljanju z zračno puško za zlato puščico. Sodelovalo je 48 strelcev iz vseh pomurskih občin. Zmagal je Rajko Robnik (Ljutomer) s 564 krogi pred Dragom Pertocijem (Tišina), 559, Antonom Kocbekom (Videm), 557, Brankom Bukovcem (Noršinci), 556, in Štefanom Balaškom (Mura), 555 krogov. Normo za republiški finale je izpolnilo 18 strelcev. Tekmovanje bo konec meseca v Kamniku.	w	S.
V RADGONI PRVE SOBOCANKE
Občinska strelska zveza Gornja Radgona je pripravila regijsko tekmovanje v streljanju z zračno puško v počastitev dneva žena. Sodelovalo je šest ženskih ekip ali 27 posameznic. V ekipni konkurenci je zmagala Murska Sobota s 1023 krogi pred Ljutomerom, 999, Ormožem, 966, Gornjo Radgono, 959, Gornjo Radgono II, 693, in Lendavo, 691 krogov. Med posameznicami je zmagala Cvetka Rengeo (MS) z 268 krogi pred Vesno Mele (Or.), 261, Dragico Vogrinčič (MS), 259; Petro Peischl (Lj.), 259, in Melito Belak (MS), 257 krogov. S.
ŠŠD Mladost in Sloga
V Ormožu je bilo regijsko tekmovanje šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 46 pionirjev in pionirk. Pn pionirjih je zmagalo ŠŠD Mladost Murska Sobota s 501 krogom pred OŠD Lendava, 501, ter OŠD Ormož, 475, in ŠŠD Krka Salovci po 475 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Boris Skedelj s 174 krogi pred Tomažem Trplanom (oba Mladost) 173, in Robijem Markojo (Le.), 172 krogov. Pri pionirkah je zasedla prvo mesto ekipa SSD Sloga Murska Sobota s 400 krogi pred ŠŠD Krka Šalovci, 364, in OSD Lendava, 302 kroga. Med posameznicami je zmagala Manja Horvat (Šal.) s 157 krogi pred Anito Gašpar (Mlad.), 156, in Metko Sčavničar (Sloga), 147 krogov.
Najboljši Dušan Špindler
Občinska strelska zveza Ljutomer je pripravila tekmovanje za zlato puščico. Sodelovalo je, 25 strelcev iz ljutomerske občine. Zmagal je Dušan Špindler (Krka) s 547 krogi pred Rajkom Robnikom, 541, Borutom Filipičem (oba Ljutomer) in Georgom Peischlom po 539 krogov.
Končano je bilo tekmovanje v občinski ligi Ljutomer za pionirje in člane. V pionirski ligi je zmagala prva ekipa Ljutomera s 24 točkami pred drugo ekipo Ljutomera in Rudarjem iz Presike po 15 točk. Najboljši posamezniki: Šmavc 987, Horvat 976 in Kumpleš (vsi Ljutomer) 937 krogov. V članski ligi je prvo mesto zasedla druga ekipa Ljutomera z 38 točkami pred prvo ekipo Ljutomera, 35, in Obrtnim združenjem Ljutomer, 33 točk. Med posamezniki je bil najuspešnejši Dušan Špindler (Krka) z 2207 krogi pred Rajkom Robnikom, 2194, in Stankom Kapunom (oba Ljutomer), 2179 krogov.	A. Vogrinčič
S prvenstvenega srečanja prve republiške moške odbojkarske lige med Topolšico in Agroplodom Ljutomerom. Tokrat blok domačih ni uspel.
Foto: F. Maučec
— ODBOJKA--------------------------------------
Zmagi Pomurja v gosteh
V tekmovanju prve republiške moške odbojkarske lige je Topolšica sinoči v Križevcih premagala Agroplod Ljutomer s 3:2. Srečanje, ki je bilo izenačeno, bi lahko dobili tudi Ljutomerčani, če bi igrali nekoliko bolj zbrano in požrtvovalno. V naslednjem kolu igrajo Ljutomerčani z Brezovico.
V tekmovanju druge republiške odbojkarske lige vzhod sta ekipi Pomurja iz Murske Sobote zmagali na Ravnah. Moška ekipa Pomurja je premagala drugo ekipo Fužinarja s 3:1, ženska ekipa Pomurka pa je zmagala nad drugo ekipo Fužinarja s 3:2. V naslednjem kolu igrajo odbojkarji Pomurja doma s Turbino, odbojkarice pa doma s tretjo ekipo Palome Branika.
~ KAJAKAŠTVO--------------
Varga v reprezentanci
Na predlog strokovnega sveta Kajakaške zveze Slovenije so v jugoslovansko člansko reprezentanco za kategorijo K-l, ki se bo te dni udeležila tekmovanj v spustu na divjih vodah na Korziki in v Italiji, izbrali tudi Štefana Vargo, člana Brodarskega društva Mura iz Kroga. To je za tega tekmovalca in sploh za kajakaštvo v Pomurju prav gotovo posebno priznanje.
—aj
—ODBOJKA---------------
Tišina pred Tropovci
Športno društvo Tišina je pripravilo odbojkarski turnir, ki so se ga udeležile štiri ekipe. Zmagala je Tišina s 6 točkami pred Tropovci, 4, Murskimi Črnci, 2, in Gradiščem, brez točke.
— KOŠARKA--------------
Prvi Petrovci
Košarkarska sekcija Partizana Puconci je pripravila turnir. Sodelovale so tri ekipe. Rezultati — Puconci :Sebeborci 51:48, Petrovci :Sebeborci 77:42 in Petrovci: Puconci 40:39. Vrstni red: L Petrovci, 2. Puconci, 3. Sebebor-ci.
—ŠAH----------------------
Prvi Gaber
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo februarski hitropotezni turnir. Sodelovalo je 14 šahistov. Zmagal je Gaber s 12 točkami pred Danilom Harijem in Radosavljevičem, po 10, Igorjem Kosom, 9,5, Bogdanom Harijem, 8,5, Borisom Kovačem, 7, Štefanom Režonjo, Matijo Gaborjem in Jožetom benkom, po 6,5 točke.
VODIJO LJUTOMERČANI
Šahovska sekcija Kulturno-umetniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera nadaljuje s tradicionalnim hitropoteznim šahovskim turnirjem s šahisti iz Tovarne polnilne opreme Ra-—enci. Doslej so odigrali dve ko->i. Vodi Zvonko Lovrenčič s 30 točkami, sledita mu Janko Brun-čič in Milan Rožman, vsi trije iz Ljutomera. Najboljši šahisti iz ekipe TPO je Stanko Borkovič
D. L.
na četrtem mestu.
i—ŠAH
Tišina pred Brezovci
Športno društvo Tišina je pripravilo šahovski turnir. Sodelovalo je 5 ekip. Zmagala je ekipa Tišine z 10 točkami pred Brezovci, 8, Borejci, 7, Tropovci, 6, in Petanjci, 1 točka.
NOGOMET
V okviru priprav za spomladanski del tekmovanja sta slovenska ligaša Mura in Nafta odigrala nekaj prijateljskih tekem, rezultati — Mura.-Budučnost-Hodošani 3:0 (Jančar 2, Kreslin), Var-teks:Mura 9:0, Drava:Mura 1:1 (Papič), Nafta :Partizan Šenkovec 4:2 (Dovečer 2, Hozjan 2).
Turnir v Cepincih
Športno društvo Čepinci, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, prireja v nedeljo, 13. marca 1988, ob 9. uri v prostorih zadružnega doma turnir. Prijave zbirajo do petka, 11. marca 1988. Tel. 21-925, pisarna odv. J. Kor-piča v Murski Soboti.
— ŠPORTNO DRUŠTVO KS TIŠINA
Sirijo svojo dejavnost
Športno društvo v krajevni skupnosti Tišina bo prihodnji mesec praznovalo enoletno delovanje. V tem kratkem času pa se je nadvse uveljavilo kot organizator in vključevalec delovnih ljudi in občanov v razna tekmovanja in športnorekreacijske akcije. V okviru društva deluje nogometni klub Tišina, kluba malega nogometa v Rankovcih in na Tišini, strelska družina Koloman Flisar Tišina, kolesarska sekcija Tišina, rokometni klub Mladinec Murski Črnci, košarkarski in odbojkarski klub Tišina, šahovska sekcija ter sekcija za rekreacijo in množičnost. Slednja je v lanskem letu organizirala številne športnorekreacijske akcije in prireditve, kot so: kros , tek mladosti, ribiško tekmovanje, vlečenje vrvi, vaške igre in kmečke igre. Na množičnih prireditvah je skupaj sodelovalo 1267 rekreativcev, v šestih panogah pa je tekmovalo 280 aktivnih- članov. Pri organizaciji prireditev je sodelovalo okrog 80 članov društva, prireditve pa si je ogledalo tudi veliko obiskovalcev.
Enoletno delovanje športnega društva v KS Tišina so na nedavnem občnem zboru nadvse ugodno ocenili, hkrati pa tudi sprejeli obsežen program dela. Poleg rednih tekmovanj v nogometu, rokometu, košarki, odbojki, strelstvu, kolesarstvu, malem nogometu in šahu bo športno društvo v KS Tišina letos organizator nekaterih množičnih akcij,.ki so celo vključene v koledar športnorekreacijskih prireditev Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije. To so: kolesarjenje za 10. pokal KS Tišine, Prvi pomurski rekreacijski tek na 20 km in Kolesarski maraton treh src. Posebno skrb bodo tudi namenili usposabljanju potrebnih strokovnih kadrov, zlasti za organizatorje rekreacije. V programu pa imajo tudi dokončanje strelišča za zračno puško na Tišini, ki so ga začeli graditi lani, in klubske prostore za potrebe športnega društva. Zato potrebujejo še 3,350.000 dinarjev, opraviti pa bodo morali le okrog tisoč prostovoljnih delovnih ur. Prav tako želijo dokončati rokometno igrišče v Murskih Črncih z razsvetljavo, pri čemer bodo opravili okrog 800 prostovoljnih delovnih ur, potrebujejo pa še 4,500.000 dinarjev. Po naročilu krajevne skupnosti pa bodo tudi začeli urejati potrebno dokumentacijo za ureditev športnorekreacijskega centra in nogometnega igrišča z obstoječimi slačilnicami.
Feri Maučec
Republiško pionirsko prvenstvo za posameznike m dvojice, ki je bilo v Kranju, je zbralo ves slovenski mladi naraščaj, med njimi tudi pet Pomurcev, od katerih je 14-letni Boris Rihtarič iz Radgone postal presenetljiv republiški prvak med posamezniki in drugi v dvojicah, ostali pa so bili slabi, s svojo kakovostjo pod republiškim povprečjem in daleč od republiškega vrha.
Rihtarič je izkoristil ugoden žreb do finala, ko je v četrtfinalu premagal Šemrova (Olimpija) z 2:0, v polfinalu Ledineka (Radlje) prav tako z 2:0 in v finalu presenetljivo favoriziranega državnega pionirskega reprezentanta Ignjatoviča (Olimpija) po velikem boju z 2:1, čeprav je v tretjem setu že izgubljal z 11:18, vendar set dobil na razliko in po šestletnem delu osvojil naslov republiškega prvaka med posamezniki, kar je eden njegovih največjih uspehov, ki jih v zadnjem času ni bilo malo. K temu je dodal še en uspeh, drugo mesto med dvojicami skupaj s Kusom iz Radelj, ko sta v finalu izgubila z dvojico Ignjatovič—Škafar z 0:2. Ostali Pomurci so bili slabi, tako je Tratnjek (Beltinci) zasedel 16. me-
sto, Lenarčič (Beltinci) 27., Sapač (Sobota) 33., in Koroščeva (Beltinci) pri pionirkah 12. mesto, v dvojicah skupaj s Cerčetovo iz Radelj pa se je uvrstila med osmerico. Sicer pa je prvenstvo pokazalo, da je ta pomurska pionirska generacija, z izjemo Rihtariča, veliko slabša od prejšnjih in slaba perspektiva za naprej v mladinski konkurenci, kar je verjetno tudi posledica slabšega strokovnega dela s temi mladimi igralci.
M. U.
--KARATE
Gjureč prvi, Balekova druga
V Mariboru je bilo kvalifikacijsko tekmovanje severovzhodne Slovenije v borbah za moške in ženske. Sodelovala sta tudi člana KK Štefan Kovač Beltinci Karel Gjureč in Melita Balek. Gjureč je v su-perlahki kategoriji zasedel prvo, Balekova pa v srednji kategoriji drugo mesto. S tem sta si zagotovila nastop na republiškem prvenstvu, kjer bo predvidoma sodelovalo 60 tekmovalcev in tekmovalk.
R. Horvat
—ATLETIKA
ŽILAVEC SEDMI
. V CelJu je bilo 23. dvoransko prvenstvo Slovenije v atletiki za pionirje in pionirke. Od pomurskih tekmovalcev in tekmovalk so se najbolje odrezali: Gorazd Žilavec (OŠ D. Šumenjak, MS), ki je v teku na 60 m s časom 7,75 zasedel sedmo mesto, Srečko Čemela (OŠ III MS) pa je s časom 8,35 zasedel 23. mesto. Pri pionirkah je Sandra Sep (OS Kapela) v teku na 60 m s časom 8,50 zasedla 16. mesto, Lidija Balažič (OŠ Beltinci) pa s časom 9,00 29. mesto.
— KEGLJANJE------------------------------
VISOKA ZMAGA NAFTE
V drugem kolu pokalnega tekmovanja v Medžimurski kegljaški podzvezi je lendavska Nafta premagala Metalac iz Čakovca s 4964:4559 podrtih kegljev. Za Nafto so nastopili: Horvat 843, Kopinja 851, Radakovič 860, Žalik 854, Peric 834, Nagy 355 in Levačič 367 po-drtih keg'jeV-	M. Žalik
Nepričakovan poraz Radenske
V devetem kolu prve republiške moške kegljaške lige je Proletarec iz Zagorja nepričakovano premagal Radensko v Ljutomeru s 4891:4838 podrtih kegljev. Za Radensko so tekmovali: Horvat 783, Kučan 813, Brus 799, Drvarič 768, Kovačič 814 in Steržaj 861 podrtih kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska v Ljubljani s Slovanom.
— KOŠARKA-------‘-----------—-------------------
Zmagi Pomurja in Radgone
V osemnajstem kolu prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je Cimos v Divači premagal Metalservis Pomurje iz Murske Sobote s 66:45. Strelke za Pomurje: Korenova 21, Brodarjeva 8, Lihtenegerjeva 7, Kardoševa 5, Kolarjeva 3 in Ciganova L V naslednjem kolu igra Metalservis Pomurje doma s Kladivarjem.
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige sta oba pomurska ligaša zmagala. Pomurje iz Murske Sobote je v gosteh premagalo Prebold s 77:73. Strelci za Pomurje: Klemar in Banič po 21, Tušar 17, Cigiit 9, Roškar 6, Kerčmar 1. Radgona pa je doma premagala Litijo s 102:93. Strelci za Radgono: Merklin 31, Sakovič 28, Šti-hec 21, Horvat 18 in Škof 4. V naslednjem kolu igra Pomurje s Hrastnikom, Radgona pa s Polzelo.
LJUTOMER
PREDAVANJE KREVSLA
Na povabilo Pomurske odbojkarske zveze in odbojkarskega kluba Agroplod Ljutomer se je v Ljutomeru mudil Viki Krevsel, profesor na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani. Pomurskim odbojkarskim delavcem in igralcem je predaval o sodobni taktiki odbojke, zlasti pa o vtisih z lanskega evropskega prvenstva v Belgiji. Priznani odbojkarski strokovnjak je tudi praktično prikazal sodoben trening s posebnim poudarkom na obrambi.
--ŠPORTNI RIBOLOV--------------------—-----
Zimski pokal Radgoni
V Mariboru je bilo tekmovanje v športnem ribolovu za 7. zimski pokal. Sodelovalo je 26 ekip iz vse Slovenije. Zmagala je ekipa Radgone pred Ljutomerom. Radgona II je bila četrta, Murska Sobota sedma m Lendava dvanajsta. Med posamezniki je Milan Domjan (Radgona) zasedel četrto, Mirko Božič (Ljutomer) pa peto mesto. Rezultati po sektorjih: sektor A: Domjan (GR) 1. mesto, Vigali (MS) 3 mesto; sektor B: Božič (Ljutomer) tretje, Matjašec (Radgona) četrto mesto; sektor C: Magdič (Ljutomer) drugo, Marinič četrto in Farič (oba GR) šesto mesto.
—šah----------------------------------------
Občinsko in regijsko prvenstvo
V Lendavi je bilo občinsko in regijsko prvenstvo za pionirje in pionirke v šahu. Na občinskem tekmovanju Lendave je pri st. pionirjih zmagala Bistrica (26,5) pred Kobiljem (21,5) in Polano (21). Med mlajšimi pionirji je bilo prvo Kobilje (9) pred Lendavo, Turniščem in Črenšovci (8). Pri starejših pionirkah pa je zmagala Bistrica pred Odranci.
Na regijskem tekmovanju je pri st. pionirjih zmagala Bistrica (10) pred Mursko Soboto (8,5) in Ljutomerom (3). Med st. pionirkami je bila najboljša ekipa Beltinec (10) pred Stročjo vasjo (6) in Bistrico (4). V konkurenci ml. pionirjev je zmagala Cankova (6) pred Radgono in Kobiljem (3). Med ml. pionirkami pa je bila najboljša Murska Sobota pred Kapelo.	j Gerenčer
VESTNIK, 10. MARCA 1988
STRAN 15
dopisniki so zabeležili
VAŠKI DOM ZA VSA DRUŠTVA
Na letnem občnem zboru gasilskega društva v Žitkovcih so ocenili delovanje društva v lanskem letu in ugotovili, da je bilo delo uspešno ne le zato, ker so proslavili 50-letnico delovanja, temveč zato, ker so gasilci veliko pomagali pri razvoju vasi, in to nameravajo storiti tudi v bodoče. Gasilci so se udeležili vseh akcij pri urejanju vaških poti, v vasi so končno dobili asfalt, sodelovali so pri ustanovitvi kulturnega društva in vseh drugih pomembnih akcijah in proslavah. Gasilci bodo v letošnjem letu ob svojih strokovnih nalogah poskrbeli tudi za požarnovarnostno preventivo. Pregledali bodo vse domačije in skušali opozoriti na vsako pomanjkljivost, ki bi utegnila povzročili požar. Pred gasilci pa je letos spet velika naloga. Odločili so se namreč, da bodo razširili vaški dom, da bi v njem dobila prostor za delovanje vsa društva. Spet bodo zavihali rokave in skupaj z vsemi krajani uresničili to nalogo. Nadejajo se tudi pomoči občine.
Jani D.
OB PLETENJU SE GLOBLJE SPOZNAVAMO
TOZD TEHNIČNA TRGOVINA
MURSKA SOBOTA
Staneta Rozmana 13 Tel. (069) 22-003
Pester program izobraževanja
Kmetijska pospeševalna služba TZO »Kmetovalec« Ljutomer bo zimsko obdobje med drugim dosledno izkoristila tudi za strokovno usposabljanje kmetov. Nenehno dopolnjevanje agrotehničnih ukrepov, uvajanje novih kemičnih pripravkov kot tudi uvajanje novih kultur zahteva v današnjem času »univerzalnega« kmeta. Samo ta bo kos vsem novostim ter bo v svoje zadovoljstvo kot tudi v zadovoljstvo širše družbe ustvaril pričakovane in nujno potrebne tržne presežke.
V Ljutomeru so tako že izvedli dve ločeni predavanji iz področja prehrane krav molznic, uvajanja pašno-kosnega sistema in plodnostne motnje pri kravah ter tudi iz področja pridelovanja sladkorne pese.
14. marca bo ob 8. uri vodja poslovne enote »Sadjar« Gode-marci Miran Germšek prikazal barvne diapozitive ter podal informacijo o sadjarstvu. Govora bo o izbiri sadik, sajenju, škropljenju in obrezovanju sadnega drevja.
16. marca bo ob 12. uri izvedeno predavanje na temo »Prehrana plemenskih svinj, vzreja pujskov in živinozdravstveni ukrepi v prašičereji«. Predavala bosta dr. Alojz Slavič dipl. ing. agr. ter
Ludvik Bratuša dipl, vet., oba iz ŽVZ M. Sobota.
Vsa predavanja bodo v sejni sobi na upravi TZO. Pričakovati je, da bodo zaradi izredno pomembnih tem in udeležbe priznanih strokovnjakov iz kmetijstva predavanja dobro obiskana.
Rudi Stegmiiller
Tedensko se srečujemo ob pletenju; ob ponedeljkih pri Belša-kovih v Kutincih, ob sredah pa v videmski šoli.
Spretne roke nizajo zanke v prelepe pletenine, ob delu pa steče tudi beseda. Ne govorimo veliko, kajti delo zahteva zbranost, pa vendar se med seboj vse bolj spoznavamo. Tu ni čutiti pregrad utesnjenosti, ki pogosto ločujejo ljudi v večjih krajih. Neka domačnost veje, prisrčni odnosi in odkritost pa razkrivajo osebnostne vrline in plemenitost ter težnjo po izpopolnjevanju znanja.
Niso bile deležne družbenih priznanj, ne odlikovanj, pa vendar s svojim delom in odnosi nenehno prispevajo k napredku družbe. Ne tarnajo in se ne pritožujejo, veselijo pa se uspehov svojega dela, ponosne so na svoje urejene domove, srečne so ob misli na uspešnost svojih otrok, ne razmišljajo o tegobah jutriš-nega dne, dlani pa se jim odpirajo ob misli na čas, ko se bo prebudila zemlja in bo potrebno pletilke shraniti ter prijeti za motiko.
BELŠAKOVA babica je ena izmed teh. Čeprav je že prababica, s svojo prizadevnostjo ne zaostaja za mladimi. Letos se je naučila kvačkati in v njenih rokah nastajajo čudoviti izdelki: prtiči za njene otroke, ki so si že ustvarili lastne družine. »Da bodo imeli za spomin,« pravi. Mi pa si mislimo: ne le prtiči, njenim otrokom in nam bo ostala v spominu njena dobrota, vedrina ter njena topla beseda. Ob njej nam je vsem prijetno in počutimo se kot bi nam bila mati.
Lackovičeva Milika prihaja iz Terbegovec. Vsi jo poznamo z odra, saj je pogosto nastopala kot igralka dramske sekcije gasil-
skega društva na Stari Gori. V tem letu ni nastopila zaradi telesne poškodbe, pa se je zato odločila, da bo z nami pletla, a rada se spomni na preživele trenutke v dramski sekciji. To je del njenega življenja in predvsem sprostitev po težkem delu na zemlji. Tudi Ajlečeva Micika iz Selišč je kmečka gospodinja. Rada plete. Ko smo se čudile, kdaj najde čas, nam je zaupala, da izkoristi vsak prosti trenutek; plete celo ob vožnji v Ljubljano, kamor pogosto zahaja kot redna krvodajalka. Tako združuje humano in koristno delo.
Kristina prihaja z Rožičega Vrha, čeprav ima hude težave s hrbtenico. Četudi ji v življenju nikoli ni bilo lahko, nekako prizadeto posluša ljudi, ki se nenehno pritožujejo in nejevoljno doda: »Saj nam gre še vedno predobro, kaj bi se nenehno tožili!«
In še mnogo jih prihaja, različnih starosti. Ni jim žal časa, ne ustrašijo se niti dolge poti iz oddaljenega Kokolajnščaka, Ga-berca, Slavšine in Galušaka.
Zavzete so za napredek, krepko mu sledijo in nočejo zaostajati. Ob delu izmenjavamo izkušnje; neprisiljeno in po drobcih, pa je zato to tembolj sprejemlji-
vo.
A. M.
Tudi v Radencih KTV
Tudi turistično središče Radenci bo kmalu dobilo kabelsko televizijo, ki jo bo napeljalo Gorenje Elrad. Za novost je precejšnje zanimanje, čeprav bo v naseljih priključek stal 550.000 dinarjev, za posameznike pa 800.000 dinarjev. Plačali pa bi v obrokih. S tem bo omogočeno še bolj prijetno bivanje gostov v tem znanem sre-
IZDELKI IZ PLASTIČNIH MAS: cevi — plašči - folija — profili — embalaža — galanterijski izdelki — talne obloge
IZDELKI IZ GUME: profili — plašči — pnevmatika za osebna in tovorna vozila ter traktorje in priključke
BARVE — LAK! — ČISTILA
‘Vinbija
R.O. MLJEKARSKA INDUSTRIJA >V1NDIJA< VARAŽDIN, MEDIMURSKA 6
IŠČEMO KOOPERANTE ZA VZGOJO KOZ MLEKARIC
Zagotavljamo nakup osnovne črede pod izjemno ugodnimi posojilnimi pogoji. Delno kreditiramo tudi preureditev obstoječih hlevov in nakup opreme.
Prednost imajo lastniki treh ali več hektarjev zemlje in zidanega hleva, velikosti najmanj 80 kvadratnih metrov.
dišču.
J. K.
OMOGOČITE SVOJIM DELAVCEM SMUČANJE ALI ODDIH NA RTC TRIJE KRALJI NAD SLOVENSKO BISTRICO.
PRODAJAMO BRUNARICE (50 m2 STANOVANSKE POVRŠINE) NA 1.200 m NADMORSKE VIŠINE, IN TO TIK OB SMUČIŠČU.
vsak četrtek----
VESTNIK
sgp konstruktor maribor n. sol. o. tozd gradbeništvo granit slovenska bistrica n. sol. o.
Pisno ali ustno ponudbo pošljite na zgornji naslov ali po telefonu (042) 53-000.
ZA DODATNE INFORMACIJE NAS POKLIČITE PO TELEFONU 062/811-441.
Ugodnejše plačevanje vode
POT NA RADGONSKI GRAD
Je to grajska lina ali okno, ki ga bodo šele vzidali? Ni. Niti eno niti drugo, ampak čisto navadna luknja v zidani ograji. Vidite jo lahko, ko se podate po stari ulici v Gornji Radgoni na grad. Čemu rabi, kdo jo je naredil?	bp
Krajevna skupnost Partizan podpira interese svojih krajanov
Pri krajevni skupnosti Partizan v M. Soboti deluje zanimiva interesna dejavnost krajanov: klub hipertonikov (ljudi, ki bolujejo za zvišanim krvnim tlakom). Namen kluba je torej, da povezuje ter strokovno-zdravstveno osvešča svoje člane. Kot prostovoljna samozaščitna skupnost krajanov
kluba je navajati člane na zdravo življenje, utrjevanje zdravja z rekreacijo in skrb za lastno zdravstveno samozaščito. Klub deluje ob velikem razumevanju in materialni pomoči KS in KO SZDL Partizan.	j o.
Pri plačevanju porabe vode, odvoza smeti in kanalščine je bilo doslej v Lendavi veliko preglavic. Inkasanti so prihajali (ali pa ne) redno mesečno in pobirali denar. Zgodilo se je, da je moral uporabnik čakati tudi po nekaj mesecev, da je lahko poravnal dolg, to pa je povzročalo veliko hude krvi, saj se želi vsak čim prej rešiti dolga. Zaradi vedno večjega števila uporabnikov komunalnih storitev, ki jih opravlja delovna organizacija GIDOS, so se v njej odločili na nov sistem plačevanja s položnicami. Novi sistem bo ugodnejši tako za uporabnike kot izvajalce, manj bo zamud in boljši bo pregled vplačil. Uporabniki bodo plačevali uporabo vode in odvoz smeti za dva meseca skupaj, dvakrat letno pa bo obračun. Višina akontacij je določena na osnovi povprečne porabe vode v lanskem letu.	janj d.
je v okviru zdravstvene komisije le-ta začela delovati že pred tremi leti. Pobudnica pa je bila znana družbenopolitična delavka Marica Šikerjeva. Pred letom dni pa je bil klub tudi uradno ustanovljen, in to kot tretji te vrste v Sloveniji. Najuspešnejši klub te vrste je v Križevcih pri Ljutomeru pod strokovnim vodstvom dr. Gašparčeve. Klub v KS Partizan sedaj povezuje že blizu 50 krajanov, število pa še raste. V klubskem prostoru osnovne šole Prekmurške brigade se člani shajajo vsak prvi četrtek v mesecu, poslušajo strokovne nasvete zdravnika mentorja kluba dr. Felkarja, organizirajo pa tudi predavanja drugih zdravnikov, bivajočih v tej KS. Požrtvovalni zdravstveni delavci Anica Benkovičeva, Magda Glažarjeva in Ludvik Markovič pa vsakokrat klubovcem zmerijo krvni tlak in vpišejo V izkaznico za kontrolo. Eden od organizatorjev kluba, Ludvik Krančič, pa še vsakega stehta in dobrohotno svetuje, da je hujšanje nujno. Klubu predseduje Ivan Debelak, gonilna sila kluba pa je tajnica Helena Urši-čeva. Klub deluje v okviru svojih sprejetih pravil in letnega delovnega programa. Stalna naloga
Obveščamo vas, da izdelujemo LITOŽELEZNE KOTLE za kuhanje hrane za živino.
Prostornina: 90 litrov, 120 litrov in 150 litrov.
Dobava takoj po vplačilu.
Vse informacije lahko dobite:
TELEFONI: HIŠNA CENTRALA (062) 614 221
PRODAJA 611355, NABAVA 611354
62311 HOČE (PRI MARIBORU), JUGOSLAVIJA SLIVNIŠKA C. 6
STRAN 16
VESTNIK, 10. MARCA 1988
naši kraji in ljudje
Več socialnega dela v krajevni skupnosti
Živimo v velikih gospodarskih težavah, ki se kažejo tudi na drugih področjih. Lendavska občina je znana po tem, da ima največji odstotek ostarelega prebivalstva, ki je potreben pomoči. Vse ostarele občane seveda ne bomo mogli nikoli spraviti v domove, njim bo potrebno ponuditi na stara leta drugačno pomoč. Čeprav evidence o prostovoljnem socialnem delu v krajevnih skupnostih ni, v centru za socialno delo v občini ugotavljajo, da je socialna pomoč ostarelim predvsem v obliki laičnega socialnega dela in sosedske pomoči. Ta aktivnost je neorganizirana in neusklajena, kakor so tudi izvajalci te pomoči, društva in družbene organizacije. Ko je pri socialni politiki potrebno varčevati z vsakim dinarjem, je takšna povezanost najbolj potrebna, še posebno pa usklajevanje vseh oblik pomoči. V krajevnih skupnostih je potrebno v prihodnje organizirati tudi nego na domu, ta je namreč možna izključno v družinah oziroma okolju, kjer je razvito laično socialno delo.
Sosedska pomoč je najbolj potrebna za ostarele, bolne, osamljene in onemogle, takih pa je tudi največ. Čeprav sosedska pomoč že obstaja, jo bo potrebno še hitreje uveljavljati, za kar so poklicana društva, člani socialno-zdravstvenih komisij in drugih samoupravnih organov v krajevnih skupnostih. Občinska organizacije RK pa mora biti pobudnik takšnih akcij. V lendavski občini pravijo, da bodo s hitrejšim uveljavljanjem sosedske pomoči omilili vedno bolj perečo problematiko ostarelih občanov.
Jani D.
----GORNJA RADGONA---------------------------------
244 milijonov referendumskih dinarjev
Denar, ki se zbira s samoprispevkom občanov, se v radgonski občini troši tako, kot je načrtovano, je ugotovil odbor za spremljanje in izvajanje občinskega samoprispevka v letu 1987. Skupno so lani zbrali 244 milijonov dinarjev, in sicer za šolstvo in izobraževanje čez 85 milijonov, za kulturo, telesno kulturo in zdravstvo čez 42 milijonov ter za komunalo čez 116 milijonov dinarjev. V letih 1986 in 1987 je bilo. tako skupno zbranih več kot 332 milijonov dinarjev, od tega 117 milijonov za šolstvo in izobraževanje ter največji delež za komunalo — 157 milijonov dinarjev.
Pojavlja pa se problem, da investitorji posameznih objektov, ki dobijo del referendumskega denarja, ne zagotavljajo svojega deleža denarja, kakor je bilo načrtovano. Zaradi tega se lahko zgodi, da posamezni objekti ne bodo dokončani.
Odbor je na osnovi predvidevanja oziroma ocene mase neto osebnih dohodkov izračunal, da naj bi v letu 1988 zbrali okrog 400 milijonov dinarjev. Čez 45 odstotkov zbranih sredstev bo namenjenih komunali, 36,7 odstotka šolstvu in izobraževanju ter 18 odstotkov kulturi, telesni kulturi in zdravstvu.
Bernarda Peček
KRAJEVNA SKUPNOST LENDAVA
LETOS (KONČNO) KOPALIŠČE
Krajevno skupnost Lendava sestavlja območje Lendave in sosednje vasi Trimlini. Združuje okrog 4 tisoč občanov.
Kakšne načrte imajo v letošnjem letu? Večkrat napovedano odprtje letnega kopališča v bližini hotela Lipa, ki so ga (in ga še) sofinancirali občani z denarjem krajevnega samoprispevka, bo zagotovo v tem letu. Slovesno naj bi ga predali namenu v juniju, ko občina Lendava praznuje. Prej, za dan OF (27. april), pa bodo odprli va-ško-gasilski dom v Trimlinih. To pa še ni vse, kar načrtujejo v letu 1988! Tako bodo skušali urediti pločnike, kolesarsko stezo in razsvetljavo v Kolodvorski ulici, pa tudi na delih preostalih ulic, kjer še ni razsvetljave, naj bi letos postavili luči. Krajevno skupnost bo še naprej »zaposlovala« telefonija, saj bodo letos v Lendavi dobili 1000-številčno centralo, s tem pa se bodo možnosti za priključitev novih naročnikov močno povečale.
Telefonov pa ne bodo dobili le v mestnem delu krajevne skupnosti, ampak tudi v kraju Trimlini. Za to naselje je rezerviranih 25 priključkov. Kaže, da bodo do telefonov prišli veliko prej kot v nekaterih sosednjih vaseh, saj bo skozi vas vodil kabel, ki ga bo sicer financirala Ina Nafta. Njene širo-kogrudnosti pa bodo deležni tudi v Petišovcih. Oboji naj bi plačali le ceno zaradi povečanega obsega telefonskega kabla. Letos bodo skušali tudi urediti cesto v Gregorčičevi ulici in vzdrževali še preostale komunalne objekte in naprave, ki so v pristojnosti krajevne skupnosti.
Š. S.
HHM| PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
HB GOR N JA R A D G O N A
Tozd Avtotrgovina -servis
Zastopnik izdelkov IMT Beograd
Nudi:
- traktorji: IMT 539, 542, 549, 560, 565, 577, 5106
- traktorski priključki, plugi, brane, sejalnice (koruza, žito), okopalm-ki, kosilnice, predsetveniki, prikolice, čistilniki snega, motokultiva-
- odlična ponudba rezervnih delov za traktorje in motorje IMR
— zagotovljena servisna služba
— tehnični pregledi
informacije: AVTORADGONA, tozd AVTOTRGOVINA-SERVIS, (969)74 511, 74 691
Idila z grenkim priokusom
Okrog 400 jih je, živijo v 115 hišah, od katerih je iz dneva v dan več praznih. Večinoma kmetujejo ali so začasno na tujem in se z večjim ali manjšim jadikovanjem prebijajo skozi življenje. Vadarčani so tipični Goričanci (če te čudovite ljudi sploh lahko kakorkoli uokvirjamo), prijazni in priljudni. Njihove zahteve do družbe ali življenja nasploh niso pretirane, izučeni s številnimi grenkimi izkušnjami so se naučili predvsem delati.
Naključni popotnik, ki prebija dan v Vadarcih, si ne more kaj, da ob povratku ne bi občutil nekakšnega notranjega zadovoljstva, pomirjenosti, nove energije, elana. Resje: Vadarci, vasica na kar sedmih bregovih, so pravi raj na zemlji. Posebno zdaj, ko v ravninskem delu ni bele opojnosti, tam gori pa. se ugrezaš v sneg daleč prek gležnjev. A idila kaj hitro zgublja svojo mističnost: toliko bolj, kolikor bliže spoznavaš vadarski vsakdanjik, tegobe kmečkega življa in številne čeje, ki kvarijo enodnevni vtis p mističnosti vasi.
Vaški zvonar in do nedavnega poveljnik gasilcev na pragu vadarske kapele. Ferdinand Žilavec se spominja številnih dogodkov, tudi izpred 30 let.
Vaške ceste (in ker so na sedmih bregovih, jih je kar nekaj kilometrov) so slabe, pozimi in zgodaj spomladi malone neprevozne. Zato avtobus velikokrat sploh ne vozi in otroci morajo v šolo tudi po tri kilometre in pol daleč. Asfalta nimajo in njihova osrednja želja je, da bi ga dobili vsaj dva kilometra — od Bodo-nec do trgovine v vasi. Obljube so sicer že bile, pa se ni zgodilo še nič konkretnega. Morda pa bodo v naslednji petletki vendarle prišli na vrsto ... Da so pripravljeni tudi sami pomagati z denarjem in prostovoljnim delom, verjetno ni potrebno posebej poudarjati.
Ponosni so na 26 telefonskih priključkov, ki so jih zadnji naročniki dobili lani. Zdaj je sederp bregov med seboj bolj povezanih
VPRAŠALI STE NAS
Kaj bo s cestami?
Na območju soboške občine je 479 kilometrov kategoriziranih lokalnih cest, od katerih pa je za zdaj moderniziranih oziroma asfaltiranih le 160 kilometrov. V primerjavi z drugimi pomurskimi občinami soboška s cestami močno zaostaja. Glavni vzrok je v dolžini cest. Zaradi množice vozil, ki poskakujejo po makadamskih kotanjah, so ljudje nestrpni in cesto sprašujejo: Kaj bo s cestami? S tem vprašanjem smo se oglasili pri strokovnem delavcu skupnosti za ceste občine Murska Sobota Štefanu Šerugi in med drugim zvedeli:
Res je, da je cestna problematika na območju občine Murska Sobota zelo huda, saj ne le da niso asfaltirane kategorizirane lokalne ceste (da o vaških in poljskih cestah niti ne govorimo), ampak tudi dobršen del goričke regionalne ceste še nima asfaltne prevleke. Gre za 18 kilometrov-dolg odsek Gornji Petrovci—Šulinci—Že-navlje—Martinje— Dolič— Kuzma— mejni prehod. Regionalna cesta je v pristojnosti skupnosti za ceste Slovenije. »Sobočanci« so predlagali, naj bi letos, če bo to seveda možno, modernizirali 3 kilometre dolg odsek med Gornjimi Petrovci, Šulinci in Že-navljami; 2 kilometra dolgo cesto od Kuzme do mejnega prehoda; cestni krak, ki pelje skozi Moravske Toplice, zgradili pa naj bi tudi most na Per-toči, vendar od skupnosti za ceste Slovenije doslej še ni odgovora. Prav tako pa tudi na skupnosti za ceste občine Murska Sobota še ne vedo, koliko denarja bodo dobili od skupnosti
VADARCI DANES .
Vadarski Romi, ki predstavljajo četrtino vaščanov, so materialno preskrbljeni. To je mogoče razbrati tudi iz zunanjega videza njihovih prebivališč.
in pretok informacij hitrejši. Ne tako kot na primer po julijski toči, ko jih je bilo kar nekaj odrezanih od vsakršnih vesti v zvezi z dodeljevanjem pomoči, čeprav so je bili najbolj potrebni.
Središče vaškega družabnega življenja je gasilski dom — društvo je staro že 64 let, zadnjih 32 pa gaje vodil Ferdinand Žilavec. Z zadovoljstvom ugotavlja, da kakšnega večjega požara ni bilo že okrog deset let. Gasilci pa so kljub temu dejavni, med drugim (tako kot se spodobi) tudi prirejajo veselice. In pri tem jim pomagajo tudi vaški Romi, ki jih niti ni tako malo — skoraj vsak četrti Vadarčan je namreč Rom. Po vtisu z enodnevnega obiska sodeč, je sožitje med obojimi malone popolno. Čeprav seveda tu in tam pride do nesporazumov
Naši gostitelji — Jože Dani, Ema Tanacek in Viktor Wolf — so tipični Goričanci: dojemljivi, prijazni in odkritosrčni. Kljub trdemu življenju, ki sili v nenehno delo za preživetje.	foto: Nataša Juhnov
— toda, kje jih ni? Za vadarske Rome večinoma celo velja, da so zelo dobro materialno preskrbljeni, imajo sodobne in spodobne hiše, delajo v tujini in se nasploh ne razlikujejo od drugih Vadarčanov.
Naši gostitelji — že omenjeni gasilski poveljnik, Jože Dani,
za ceste Slovenije za vzdrževanje kategoriziranih lokalnih cest. Teh je še vedno 319 kilometrov. Če za letošnje leto v Ljubljani ne bodo spremenili deleža, namenjenega za ceste na območju občine Murska Sobota (le-ta je lani znašal 4,55 odstotka od zbranega denarja), potem kakega izdatnejšega vzdrževanja najbrž ne bo. Lani, na primer, so za ta namen dobili 344.931.000, porabili pa kar 373.986.000 dinarjev. Seveda bo razliko treba pokriti z letošnjim dotokom denarja. Lani so uporabili še denar, ki so ga dobili iz skbda za elementarne nesreče. Iz vseh virov so zbrali le toliko denarja, da so lahko plačali 15 kubičnih metrov gramoza za 1 kilometer ceste. V občinski skupnosti za ceste v Murski Soboti smo tudi zvedeli (o tem pa se tudi sami pogosto prepričamo), da je makadamske ceste težko vzdrževati, kajti podlaga je slaba, svoje pa opravi tudi deževno vreme. Krivda je tudi pri voznikih, ki s težkimi tovornjaki vozijo po takih mlakužah.
In sedaj najbolj važno! Katere kategorizirane lokalne ceste bodo v soboški občini asfalitrali letos? Morda za začetek spodbuden podatek: asfaltiranje poteka po programu. Tako so v dveh letih referendumskega obdobja — samoprispevek zbirajo tudi za ceste — posodobili. 23,9 kilometra cest, medtem ko 5-letni program predvideva 49,3 kilometra cest. Načrta (zapovrstnosti) ni mogoče menjati, kar si sicer želijo na območjih, ki bodo prišla na vrsto pozneje. Določili so tudi, kolikšen odstotek denarja za modernizacijo ceste na določenem območju morajo zbrati posamezne krajevne skupnosti. Upoštevaje po
Viktor Wolf, Ema Tanacek in Štefan Potočnik — so nas voljno popeljali po vasi. In to ni tako enostavno, kot se sprva sliši — kajti po površini je vas velika, posamezne domačije so raztresene po bregovih, cestne povezave med njimi pa praktično ni. Zato je bilo potrebnega kar precej poguma, ko smo se s katrco prevažali po zasneženih in obenem blatnih cestah. Med pohajkovanjem so se počasi utrinjale resnice o življenju v Vadarcih, kjer še zdaleč ni vse tako lepo, kot to začutita oko in duh, ko se predata pobeljenim gričkom, prijaznim gozdnim jasam, tihemu miru, daleč od mestnega hrupa in nevzdržnega življenjskega ritma. Oditi »malo gor« za konec tedna, si oddahniti in nabrati moči za nov delovni teden — to še gre. A ži
veti z eksistenčnimi težavami? To je že druga pesem! Tudi zato so v uvodu omenjene domačije vse bolj prazne. Kljub vsemu pa radosti misel in spoznanje, da prave goričke grče svoje pokrajine ne bi zamenjale za nič na svetu!
Bojan Peček
sebne kriterije znaša od 10 do 30 odstotkov. Tako v krajevnih skupnostih že zdaj vedo, koliko metrov cest bo asfaltiranih z njihovim denarjem. Letos bodo modernizirali 54, kilometra dolgo cesto Šalovci —Dolenci, 1,1 kilometer ceste med Vančo vasjo in Bo-rejci, 2 kilometrsko cesto med Ivanci in Mlajtinci, 5 kilometrov dolgo cesto Šalamenci — Bodonci —Poznanovci, v programu pa je tudi asfaltiranje 1,7 kilometra dolge ceste Murska Sobota—Noršinci. Letos bodo dali nekaj asfalta tudi na cesto Murska Sobota — Markišavci (v dolžini 300 metrov), kar pa vse tiste, ki se vozijo po tej cesti in se hudujejo, ne bo spravilo v dobro voljo. To cesto bodo v celoti namreč začeli modernizirati v 1989. oziroma 1990. letu, torej na koncu referendumskega obdobja. Tedaj je na vrsti tudi cesta Motvarjevci — Porda-šinci- Prosenjakovci. Nekoliko prej, morda že letos, pa bodo začeli s pripravljalnimi deli za asfaltiranje na cesti Andrejci — Ivanovci —Ratkovci, ki je dolga 4,5 kilometra.
Kar zadeva kategorizirane lokalne ceste, se torej tudi v občini Murska Sobota premika, vendar so občani neučakani, zato negodujejo: asfalt hočejo že danes. Morda bi kazalo razmisliti o povečanju odstotka denarja od vrednosti posodobitve, ki ga zbirajo krajevne skupnosti. Na to misel nas je »napeljala« dopisnica našega bralca z Goričkega, ki pravi, naj tisti, ki si tako močno želijo asfalt, prodajo kravo ali telico in denar dajo za asfalt. Tako naj bi naredili tudi pri njih. S pobudo se strinjamo, vendar z opozorilom, da se stalež živine zaradi asfalta ne sme zmanjšati.
Št. Sobočan
VESTNIK, 10. MARCA 1988
STRAN 17
samozaščita, varnost, obramba . . .
Ali nam človek tako malo pomeni?
Ničkolikokrat smo že pisali o poraznem stanju na področju prometne varnosti, zato nas toliko bolj veseli, če kje zvemo za podatke, da se je prometna varnost izboljšala. Tak podatek smo našli v Lendavi, obiskali smo komandirja postaje milice Ludvika Bokana in z njim pokramljali o lanskih prometnih zgodbah, morda se v njih skriva recept, po katerem bi se veljalo ravnati.
— Podatki pravijo da ste imeli v lendavski občini lani manj prometnih nesreč kot leto prej. Kje kaže iskati vzroke za to, morda v tem, da ste bolj strogi in kršilcem ne oproščate? Res je, da je bilo lani manj prometnih nesreč, le 80 smo jih registrirali, vendar pa so posledice teh nesreč veliko hujše kot prejšnja leta. Imeli smo 6 mrtvih in 29 hudo poškodovanih. Z represivnimi ukrepi se nekaj da storiti, a ne veliko, saj so kazni za prometne prekrške skorajda simbolične. Novi zakon o varnosti v cestnem prometu bo, kot kaže, prinesel veliko višje kazni, a tudi te ne bodo bistveno izboljšale prometne varnosti. To, da smo sodniku za prekrške poslali 1387 voznikov motornih vozil, pove, da se udeleženci v prometu ne obnašajo dovolj odgovorno.
— V preventivnem delovanju naj bi našli izhod iz zagat, ste pred nedavnim povedali v razpravi na svetu za preventivo v cestnem prometu. Ali je še kakšna druga možnost, da bi občutno zmanjšali prometne nesreče?
Preventiva je res eno od pomembnih področij, ki mu velja namenjati vso pozornost, ni pa edino. Delavci milice nikakor niso sami poklicani, da bi uredili vso problematiko prometne varnosti, tu so še drugi, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, ki pa doslej niso pokazale veliko vneme za dvig varnostne kulture občanov in delavcev. Podatki, da se največ prometnih nesreč zgodi v naseljih in v bližini tovarn, kažejo, da bi v
krajevnih skupnostih vendarle morali storiti več. Čudno je tudi da zbori občinske skupščine nimajo v programu razprave o prometni problematiki, čeprav se o
njej razpravlja na drugih mestih. Vse to kaže, da nimamo pravega odnosa do te problematike. Drugo pomembno torišče so prometne površine. Nimamo stez za kolesarje, za pešce, premalo je parkirišč, in še ta so neurejena, slaba je .tudi prometna signalizacija.
— Že nekaj let se razpravlja o ureditvi železniških prehodov. Na teh je vsako leto nekaj mrtvih. Ali je ob drugih črnih točkah v občini kaj storjenega, da se odpravijo?
Naše črne točke so: cesta Lendava—Petišovci, cesta skozi Mostje ter trije nezavarovani železniški prehodi med Lendavo in M. Središčem. Na teh mestih umirajo ljudje, mi pa vsako leto nemočni beležimo, koliko je bilo mrtvih, namesto da bi storili vse, da se problem odpravi. Mar to ni igranje s človeškimi življenji? Tudi letos pravijo, da ni denarja za zavarovanje železniških prehodov, torej bo ostalo po starem. Kaj pa, ko bo odprt rudnik v Be-nici, ko bo prevoz usmerjen na železnico, kaj bo tedaj?
— Kljub pomanjkanju sredstev, tudi iz novega bencinskega dinarja jih ne bo več, pa bo v le
tošnjem letu vendarle potrebno nekaj storiti. Kaj naj bi to bilo?
Preventivno delo v osnovnih šolah je že rodilo uspehe, vse manj otrok je udeleženih v prometnih nezgodah. Problem je takrat, ko otroci zapustijo šolo. Pretrga se veriga nenehnega prometnega osveščanja. Ta prazni prostor bi morali izkoristiti organizacija mladih in socialistična zveza. V krajevnih skupnostih bodo ob številnih drugih problemih morali resno razmisliti tudi o prometni varnosti svojih krajanov. Dolgoročni program za izboljšanje prometne varnosti, tega seveda nimamo, naj bi zagotovil boljšo varnostno kulturo občanov. Tako kot načrtujemo razvoj krajevne skupnosti, tako bi morali načrtovati izboljšanje prometne varnosti, saj bo sicer naše delo šablonsko. Dokler tega ne bo, se bomo igrali statistiko in še naprej dokazovali, da nam človek res ne pomeni veliko.
V akciji za pridobitev prometne značke je sodelovalo 2.500 učencev od prvega do četrtega razreda osnovne šole. Izvedli so tudi akcijo Z varnim kolesom v promet, pregledali 1.097 koles in ugotovili, da jih je bilo brezhibnih le 835. Posebno skrb namenjajo tudi varnosti prihoda otrok v šolo in domov, kar se je pokazalo kot zelo koristno. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Murska Sobota je skupaj z Agroservisom, prometno mili-
Jani D.
TEHNOSTROJ Ljutomer izdeluje serijska podvozjaTKP 1, ki imajo vgrajeno posebno vlečno kljuko, kar omogoča v sistemu kotalnih prekucnikov hitro zamenjavo priključkov. Čas zamenjave je od 20 do 50 sekund.
EDEN OD TEHNOSTROJEVIH PRIKLJUČKOV JE ŠKROPILNICA
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Murska Sobota
Uveljavljajo preventivne akcije
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Murska Sobota ima ustanovljene tri komisije: komisija za delo z šolsko mladino, komisija za preventivo in vzgojo v ozdih in komisija za tehnično ureditev cestnega prometa. Doslej so že uveljavili številne preventivne akcije s področja prometne varnosti. Tako so je v lanskoletni akciji Kaj veš o prometu sodelovalo 105 učencev z osnovnih in 24 učencev s šol srednjega usmerjenega izobraževanja.
co, AMD in ZSAM tudi spomladi in jeseni izvedel akcijo Brezhibno vozilo — varno vozilo. V delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s prevozom ljudi in blaga ter imajo zaposleno večje število voznikov, so organizirali predavanja o preventivni vzgoji, novostih in tehnologiji motornih vozil. Komisija za tehnično ureditev cestnega prometa je pregledala tudi prometno signalizacijo in oznake na cestiščih ter predlagala odpravo pomanjkljivosti. Preven
tivna akcija je potekala tudi na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja in je razen na Srednješolskem centru tehni-ško-pedagoške usmeritev Murska Sobota povsod uspela.
Tudi za letošnje leto je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Murska Sobota že sprejel programske usmeritve. Z že uveljavljenimi akcijami bodo nadaljevali, poseben poudarek pa dali obravnavi sprememb prometne zakonodaje, ki jih bo prinesel novi zakon. Več kot doslej pa želijo storiti tudi pri informiranju delovnih ljudi in občanov, kar naj bi tudi prispevalo k boljši prometni varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu.
F. Maučec
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Otroška igra povzročila požar
Izjemno blaga zima brez snega povzroča dodatne skrbi, saj vsaka najmanjša neprevidnost lahko povzroči požar. Že v lanskem letu smo opozorili, da bodimo posebno pozorni na otroke, ki na ta ali oni način pridejo do vžigalic. Takšna igra v večini primerov pomeni ogenj. Nekaj požarov smo imeli že v lanskem letu, pa tudi že v letošnjem. Prometnih nezgod na srečo ta teden ni bilo veliko.

Vlom v radioklub
Zgorel je lesen skedenj
V noči od 28. na 29. februar je doslej neznani storilec vlomil v prostore radiokluba v M. Soboti. Iz priročnega skladišča je ukradel kompletni oddajnik, namenjen za spremljanje računalniških podatkov. Klub je oškodoval za okoli 2 milijona dinarjev.
4.	marca okoli 9. ure je zagorelo na lesenem skednju Zofije Ba-gar iz Šulinec. Zgorel je skedenj, v njem pa več sena, drv, mlatilnica, kmečki voz in drugo orodje. Škoda je ocenjena na 7 milijonov dinarjev. Vzrok za požar je domnevna igra otrok z vžigalicami.

Vlomilec se je sprehajal v pisarnah
Žensko trčenje

V noči na 29. februar je neznani vlomilec vlomil v osnovno šolo L v M. Soboti. V delovni halji snažilke je našej ključe pisarn, zato se je po njih neovirano sprehodil in sproti kradel. Tako je v eni pisarni vzel radio-kasetofon, vreden 400 tisoč dinarjev, v drugi pa še drugi kasetofon in še 20 tisočakov drobiža, Šolo je oškodoval za 650 tisoč dinarjev.
5. marca se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti med M. Soboto in Noršinci. Voznica osebnega avtomobila Viktorija Muršič iz Maribora se je peljala proti Noršincem. V levem ostrem ovinku ji je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila Monika Škerlak iz M. Sobote. Pri trčenju se je poškodovala sopotnica Muršičeve, Klara Varga iz Strehovec. Škode je za 2,8 milijona dinarjev.
TEHNIČNI PODATKI:
Delovna širina	12 m in
18 m
Zmogljivost črpalke	1001/min
Prostornina posode za škropivo	1000 I
Prostornina dodatne posode	2000 .
Lastna teža	650 kg
Skupna dopuščena teža	4.300 kg
Padel s priklopnika
26. februarja popoldan se je zgodila prometna nezgoda pri naselju Motovilci. Voznik traktorja Ludvik Lanščak iz Šalovec je vozil traktor s priklopnikom, naloženim s slamo. Ko je v križišču cest zavil, je s priklopnika padel na cesto Gabriel Kološa iz Stanjevec in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga na kliniko v Ljubljano.
Alkotest pozelenel
6. marca se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti v Mačkovcih. Voznik osebnega avtomobila Franc Bunderla iz Doliča se je peljal proti Otovcem. Zapeljal je na bankino, nato v obcestni jarek in se večkrat prevrnil. Pri nezgodi se je poškodoval njegov sin. Alkotest je v celoti pozelenel, zato so mu odvzeli kri. Škode na vozilu je za milijon dinarjev.	T D.
Črpalka ima dva rezervoarja:
— prvi — s prostornino 11001 — je namenjen mešanju sredstev za škropljenje, drugi — z 2000 I prostornine — je namenjen za vodo.
Takšna razdelitev rezervoarjev omogoča, da se lahko hkrati meša več različnih sredstev za škropljenje, po opravljenem delu pa se lahko avtomatsko opere celotna naprava.
Delovna širina škropilnice je 12 ali 18 m. Škropilnico lahko priključimo z napolnjenimi rezervoarji. Dodatno vodo pa lahko zagotovimo v drugi cisterni, ki jo priključimo na drugo podvozje.
K tehnostroj
LJUTOMER, b. o.
Industrija vozil in kmetijske mehanizacije
69240 Ljutomer, Prešernova c. 40 Telefon: (069) 81 615, 81 625, 81 635 Telex: 35263 YU TSL Ž. P. LJUTOMER
STRAN 18
VESTNIK, 10. MARCA 1988
URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 10. marca 1988	Št.: 6
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
63.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta naselja Turnišče—Zahod
64.	Odredba o^premembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini G. Radgona
65.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje krajevne skupnosti Odranci
66.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lendava
63
Na podlagi 10. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in 277. člena statuta Skupščine občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81, 23/83 in 9/86) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11.2. 1988 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta naselja Turnišče—Zahod
1.	člen
V 3. členu Odloka o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta naselja Turnišče—Zahod (Ur. objave št. 28/85)se:
— pri zaporedni št. 5, pri vi. št. 446 k. o. Turnišče, doda še pare, št. 2444/2 njiva v izmeri 411 m2, ostalo besedilo ostane nespremenjeno,
— pri zaporedni št, 7. vi. št. 1054 k. o. Turnišče, pare. št. 2441/4 nadomesti s pare. št. 2441/3,
— pri zaporedni št. 12, vi. št. 566 k. o. Turnišče, pare. št. 2444/2 nadomesti s pare. št. 2447/2 in
— pri zaporedni št. 13, vi. št. 370 k. o. Turnišče pare. št. 2448/8 nadomesti s pare. št. 2448/2
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 465-46/85-7
Datum:
Predsednik
Skupščine občine Lendava
LEINER Rudolfi, r.
OBRAZLOŽITEV:
Pri pripravi in sprejemu Odloka o prenehanju lastninske pravice so v tretjem členu pri prepisovanju pomotoma nastale naslednje napake: pri zaporedni št. 5, vi. št. 466 je bila izpuščena pare. št. 2444/2, pri zaporednih št. 7, 12 in 13 pa so bile napačno zapisane pare, številke s tem, da so podatki o vložnih številkah, kulturah, površinah in lastnikih pravilno navedeni.
Da gre za tiskovne napake je razvidno iz 2. člena istega odloka, kjer so pravilno naštete vse parcele, v tretjem členu pa pravilno navedeni lastniki pri vložnih številkah.
Z ozirom na to, da se s predlaganimi spremembami in dopolnitvami opravljajo le tiskovne napake, predlagamo da zbora v skladu z določili poslovnika SO odlok obravnavata in sprejmeta po skrajšanem postopku.
Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
45/87) je Izvršni svet Skupščine občine Gor. Radgona, na seji dne 24. 2. 1988, sprejel naslednjo
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
1.	člen
V Odredbi o določitvi najvišjih cen (Uradne objave pomurskih občin, št. 31/87, 33/87 in 5/88) se drugi odstavek 1. člena odredbe spremeni in glasi:
»Ne glede na prvi odstavek tega člena se ukrep določitve najvišjih cen ne nanaša na cene prevoza z žičnicami, vzpenjačami in vprežnimi vozili, cene brezalkoholnih in alkoholnih pijač v gostinstvu in turizmu, cene v hotelih izven kategorije, A in B kategorije, cene v restavracijah s postrežbo s štirimi in petimi zvezdicami, v motelih L in II. kategorije in cene v gostilnah s štirimi in petimi zvezdicami, razen cen družbene prehrane, cene turističnega posredovanja, cene storitev reklame in ekonomske propagande, prirejanje sejmov in razstav, cene storitev s področja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij.
2.člen
V 2. členu Odredbe se črtajo podtočke 3, 9 in 10 in se dodajo nove podtočke, ki se glasijo:
14.	za proizvode kjer se oblikujejo cene za končni izdelek (obrt)	do 20 %
15.	za proizvode in storitve kjer se ceno oblikuje na
podlagi režijske oziroma norma ure	(obrt)	do	15 %
16.	kemično čiščenje in pranje	do	20 %
17.	Frizerske storitve	do	15 %
18.	Fotografske storitve	do	18%
19.	Oskrbnina v VVZ in dijaških domovih	do	16%
3	.člen
Odstotki dovoljenih povišanj cen iz 2. člena te odredbe se smejo uporabiti na raven cen, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene do 15. 11. 1987, razen pri podtočki 19. kjer se dovoljuje povišanje na ceno oblikovano v skladu z odredbo o določitvi najvišjih cen, člen 2, podtočka 3 (Uradne objave pomurskih občin, št. 31/87)
4	. člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 38-7/87-11
Datum: 25. 2. 1987
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
64
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cqn (Uradni list SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Uradne objave Pomurja št. 11/85) ter v zvezi s 3. členom Odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS št.
65
^/0^' o' x!ena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85 m 48/86), 8. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) ter 31. člena Statuta kra
jevne skupnosti Odranci, je Skupščina krajevne skupnosti Odranci na seji dne 17. 2. 1988 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje krajevne skupnosti Odranci
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za dobo 5 let in sicer od 1. 5. 1988 do 30. 4. 1993 za naselje Odranci.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 27. marca 1988 od 7. do 19. ure v dvorani vaškega doma v Odrancih.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom za naselje Odranci bodo uporabljena za sofinanciranje naslednjega programa:
skupna investi-		iz samopri-
	cijska vrednost	spevka bi se
	po cenah 1987	zbralo
— adaptacija vaškega doma	150.000.000	100.000.000
— izgradnja pločnika ob regionalni cesti	50.000.000	45.000.000
— ureditev komunalnih naprav	40.000.000	40.000.000
— izgradnja mrtvašnice	50.000.000	45.000.000
— izgradnja telefonije	20.000.000	20.000.000
— asfaltiranje vaških ulic	50,000.000	40.000.000
— funkcionalni izdatki KS za izvedbo refe-		
rendumskega programa	5.000.000	5.000.000
Skupaj din	365.000.000	295.000.000
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Odranci in sicer:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	1 % od pokojnin
—	.5 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	12 % od katasterskega dohodka
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini za delavce, ki so na začasnem delu v tujini;
b)	v delu:
— 2 delovna dnevi letno pri gradnji in vzdrževanju planiranih objektov, popravilu cest in drugih komunalnih objektov — nosilci gospodarstev.
En delovni dan traja 8 ur, nadomestilo za neopravljeni delovni dan znaša za leto 1988 30.000 din.
Svet KS se pooblašča, da za vsako naslednje leto določi novo vrednost denarnega nadomestila za delovni dan v skladu z gibanjem cen.
5.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja Odranec, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma, posredovan predlog, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
Delavci, ki so na začasnem delu v tujini glasujejo na glasovalnih mestih, kjer so vpisani v volilni imenik.
7.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilni imenik ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju KS Odranci.
8.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednjo vsebino:
KRAJEVNA SKUPNOST
ODRANCI
GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 27. 3. 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje adaptacije vaškega doma, izgradnjo pločnika ob regionalni cesti, ureditev komunalnih naprav, izgradnjo mrtvašnice, izgradnjo telefonije, Asfaltiranje vaških ulic in za funkcionalne izdatke KS za izvedbo referendumskega programa.
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. 5. 1988 do 30. 4. 1993.
a) v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	1 % od pokojnin
—	5 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	12 % od katasterskega dohodka
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini za delavce, ki so na začasnem delu v tujini b) v delu:
—	2 delovna dneva letno pri gradnji in vzdrževanju planiranih objektov, popravilu cest in drugih komunalnih objektov — nosilci razvoja.
En delovni dan traja 8 ur, nadomestilo za neopravljeni delovni dan za leto 1988 znaša 30.000 din.
Svet KS se pooblašča, da za vsako naslednje leto določi novo vrednost denarnega nadomestila za delovni dan v skladu z gibanjem cen.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
Glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
9.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s štampiljko krajevne skupnosti Odranci.
10.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija KS Odranci. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet KS Odranci ter bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotavlja KS Odranci.
13.	člen
Skupščina Krajevne skupnosti Odranci sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh glasovalcev na območju KS Odranci na referendumu odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka.
14.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
V Odrancih, 17. 2. 1988
Predsednik
Skupščine KS Odranci
Anton KOLARIČ, 1. r.
66
V skladu s 7. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Ur. objave, št. 1/88) na predlog Sklada stavbnih zemljišč občine Lendava, je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 11. 2. 1988 sprejela
SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lendava
L člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lendava za leto 1988 znaša 0,126 din.
2.	člen
Ta sklep velja od 1. 1. 1988 do 31. 12. 1988.
Številka: V-2/88
Datum: 11. 2. 1988
Za Sklad stavbnih zemljišč občine Lendava Predsednik upravnega odbora Alojz JEREBIC, 1. r.
Radijski in televizijski spored od 11. do 17. marca
_________________________________________________________._____________________
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO	j MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	' RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad ..., 17.30 — Glasba — reklame—glasba, 18.00 — »21-232« — propagandno-glasbena oddaja. 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega programa.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža: Igramo na srečo, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba—reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdra-
TV LJUBLJANA
vi, 19.00 — osrednjega sporeda.
DEŽURSTVO:
Vključitev slovenskega
14.00 do
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (tema: okolje in naš odnos, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami -in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega
16.00
Po domače,
16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba—
reklame
Priporočajo
vam ..., 18.00 — Iskanje— znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo .. ., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega programa.
TV LJUBLJANA
9.45—11.25
in
16.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 —
Vprašanja
odgovori,
18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.45—12.30
in
16.00-23.55 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Tednik, 11.00 I. Bergman: Fanny in Alexander, ponovitev 1. dela. 16.30 Mozaik, ponovitev tednika, 17.30 V znamenju dvojčkov: O dveh jezikih, 17.50 Grizli Adams, 6. del ameriške nadaljevanke, 18.15 Stara kolonija, dokumentarna oddaja TV Novi Sad, 20.20 J. Jakes: Sever in Jug, 24. — zadnji del, 21.10 Zmagoslavje Zahodne civilizacije, 8. oddaja, 22.00 TV dnevnik, 22.15 Druga dežela, angleški film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Video meh, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 G. Verdi: Falstaff, opera, 22.00 Video noč, prenos iz CD.
TV ZAGREB
Prvi program.
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Reška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Šefi (nadaljevanka), 20.55 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kulturna oddaja, 23.50 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 Zrcalne slike, 22.05 Mercenario Strašni (film), 23.50 Smrtonosna obljuba (film)
Drugi program
16.00 Spored po željah, 16.45 Hotel, 17.30 Avstrija v sliki, 18.00 Religija, 19.00 Čas v sliki, 20.15 38 (film), 21.50 Obrazi Evrope, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Šport, 22.50 Umetnine: Pariz-Tek-sas (film),
TV MADŽARSKA
8.55 TV telovadba. 9.05 Rožnati Hubert, krimi-ko-medija. 10.15 Delta, pon. 10.40 Telovadba za invalide. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Spored za upokojen-
ce.
17.45 Teka, napotki.
18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik.
20.05 Celiani in Hunyadiji, 1. in 2. del TV igre po Mi-halyu Vorosmartyju. 22.35 Peters pop snow 1987, 2. del. 23.35 TV dnevnik.
TV KOPER
16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
do
9.45-12.35
in
7.35-14.15
in
16.15—00.10 Teletekst RTV Ljubljana, 8.00 Radovedni Taček: Maska, 8.15 Pamet je boljša kot žamet: Olimpiada balončkov, 8.20 V znamenju dvojčkov: O dveh ježkih, 8.50 Zbis: Srečni metulj, ponovitev 2. oddaje, 9.05 Legende sveta: Kurent, 9.35 Cyrano de Bergerac, 3. del mladinske predstave, 10.05 Periskop, 11.15 Makedonske ljudske pesmi, 1. oddaja, 11.45 Dinar, 12.25 Jubilejna teveteka, ponovitev 7. oddaje, 14.00 Video strani, 16.45 Pokonci, delfina! jugoslovanski film, 20.20 Evrovizi-ja 87, belgijska dokumentarna oddaja, 20.45 Žrebanje 3 x 3, 21.00 Izbor pesmi za pesem Evrovizije, prenos iz CD, 23.00 TV dnevnik, 23.15 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, 20. del avstralske nadaljevanke Oddajniki II. TV mreže:
14.35 Kako biti skupaj, 15.05 Mladinski film, 16.35 Kapelski kresovi, ponovitev nadaljevanke, 17.35 Otroška predstava, 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka, 19.30 Dnevnik, 20.15 Glasbeni večer — Veliki dirigenti: L. Matačič, 21.45 Poročila, 21.50 Feljton, 22.20 Športna sobota.
TV ZAGREB
Prvi program
16.00 Vaterpolo: Jadran— Mladost, 17.00 Košarka: Jugoplastika—Zadar, 18.30 Živeti v naravi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Boljše življenje, 21.00 Izbira pesmi za Evrovizijo, 23.05 Dnevnik, 23.20 Ona kot moški (film).
TV AVSTRIJA
Prvi program
18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štirje proti Wlli-ju, 21.50 Ariadna na Naxo-su (opera). 0.05 Munsterje-vi
Drugi program
17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kavarniške zgodbe, 21.45 Šport, 22.20 Kolos (film), 0.00 Sam proti vsem
TV MADŽARSKA
8.35 Naš ekran, pon. 9.10 Za otroke. 9.40 Tretji kanal. 10.25 Za otroke. 14.25 Plava ruta, pon. 10. dela. 15.05 Zgodbe iz stolpnice, nemška serija. 16.10 Barkochba. 17.00 Dnevnik. 17.15 Domoznanstvo. 17.25 Burleska. 17.50 Obletnica poplave. 18.20 Način življenja. 18.50 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 West Side Story, musical. 22.30
ij TV KOPER
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Košarka: Tracer—Othez — pokal prvakov — ponovitev Aris: Partizan. 17.15 Športni dogodek. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Šport. 20.30 Nogomet: mednarodno srečanje. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Športnica — oddaja posvečena ženskim športom. 23.30 Juke box — šport in čas.
10.25 Oberstdorf: Smučarski poleti. 13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Nogomet. 15.30 Džu box. 16.00 Tv novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Športni dogodek. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Sedem dni, tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Tenis, polfinale. 22.30 TVD vsedanes. 22.40 Športne novice. 23.00 Džu box. 23.30 Oberstdorf: ponovitev.
TVLJUBLJANA
8.00 Video strani, 8.10 Živ žav, 9.05 Grizli Adams, ponovjtev 6. dela, 9.30 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 20. dela, 10.25 Oberstdorf: SP v smučarskih poletih, prenos, 13.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad, 14.00 Domači ansambli: Ansambel Braneta Klavžerja, 14.30 Kako zelena je bila moja dolina, 5. del ameriške nadaljevanke, 15.25 Rapsodija v modrem, ameriški fim, 17.45 TV kavarna, 20.05 I. Tavčar — J. Gale: Ljubezen nam je vsem v pogubo, 3. del nadaljevanke, 21.00 Zdravo. Oddajniki II. Tv mreže:
7.55 Poročila, 8.00 Danes za jutri in igrani film, 14.00 Športno zabavno popoldne, rokomet — Sloga : Medveš-čak, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Čas negotovosti, poljudnoznanstveni film, 20.55 Včeraj, danes, jutri, 21.10 Mali koncert, 21.30 Reportaža z nogometne tekme Sarajevo : Železničar, 22.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan: 22.30 Športni pregled
16.30-23.30 Teletekst RTV , Ljubljana, 10.00 Zrcalo ted-I na, 10.15 Naš utrip, 10.30 Biti tam, ponovitev ameriškega filma, 16.45 Mozaik, ponovitev, 17.00 Zrcalo tedna, 17.15 Naš utrip, 17.30 Radovedni taček: Koza, 18.45 Legende sveta, 2. del oddaje TV Sarajevo, 18.20 Boj za obstanek: ob oseki, 19.00 Vreme, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 G. Battiato—C. Ausias: Bratranec iz Amerike, 3. del italijanske, 21.15 Omizje.
16.10—22.50 Teletekst Rtv Ljubljana, 10.00 Mozaik — šolska Tv, 11.00 Tuji jeziki: Angleščina, 33. lekcija, 16.25 Video strani, 16.40 Mozaik — šolska Tv, ponovitev, 17.45 Pamet je boljša kot žamet: Koristen lesk, 17.45 Periskop, 20.05 M. Jesih— F. Slak: Nasmehi, Tv drama, 21.00 Osmi dan, oddaja o kulturi, 21.40 Tv dnevnik, 21.55 Video godba.
Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik, 17.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška oddaja. 18.00 Tuji jeziki: Angleščina, 33.
TV LJUBLJANA
9.45-12.00
in
TV ZAGREB
Prvi program
10.30 Nedeljsko dopoldne za mlade, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Oddaja o zdravju, 13.30 Poklicno usmerjanje, 14.00 Srce (nadaljevanka), 14.55 Narodna glasba, 15.40 Dokumentarni mozaik, 17.15 Kako uspeti v službi (film), 18.55 Čarovnik iz Oza, 19.30 Dnevnik, 20.00 Trst via Skopje (drama), 21.00 Film, 22.30 Dnevnik, 22.50 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
Prvi program
13.25 Halo Avstrija, 14.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nič, razen spominov (tv film), 22.10 Dediči, 23.10 Spektrum, 0.10 Nedokončana simfonija (F. Schubert), Drugi program
9.00 Matineja, 10.30 SP v smučarskih poletih, 15.00 Športno popoldne, 17.15 Kljub seniorjev, .18.00 Zgodbe z Radia in tv, 18.30
Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Letališče (film), 22.35 Junak Divjega zahoda (film), 0.15 Šport, 0.40 Chicago 1930.
TV MADŽARSKA
8.25 Spored za otroke. 9.55 Glasbeni butik. 10.45 TV kviz. 10.55 Tatabanya— MTK VM, nogomet. 14.15 Moby Dick, angleški film. 16.10 Oglejmo si skupaj. 16.55 Vaterpolo. 18.00 Delta. 18.30 Pravljice. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.10 Smrtna past, francoski film. 21.45 Od blizu, razgovor s Cs. Hamorijem, prvim sekretarjem Komunistične mladine. 22.45 Telešport.
TV KOPER
10.00 Džu box. 10.30 Oberstdorf, direktni prenos. 13.00 Džu box. 13.30 Tv novice. 13.40 Najzanimivejši športni dogodki. 17.00 Tenis, ponovitev polfinala. 19.50—20.00 Džu box. 20.30 Teis, finale, prenos. 22.30 Tv dnevnik vsedanes. 22.40 Najzanimivejši športni dogodek.
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Beograjski Tv program, 19.00 Inderekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Umetniški večer: Dušan Jovanovič — gledališče človekove usode, 21.30 R. Šeligo: Ana, predstava Slovenskega mladinskega gledališča.
lekcija. 18.30 Mostovi. 19.00 Glasbena parada Radenci 88: Por tv Skopje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu: Za kruhom, 2. oddaja. 20.30 Žrebanje lota in premor. 20.45 Poročila. 20.55 Zabavni torek. 22.30 Dediščina za prihodnost: Mica Popovič — do 23.00.
15.25-23.20 Teletekst Rtv Ljubljana, 10.00 Mozaik, M. Jesih—F. Slak: Nasmehi, ponovitev drame, 10.50 Osmi dan, oddaja o kulturi, 11.30 Mostovi, 15.55 Osmi dan, oddaja o kulturi, 16.35 Mostovi; 17.05 Tuji jeziki: Angleščina, 33. lekcija, 17.30 Zbis: Srečni metulj, 17.45 Cyrano de Bergerac, 4. del mladinske igre, 18.15 Pokaži mi, kako, 5. oddaja izobraževalne serije TV Beograd, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Film tedna — ciklus filmov Petra Weira: Leta nevarnega življenja, avstralski film, 22.00 Plesni nokturno: Spevi potovanj v notranjost, 22.15 Tv dnevnik, 22.30 Dokumentarec meseca: Jur-klošter.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Legende, otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Športna sreda: nogomet — Real : Bayern, CZ : Vardar, 23.00 Tv dnevnik.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.45 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Bjelovarska in varaždinska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ob izteku konca tedna (drama), 21.10 Svetovni izziv, 21.55 Dnevnik, 22.20 Nočni spored.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Osiješka kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bogatašinja, 21.05 Kontaktni magazin, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17)10 Šiška, karlovška in gospiška kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored^ 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 23.00 Dnevnik, 23.20 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Mike Hammer, 22.05 Nov informacijski stroj, 22.50 Benjamin Britten,
Drugi program
16.00 Spored po željah, 17.30 Religija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Najdražja (film), 0.25 Colombo
TV MADŽARSKA
16.25 Poročila. 16.30 Pomlad narodov, dokumentarni mozaik. 19.05 TV telovadba. 19.10 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sandor Fekete: Strogi časi, TV igra. 21.25 »Za človeka, za nas«, prenos slavnostnega koncerta iz Viga-da. 23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
13.30 Tv novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Tenis, finale, ponovitev. 16.00 Tv novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 20.00 Tedenski politični pregled. 20.30 Boks. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Športne novice. 22.30 Džu box. 23.00 Kopertina — oddaja o ženskem športu. 23.30 Zdravnik in pacient, medicinska rubrika.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve, Otroški in mladinski red, 18.00 Avstrija v
Tv v 16.30 spo-sliki,
18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Naš koz-mos, 21.05 Dedič Gulden-burgov, 21.55 Super fliper, 22.22 Pod plaščem noči (film), 0.00 High Chaparral,
Drugi program,
16.00 Spored po željah, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Alf, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 21.05 Perestrojka v vzhodni Evropi, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Večer spominov (gledališče),
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Opereta (film), 22.00 Pest upornikov (film), 23.25 Pe-trocelli
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 TV Čas v sliki, 20.15 Smrtonosna ljubezen (film), 21.45 Obrazi Evrope, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Sport-
| TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.55 Šolska TV. 11.00 Zgodovinski prazniki, prenos. 12.00 Telovadba za invalide. 16.10 Spored za 3 dni. 16.15 Direndaj, posebna oddaja. 17.05 Fant iz Komaroma, TV film. 18.40 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 11. del nemške serije. 20.50 Studio '88, kulturni TV tednik. 21.35 L. Bernstein in West Side Story, nemški film. 23.05 TV dnevnik.
9.05 Človek na morju, film Nature. 9.30 Kot moški, francoski TV film. 17.05 Ne le za žene. 17.20 Hallo, hallo, angleška serija. 17.55 Za boljši jezik. 18.05 Poročilo z zasedanja
TV KOPER
13.30 TV novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Boks, ponovitev. 14.30 Kopertina, ponovitev. 16.00 TV novice. 16.10 Športni dogodek. 18.50 Tv novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Šport in loto. 20.30 Nogomet. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Športne novice. 22.30 Džu box. 23.00 Kopertina. 23.30 Športni dogodek.
16.00 — Zborovska pesem, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.15 — Svet Romov — Romano vilago, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.45-12.40
in
16.05—00.15 Teletekst Rtv Ljubljana, 10.00 Mozaik— Šolska Tv, 11.00 Drugo ime za ljubezen, ameriški film, 20.05 Tednik, 21.10 I. Bergman: Fanny in Alexander, 2. del švedske nadaljevanke, 22.25 Tv dnevnik, 22.40 Jubilejna teveteka, 11. oddaja.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja Tv Škopje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Košarka pep — Partizan: Saturn, prenos, 21.30 Poročila, 21.35 Goli z evropskih nogometnih igrišč, 21.50 Porota.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Splitska kronika, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Zabavnoglasbena oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni spored.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 19.00 Angel na zemlji 19.30 Čas v sliki, 20.15 Živali, klovni in akrobati (zabavni večer), 21.55 Svetlolasa sirena (film), 23.20 Uporniki Lijang San Poja (film),
Drugi program
16.00 Spored po željah, 17.15 Jing Jang, 18.00 Šport, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor. 9.15 Boz-si in drugi, TV igra. 16.45 Telešport, vaterpolo. 18.15 Poročilo z zasedanja skupščine. 19.15- Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poročilo iz skupščine. 20.45 Imate 5 minut časa? Verdi: Don Carlos, odlomek.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
skupščine. 18.50 Literarne uganke za otroke, Petofi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poročilo iž skupščine. 20.45 Umetnina tedna. 20.55 Poklicna dčvica, TV igra. 22.05 Igralec Gyorgy Mi-klossy. 22.40 TV dnevnik.
20.55 Dve duši v enem telesu, z. nemški TV film. 21.40 Budimpeštanski spomladanski festival — že osmič.
22.10 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
13.30 TV novice. 13.40 Športne novice. 14.00 No-gofnet, ponovitev. 15.30 Kopertina. 16.00 TV novice. 16.10 Športni dogodek.
18.30 TV novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD 'stičišče. 20.00 Kopertina.
20.30 Šport. 22.00 TVD vse-danes. 22.10 Športne novice. 22.30 Boks. 23.00 Kopertina. 23.30 Športni dogodek.
13.30 TV novice. 13.40 Športne novice. 14.00 Sport. 16.00 TV novice.
16.10 Športni dogodek. 18.30 TV novice. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 20.00 Kopertina. 20.30 Džu boks. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Športne novice. 22.30 Džu boks. 23.00 Kopertina. 23.30 Športni dogodek.
STRAN 20 .	VESTNIK, 10. MARCA 1988
TRGOVINA V LENDAVSKI OBČINI
Načrti za Odrance
Uradni nosilec preskrbe v lendavski občini je sicer trgovska organizacija Mercator, tozd Univerzal, vendar poti potrošnikov ne vodijo vselej v njene trgovine. Vzrokov je več. V letošnjem letu bo menda drugače, saj napovedujejo izboljšavo osnovne preskrbe občanov (živila in podobno), pa tudi ponudba tehničnih vrst blaga naj bi bila naposled boljša. Da bo letos kupcem v Lendavi ta ponudba obsežnejša, pestrejša ... prav nič ne dvomimo, kajti Gorenje iz Titovega Velenja bo zgradilo prodajno-razstavno središče. Za zdaj pa ni še nič konkretnega, kako bo z oskrbo ž reprodukcijskim materialom. Gre za razne vrste materiala, ki ga potrebujeta industrija in drobno gospodarstvo. Dolgo so čakali na Univerzal, vendar ta ni pokazal pravega zanimanja, zato naj bi prišla v Lendavo nova trgovska organizacija.
Kar zadeva lendavsko trgovsko organizacijo, oziroma njeno matično organizacijo (Mercator Ljubljana) v mednarodni menjavi blaga (mislimo zlasti na Madžarsko), velikih uspehov ni. Za to pa ni kriv Univerzal (?), ampak Mercatorjev tozd, ki se ukvarja z zunanjo trgovino. Postavlja se vprašanje, zakaj je vse prepuščeno Ljubljančanom in zakaj ni večjih menjalnih poslov? Tačas vemo, zakaj je trgovanje s sosedi težko, ampak v prejšnjih letih ...
Lendavska trgovska organizacija je veliko naredila za širitev in posodabljanje trgovin v mestu in na vaseh. Letošnji naložbeni načrt je skromen: plačala bo ureditev strehe na trgovini Market v Lendavi in dokumentacijo za preureditev zadružnega doma v Odrancih v sodobno trgovino in bife.
Š. S.

TOVARNA MLEČNEGA PRAHU p. o.
AGROSERVIS, p. o.
69000 Murska Sobota, Kroška cesta 58
telefon: (069) 21-630	/
POLANA
Na kvizu zmagali Šalamenci
Minulo soboto je bilo v Polani tekmovanje z naslovom — Mladi in kmetijstvo, ki sta ga pripravili Občinska konferenca ZSMS Murska Sobota in Kmetijska zadruga Panonka. V treh težavnostnih stopnjah se je pomerilo pet tričlanskih ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Šalamenec s šestnajstimi točkami, druga je bila Polana s trinajstimi in tretja ekipa Sodišinec z dvanajstimi točkami.
Regijski kviz bo 19. marca popoldne v Salovcih.
B. PajŽlar
Delavski svet DO ABC POMURKA
TOVARNA MLEČNEGA PRAHU p. o. Murska Sobota razpisuje dela in naloge:
1.	vodenje gospodarsko rač. sektorja
s pogoji: da je ekonomist — višja ekonomska šola, VI. stopnja strokovne izobrazbe in nad 4 do 5 let delovnih izkušenj.
2.	vodenje komercialnega sektorja
S pogoji:
da je komercialist — Vl/1 stopnje strokovne izobrazbe in nad 1 letom do 2 leti delovnih izkušenj.
Navedena dela in naloge se razpisujejo za štiri leta.
Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo na naslov:
ABC POMURKA — TOVARNA MLEČNEGA PRAHU p. o. M.
Sobota, Lole Ribarja 6 v roku 8 dni po objavi razpisa.
Izbrani kandidat bo obveščen o izbiri v 15 dneh ob preteku razpisnega roka.
Kandidati bodo p razpisu pismeno obveščeni.
zaščita
zaščita za vaše vozilo ni strošek, ampak varčevanje. DINITROL preprečuje nastajanje rje in ustavlja že začeto rjavenje. Triletna garancija za vozilo, ki ni starejše od dveh mesecev.
Konkurenčne cene — kakovost — garancija
cnti* explo
zaščita
Razpisna komisija delovne skupnosti upravnih organov občine Murska Sobota in strokovne službe IS in SO razpisuje prosta dela in naloge
vodja krajevnega urada Rogašovci in referent za matične zadeve
v sekretariatu za občo upravo.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo končan program srednjega štiriletnega izobraževanja ekonomsko-družboslovne oz. podobne usmeritve in 9 mesecev delovnih izkušenj;
— opravljen tečaj za matičarje.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev, navedenih v razpisu in z življenjepisom v roku osem dni po objavi razpisa razpisni komisiji delovne skupnosti upravnih organov občine Murska Sobota in strokovne službe IS in SO.
Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo.
Razpisna komisija Temeljnega sodišča v Murski Soboti razpisuje dela in naloge
vodenje računovodstva
(reelekcija)
Pogoji:
— program za pridobitev višje strokovne izobrazbe ekonomske smeri in program za usposabljanje oz. izpopolnjevanje (VI/2)
— 3 leta delovnih izkušenj
Pisne prijave na razpis naj pošljejo kandidati v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Temeljno sodišče v Murski Soboti, Kidričeva 11, M. Sobota. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za sprejem prijav.
Veletrgovina »Potrošnik« TOZD Merkur, Murska Sobota na podlagi sklepa delavskega sveta
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi poslovodje v PE Dom tehnike oddelek železnina
Pogoji:
— srednja izobrazBa komercialne ali poslovodske smeri oziroma izobrazba za VK delavca trgovske ali druge ustrezne smeri oziroma izobrazba KV delavca trgovske ali druge smeri
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj
— da izpolnjuje druge pogoje določene v samoupravnem splošnem aktu
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina »Potrošnik« TOZD Merkur, Murska Sobota Arhitekta Novaka 2, z oznako za razpisno komisijo.
Kandidati bodo o izbiri oz. imenovanju obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri oz. imenovanju.
IfEOKTOBEmiDICT
Obrtna zadruga 14. OKTOBER, p. o., Gornja Radgona, Trg svobode 12
razpisuje
na osnovi sklepa zadružnega sveta prosta dela in naloge
VODJE SKUPNIH GRADBIŠČ IN
OBRATA GRADBENIŠTVO V SESTAVI OZ
Za opravljanje navedenih del mora kandidat poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— VI. ali V. stopnja izobrazbe gradbene smeri
— opravljen strokovni izpit
— 3 oziroma 4 leta izkušenj pri enakih ali podobnih delih
— organizacijske sposobnosti vodenja.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: OZ 14. OKTOBER Gornja Radgona, Trg svobode 12, 69250 Gornja Radgona.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi zadružnega sveta.
Bolečino težko izraziš z besedami, lahko jo le grenko občutiš...
ZAHVALA
26. februarja 1988 nas je v 87. letu starosti za vedno zapustil dragi oče, stari oče in pradedek
Karel Podlesek
iz Sebeborec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste z nami delili našo bol.
Žalujoči: hčerka Aranka z možem, vnukinji Marta in Majda z družinama in vnukinja Olg:
Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
V SPOMIN
6. februarja so minila tri leta tihe žalosti, bolečine in samote, odkar je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta,starega očeta, tasta in brata
Jožeta Gomboca
iz Mačkovec
Mirno in tiho si prenašal svojo bolezen in si želel še malo živeti med nami, a upanje je bilo zaman.
Zaprl za vedno si trudne oči, a lik tvoj še vedno z nami živi. Ohranili te bomo v lepem spominu.
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, počastite njegov spomin, prinašate cvetje in prižigate sveče.
V TIHI ŽALOSTI VSI TVOJI
Kje si ljubi oče. kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
1 - marca je minilo leto, polno žalosti, odkar je prenehalo biti srce dragemu možu, očetu in staremu očetu
Ernestu Verenu
iz Šalamenec
Čeprav je nehalo biti tvoje zlato srce in za vedno ugasnil tvoj pogled, so ostali lepi spomini nate, dragi mož, oče in stari oče!
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in dedek
Štefan Horvat
iz Bukovnice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste kakorkoli pomaga i, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred pevcem za odpete žalostinke ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: sinova Gusti in Alojz z družinama
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
w
Ana Škafar
iz Bratonec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
Prisrčna hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso skrb in prizadevanje med njeno boleznijo, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Ko sem še živel, ljubil sem vas vse, sedaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spomini vi.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Ulrik Lebar
iz Dolnje Bistrice 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Legenovim iz Rakičana. Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kantorju Kolenku, tov. Romanu Vučku za poslovilne besede, ki jih je izrekel v imenu KS, kolektivu Obrtne zadruge ZORA iz Mengša in PPM Murska Sobota.
D. Bistrica, Domžale, Drobtinci, Kranj, Zg. Bitnje, Nemčija, L marca 1988
Žalujoči: žena Rozina, sin Matija, hčerke Rozalija, Agica, Marija in Ančka z družinami, vnuki, pravnuki, brat in sestra
VESTNIK.10. MARCA 1988
STRAN 21
Kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 11. marca do 17. marca 1988
11.	marca ob 17. uri amer, musical PLESALCI IZ PRVE VRSTE. Režija: Richard Artenborugh, igrajo: Michael Douglas, Alyson Reed.
11.	marca ob 19. uri avstralski avant. film DAKOTA HARRIS. FILM NAS SPOMINJA NA DOGODIVŠČINE INDIANA JONESA, LOVCA NA JELENE! JE NAPETA ZGODBA PILOTA IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE.
13.	marca ob 15. uri amer, musical PLESALCI IZ PRVE VRSTE.
13.	marca ob 17. in 19. uri avstralski avant. film DAKOTA HARRIS. SAMO 14. marca ob 17. uri amer.-it. velefilm BILO JE NEKOČ V AMERIKI. FILM JE PRAVI SPEKTAKEL VELIČASTAN FRESKA O AMERIKI 40. LET IN OBDOBJA PROHOBICIJE!
15.	marca ob 17. in 19. uri it. akc. film BOJEVNIKI BRONXA.
16.	marca ob 17. uri it. akc. film BOJEVNIKI BRONXA.
16.	marca	ob	19.	uri	amer,
znan.-fant. film ZVEZDNE POTI.
17.	marca	ob	17.	uri	amer,
znan.-fant. film ZVEZDNE POTI.
17.	marca ob 19. uri grški erotični film MOČJI SINDROM (necenzur. verzija!). Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda tega filma!
Prodam
ZASTAVO 101, starejši letnik, vozno, registrirano do avgusta 1988, ohranjeno, prodam. Informacije: telefon 74 293. M-OP
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Drvarič, Prešernova 68. M-2650
TRAČNI OBRAČALNIK SIP ŠEMPETER in dvoredno sejalnico za koruzo ter ličkalnik za koruzo prodam. Franc Senekovič, Spodnji Ivanjci 6. GM-21988
BARVNI TELEVIZOR GORENJE SELECTO.MATIK, star osem let, prodam. Gornja Radgona, Pokopališka cesta 4, GR-12989
POSESTVO S STANOVANJSKIM IN GOSPODARSKIM POSLOPJEM, pri Gornji Radgoni, prodam. Naslov v upravi lista. GR-12991 126 P, dobro ohranjen, prodam. Rajko Ploj, Gornja Radgona, Leninova 2. GR-12992
SVINJO ZA ZAKOL (160 kg) prodam. Gradišče 39. GR-12995 HARMONIKO HONNER. 120-ba-sno, prodam. Jože Horvat, Hotiza 17. M-2806
NOVEJŠO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Telefon: 22 210, dopoldne. M-2807
	generalna popravila vseh znamk zamrzovalnikov in hladilnikov	
	IZOLACIJE SERVIS SCO PTUJ	SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637
TRAKTOR ZETOR 5011 prodam ali menjam za manjšega. Srečko Pukšič, Destemik 2. M-2809
TRAKTOR ZETOR 5911, leto izdelave 1980, prodam. Krašči 52. M-2810 MOPED APN 04 in SLC 5 prodam. Murska Sobota, Lendavska 59. M-2812
ZASTAVO 750, vozno, ugodno prodam. Krajna 36. M-2813
VELIKI KOMPLET BOBNOV ROGERS s kovčki (snare ludwik) prodam. Telefon 46 373. M-2815
VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO Z VINOGRADOM (Čentiba 416) prodam. Novak, Lendava, Mlinska 10, telefon: 069 75 986. M-2818 LAHKI VOZ z gumijastimi kolesi ugodno prodam. Zenkovci 50. M-2819
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE SIGMA, 20.000 kalorij, staro eno leto, prodam. Telefon popoldne: 74 556. M-2820
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (plin, elektrika), rabljen, prodam. Farič, Titova 14/III-22. M-2822
SENO PRODAM. Jože Zver, Lipa 52. M-2823
ZASTAVO 101, registrirano do avgusta, vgrajen radio s kasetofonom in priklop, prodam. Ogled v nedeljo popoldne. Dolič 11. M-2824
DVE TERMOAKUMULACIJSKE PEČI z garancijo prodam. Telefon: 70 297. M-2825
TRAKTOR STEYR, 15 KS, pluge, brane in jermenico prodam. Prosečka vas 22, p. Mačkovci. M-2826
SPAČEK, letnik 1973, registriran do julija, ugodno prodam. Jakob Zorko, Murska Sobota, Lendavska 8. M-2827
TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Karel Kren, Kramarovci 7, p. Roga-šovci. M-2828
ŠKOLJKO ZA FIAT 24 ali LADO in NSU 1200 (za rezervne dele), nova kompletna tesnila in bate prodam. Mirko Sečko, Melinci 187. M-2829 KAVČ, dva fotelja in tabure prodam. Geza Maček, Puconci 22 c. M-2830 HIAB Š/7, letnik 1981, z novo žlico za razsuti tovor in motorjem prodam. Telefon: 069 46 282. M-2831
BMW 316, letnik 1985, prodam. Naslov v upravi lista. M-2833
SMUČARSKE ČEVLJE št. 40, dobro ohranjene, prodam. Telefon: 25 320. M-2832
KOMBAJN EPLLE MOBIL 840 prodam. Naslov v upravi lista. M-2834 SENO IN OTAVO, večjo količino, prodam. Gančani 142. M-2835
MEŠALEC ZA BETON in manjši drobilec, rabljen, prodam. Kosi, Krog, Brodarska 32. M-2836
SENO prodam. Kuronja, Panovci 13. M-2837
TRAKTOR FERGUSON 65 in FERGUSON 533 prodam ali zamenjam za IMT 558 (z doplačilom). Varilni aparat Gorenje varstroj prodam. Ludvik Sever, Pečarovci 91, p. Mačkovci. M-2838
RENAULT 4, letnik 1979, prodam. Moščanci 32 a. M-2839
ZAJCE - SAMCE, SAMICE, breje ali za takojšnji pripust — različnih sort in velikosti prodam. Brus, Gornja Radgona, Trubarjeva 4, telefon 74 260. M-2840
PUJSKE (20 kg) prodam. Alojz Horvat, Tišinska 71 a. M-2841
ŽITNI KOMBAJN CLAS, kosa 2 m, z dizelskim motorjem znamke golt-ner, prodam. Cena 900.000 din. Ferdinand Benko, Svetinci 7, p. Dester-nik. M-2843
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO PETER prodam. Telefon: 23 195. M-2845
RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Informacije dopoldne: 74 107. M-2846
MOPED AVTOMATIC, star šest mesecev, prodam. Robert Kočiš, Lonča-rovci 28, p. Križevci v Prekmurju. M-2848
BARVNI TELEVIZOR El NIŠ ugod no prodam. Telefon: 25 441. M-2849 RENAULT 4, letnik 1977, registriran do junija, ugodno prodam. Telefon: 82 090. IN-18124
AUDI 80, letnik 1975, prodam. Cena 450 SM. Avgust Andrašič, Drakovci 5, p. Bučkovci. IN-18123
ŠPORTNO ŠKODO PRODAM. Zdravko Muršič, Iljaševci 33, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18122 GUME MISCHELIN, nove, 135 x 13, prodam. Mota 25, p. Ljutomer, telefon: 82 065. IN-18120 SEJALNIK ZA KORUZO, 4-vrstni, v odličnem stanju, prodam. Anton Kocuvan, Precetinci 39, p. Bučkovci. IN-18116
PRIKOLICO ZA AVTO IN PRIKOLICO ZA HONDO prodam. Kapca 76. LE-13317
DELE ZA ZASTAVO 101 prodam. Trnje 65. LE-13329
SUZUKI 125 CROSS, letnik 1985, prodam. Csaba Lazar, Lendava, Riharjevo naselje 24. LE-13331
BASS KITARO MEAZZI HOLLYWOOD prodam. Telefon: 069 77 102. M-2863
RENAULT 4 UGODNO PRODAM. Vprašati: telefon 76 370. M-2864
VINOGRAD, V LEND. GORICAH, star tri leta, 8 arov, prodam. Ponudbe pod: UJTAMAS. M-2865
MOSKVIČ, 1980, registriran, zelo ugodno prodam. Koren, Bratonci 161. M-2865 a
NJIVO V DOKLEŽOVJU, 37 arov, prodam. Črenšovci 1. M-2866
SADIKE JELŠE prodam. Trnje 158. M-2867
NOVO POČITNIŠKO HIŠICO z mladim sadovnjakom in majhnim vinogradom v Bodoncih ugodno prodam. Telefon po 18. uri: 71 732. M-2870
ZASTAVO 125 P prodam. Godvajs, Lukačevci 12, p. Martjanci. M-2871 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE, malo rabljen, prodam. Zenkovci 67. M-2874
GARDEROBNO OMARO, električni štedilnik in televizor, črno-beli, prodam. Jože Nemec, Murska Sobota, Cvetkova 18, telefon: 26 315. M-2875 SADILNIK ZA KROMPIR (2-redni) in oltovo koso za traktor prodam. Lipa 123. M-2876
NESNICE, mlade jarčice pasme HISEX, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, odlične nesni-ce, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarek, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Stefan Bokan, Grad 1, telefon: 77 686.
HIŠO V PETIŠOVCIH, Potočna ulica 42, prodam. Dolnji Lakoš 18. LE-13323
RAČUNALNIK COMMODORE 64, kompletni, prodam. Telefon: 23 242. M-2852
MERCEDES 240, dizel, letnik 1983, prodam. Matija Kuzma, Črenšovci 61 c. M-2854
WARTBURG KARAVAN, registriran do oktobra I988, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Ratkovci 24 ali telefon do 15. ure. 72 704. M-2859 DVE OTROŠKI POSTELJI, večji, prodam. Duh, Murska Sobota, Stara 6. M-2860
RAČUNALNIK ATARI 800 XL s kasetofonom prodam. Telefon: 22 235. M-2861
POHIŠTVO ZA KUHINJO ugodno prodam. Zobarič, M. Sobota, Staneta Rozmana 14, telefon: 22 259. M-2862 KUHINJSKE ELEMENTE in TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Telefon popoldne: 78 081. M-2777

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
11. aprila 1988 ob 9. uri bo na Temeljnem sodišču v Murski Soboti, enota v Murski Soboti, v sobi št. 12 DRAŽBA NEPREMIČNIN vi. št. 48, k. o. Bakovci, s pare. št. 2074 — stanovanjska hiša, Cvetna ulica št. 3, 1,19 a, dve zgradbi, 1,39 a in dvorišče 4,05 a. Izklicna cena 15,646.160.— din. M— 2805
BARVNI TELEVIZOR, starejši, in ŠKODO 110 R, na novo registrirano, prodam. Černelavci, Gorička 68. M-2850
KOMBAJN ZMAJ 780, v dobrem stanju, prodam. Ivan Kramar, Trnje 85, Črenšovci. M-2877
SENO PRODAM. Kamovci 48. M-2878
IMT 565, star eno leto, prodam. Pav-linjek, Skakovci 55. M-2879
AVTO MOSKVIČ 1500 ugodno prodam. Kolar, Domanjševci 4, p. Križevci. M2880
MEŠANA DRVA, 8 m3, prodam. Murski Črnci 23. M-2881
FIAT 750, karamboliran, vozen, prodam. Informacije dopoldne po telefonu: 21 600 ali popoldne: Ignac Jakopina, Bakovci, Poljska 6. M-2882 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE in pluge, 10-colne, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-2883
DIANO, letnik 1979, registrirano do konca januarja, prodam. Telefon 78 035. M-2884
APN 6 prodam. Krog, Murnova 1, od 15. do 18. ure. M-2885
ZASTAVO 101 prodam. Selo 137. M-2887
VODOVODNO ČRPALKO 5 ST, hi-drofor, tlačno sklopko, sesalni koš, vse novo, prodam 10 odstotkov ceneje. Telefon popoldne: 069 79 143. M-2888
TAKOJ! KAKOVOSTNO! Z GARANCIJO!
Ob večletni praksi vam z uvoženimi materiali izoliramo hladilne skrinje.
Žlahtič, Zagrebška 54, Ptuj, telefon: (062) 774-806.
PARCELO S HIŠO (do It plošče) v Murski Soboti, Tišinska ul., nasproti Petrola, prodam. Informacije: telefon 77 196. M-2889
BMW 316/4, letnik 6/87, prodam. Telefon: 46 334. M-2892
NOV ŠIVALNI STROJ HUSQUAR-NA prodam. Murska Sobota, Stefana Kovača 24. M-GK
MOPER TOMOS TLS 14, registriran, prodam. Velika Polana 157 (ma-rof). M-2902
BARVNI TELEVIZOR, starejši, prodam. Lipovci 158. M-2903
ŠKODO 120 L, letnik 1979, prodam. Sebeborci 81. M-2904
NAKLADALKO 17 in škropilnico, 3001, dobro ohranjeno, prodam. Zvonko Drvarič, Zg. Hlapje 35, Jakobski dol. M-MM
APN 6 ugodno prodam. Andrej Kous, Krog, Plečnikova 63. M-2929 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Murska Sobota, Daneta Šume-njaka 10. M-2934
KARAMBOLIRANO ŠKOLJKO IN DELE ZA ZASTAVO 101 prodam.
Rajh, Stara Nova vas 68 a, telefon :87 389. M-2905
AVTORADIO, KASETNIK, prodam.
Markišavci 30. M2908
RDEČE VINO, večjo količino, prodam. Tišina 16. M-2909
AVTOMOBILSKI DELI PO UGODNI CENI novi in rabljeni za moior in pločevino
AUTO RECEK. WTNDISCHMI-
N1HOF
tel.: 9943 3156 2269
PRIKOLICO ZA ŽIVINO in bučno olje prodam. Vanča vas 20. M-29I0 SADILNIK ZA KROMPIR IN ŠKROPILNICO METALNA RAU, 330 1, prodam. Nedelica 29. M-2911 TRAKTOR LINDENER, 45 KS, s koso in jermenico, po ugodni ceni prodam. Karel Krenas, Gornji Slaveči 124, p. Kuzma. M-2912
JARKICE, NESNICE, rjave stare 9 do 18 tednov, prodajamo vsak dan od 14. do 19. ure. Franc Borštnar, Sto-govci 9, pri šoli, p. Apače. Telefon po 14. uri: (069) 79 125. M-2913 AKACIJEVA DRVA (10 m’), prodam. Bodonci 20. M-2914
MOPED AVTOMATIC, nov, hrastove plohe, 3 m1, suhe, RENAULT 4, star 10 let, HI-FI, ELIN, 2 x 25 W, KRZNENO JOPO - LISICA, št 40, OKENSKA POLKNA, nova, ugodno prodam. Informacije: telefon 22 204. M-2890
TRISOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, na Lendavski ulici, prodam. Telefon 26 414. M-2893 ENOOSNO PRIKOLICO, prekucne, in brano za traktor prodam. Črenšovci 3 a, telefon 70' 010. M-2896 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in jermenico prodam. Vadarci 77. M-2897
PARCELO GOZDA (smreka), 35 arov, prodam. Stanjevci 3. M-2898 MOPED AVTOMATIC ML prodam. Telefon: 46 164. M-2899
NESNICE, MLADE JANČIČE PASME HISEX, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: FANIKA STADLER, gostilna BAKOVCI, Soboška 4, telefon: 069 76-121.
MOTORNO ŽAGO DRUŽBA, rusko, prodam. Veščica 34. M-2900 MLADO KRAVO, staro 6 let, in gumni voz prodam. Karel Pukšič, Veščica 5, Ljutomer. IN-18135 ENOOSNI TRAKTOR ROTAX, 12 KS, malo rabljen, s plugom, ugodno prodam. Kolbl, Kristanci 8, Križevci pri Ljutomeru. IN-18132 PONY EKSPRES po ugodni ceni prodam. Vera Kovačič, Mota 68, Ljutomer. IN-18134
MESEČNE JAGODE (tudi vzpenjal-ke), rodijo od maja do novembra, debelina breskve, okus in vonj po gozdnih jagodah, prodajamo. Po povzetju pošljemo sadike po 100 din z navodilom. Milanka Milutinovič Odžaci, 37240 Trstenik. M-OP
ZASTAVO 101, letnik 1977, obnovljeno, prodam. Telefon: 72 649. M-2901
TRAKTOR IMT 560 prodam. Makovec, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 4. M-2916
PUJSKE IN DRVA (za posek), prodam. Šalamenci 26. M-2917 ZAMRZOVALNO SKRINJO pro dam. Murska Sobota, Tomšičeva 50. M-2918
TRAKTOR IMT 567 prodam. Naslov v upravi lista. M-2919
AVTOMOBIL 126 P, prevoženih 11.000 km, prodam. Murska Sobota, Ivana Regenta 35. M-2921
TRAKTOR URSUS, 35 KS, dobro ohranjen, prodam. Kisilak, Ženavlje 34. M-2923
PLINSKI ŠTEDILNIK IN HLADILNIK GORENJE prodam. Tropovci 49, telefon: 46 242. M-2924
PLUG IMT, visoki klirens, malo rabljen, ugodno prodam. Lipa 3. M-2935
ŽITNI KOMBAJN MASSEY FERGUSON, 200 cm, ter traktor IMT 533 prodam. Telefon 77 192. M-2925 TRAKTOR STEYR, 28 KS, s kabino in lok za deutza prodam. Rakičan, Panonska 7. M-2926
DVE KRAVI, stari sedem let, breji, prodam. Franc Kreslin, Ižakovci 126. M-2927
KRAVO, brejo osem mesecev, vozno, prodam. Roj, Murska Sobota, Čevljarska 15. M-2928
MLADO KRAVO, brejo, prodam. Ivanci 35, p. Bogojina. M-2931
TRAKTOR STEYR 188, 28 KM, s prikolico, prodam. Vidonci 90. M-2932
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK in stajico prodam. Telefon: 22 382. M-2936
ŠKODO 110 z rezervnimi deli prodam za 90 SM. Jože Sreš, Bakovci, Stara 9, telefon 22 410, interna 20. M-2937
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam za 1,500.000, telefon: 25 294. M-2941
FORD CAPRI, letnik 1978, prodam.
Telefon po 17. uri?25 464. M-2942
Kupim
VOZNI MOTOR ZA R-4 kupim. Telefon: 069 26 040. M-2814
ENODRUŽINSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI, Radencih ali bližnji okolici, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na upravo lista. M-2816 PRIKOLICO GORENJE MUTA kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Viktor Kerec, Stara cesta 50, p. Ljutomer. 1N-18118
FORD TAUNUS MOTOR 1500-2000 kupim. Nenad Žibrek-Čeh, Kog 57, p. Kog. IN-18130
TEHTNICO ZA ŽIVINO, do 2000 kg, kupim. Opis in ceno pošljite: Fujs, Vidonci 14. N-2873
REJCI KUNCEV POZOR!
ODKUPIM VEČJO KOLIČINO ZAJCEV, od 3 kg naprej. Telefon77 806, od 8. do 15. ure. M-2777
VINOGRAD V OKOLICI SEBEBO-REC ali Vaneče kupim. Telefon :22 362. M-2779
Zaposlitve
MLAJŠO UPOKOJENKO za nego starejše osebe v Murski Soboti iščemo. Ponudbe na upravo lista. M-MM
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je komaj v 29. letu starosti zapustila naša draga žena, mamici, hčerka, sestra in vnukinja
Dragica Novak
roj. Kukojca iz Murske Sobote
Čeprav si tiho, kot si živela, odšla tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin, le mir, večni mir, si še med nami. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina naših src.
Utihnil je tvoj glas, a lik tvoj še vedno z nami živi. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, delovnim organizacijam, vrtcem in šoli ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter v dobrodelne namene in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. seniorju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke ter govornikoma za besede slovesa.
ŽALUJOČI: mož Branko, sin Nenad, hčerka Jana, oče, mama, sestra Zdenka z družino in vsi, ki so jo imeli radi
Zapustila nas je naša draga sodelavka
Dragica Novak roj. Kukojca
iz M. Sobote
NESNICE, MLADE JARČICE PASME HISEx, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: ANICA LACKOVIČ, BELTINCI, RAVENSKA 40, telefon: 069 71-434.
SEZONSKO ALI REDNO ZAPOSLITEV NA KMETIJI DOBITA ŽENSKI ALI MOŠKA—VRTNARJI. Hrana in stanovanje v hiši. Janko Aljančič, Križe 16, 64294 Križe. M-2821
VARSTVO ZA 2-LETNO DEKLICO V LENDAVI iščem. Koter, Lendava, Župančičeva 6/V. M-2853.
DVA KV AVTOKLEPARJA IN ENEGA LIČARJA takoj zaposlim. Kuzma, Črenšovci 61 c. M-2855
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM DVA ZIDARJA IN DELAVCA. Stanovanje brezplačno, visok OD. Zidarstvo Recek, Laznica, Ob Lazniškem potoku 7, 62341 Limbuš. M-MM
MLAJŠO ŽENSKO iščemo za nego starejše osebe v Murski Soboti. Ponudbe na upravo lista. M-MM
Razno
SERVIS IZOLACIJ SE VAM PRIPOROČA! Zamrzovalno skrinjo pre-sušimo in obnovimo izolacijo. Vaše zadovoljstvo je naš uspeh! B. Figelj, telefon 062 301 893. M-2665
IZDELUJEMO IN MONTIRAMO PLASTIČNE ROLETE po konkurenčnih cenah, večbarvni odtenki. Telefon: 061 722 645. M-2844
IZDELUJEMO VALOVITO STREŠNO OPEKO v črni, rjavi in rdeči barvi ter zaključno opeko. Za I m! potrebnih 13,30 kosa. Garancija 30 let. Ignac Horvat, Jalkovec, Brače Radiča 52, telefon: 042 41 664. M-2851
TRAVNIK V OKOLICI LJUTOMERA vzamem v najem. Nemec, Babinci 21, p. Ljutomer. IN-18117
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064, 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
Od nje smo se poslovili 3. marca ob 15. uri na soboškem pokopališču. Ohranili jo bomo v trajnem spominu!
Osnovna organizacija zveze sindikata Slovenijaturista Murska Sobota
STRAN 22
VESTNIK, 10. MARCA 1988
Umrla je naša draga
Emilija Martišek
roj. Sečko
Spoštovali smo njeno željo in jo pokopali v najožjem družinskem krogu I. marca 1988 na pokopališču v Murski Soboti. Vsem, ki ste jo imeli radi, ki ste bili z nami ob njeni bolezni in trpljenju, iskrena hvala.
Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju zdravstvenega doma v Murski Soboti za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, posebno zahvalo pa smo dolžni zdravnikom in osebju kirurškega oddelka za vso skrb in nego v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala duhovniku za poslovilne besede, vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, za vsako dobro misel.
VSI NJENI
V SLOVO
8. marca je minilo pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat
Gojko Carevič
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
VSI NJEGOVI
In ko bom najtišje zaigral, se bom razdal in razdejal, glejte, moj črni dar, ne pozabite me nikdar.
(E. Kocbek)
V SPOMIN
11. marca bo minilo šest let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in stric
Jožef Semler
iz Moščanec
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvetje in prižigate sveče.
VSI TVOJI
Kje si ljuba mati, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
Te dni je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša mama, babica in prababica
Marija Horvat
iz Kroga
Solze ne morejo ublažiti bolečine v naših srcih. Spomin nate, na tvojo ljubezen in dobroto bo ostal v naših srcih do konca naših dni;
VSI NJENI
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. J. Smej)
ZAHVALA
V 86. letu starosti je tiho, brez slovesa za vedno zaspala dobra mati, babica, prababica in sestra
ZAHVALA
Po neozdravljivi bolezni nas je v 63. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, omama in sestra
Anica Ščančar
roj. Ko. ar iz M. Sobote
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali v najtežjih trenutkih ob strani, nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje, in vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala predstavniku KS za poslovilne besede, godbi za odigrane žalostinke, g. kaplanu in pevcem za opravljeni obred.
VSI. KI SMO TE IMELI RADI
In ko v trenutku mu življenje je zamrlo, nam duha, srce je sporočilo kruto strlo, naj telo se trudno tu spočije, kot na trto naj odslej na grob mu sonce sije.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Jože Lapoši
iz Bučečovec 33
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom, ki so nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih, vsem sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala sodelavcem Perutninarske farme Bučečovci-Dobrava, DO Radenska, tozd Mineralna voda, tozdu Mizarstvo Ljutomer, Elektromontaži Ljutomer, obrtniku Emilu Slani in sodelavcem ter Projektivnemu biroju iz M. Sobote. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, govornikoma in gasilcem.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V Tl. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in brat
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
Avgust Erjavec
upokojenec iz Lipovec
Iskreno in globoko se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskim društvom in tov. Tratnjeku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in brat
Alojz Bobovec
zidarski mojster v pokoju iz Gančan
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala sosedom, sorodnikom, sodelavcem, znancem, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, KO ZB Beltinci, obrtnemu združenju in klubu upokojenih obrtnikov, GD in gasilskemu sektorju, govorniku KS tov. Maučecu, govorniku društva Slavček iz Beltinec tov. Avgustu Farkašu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Gančani, 24. februarja 1988
VSI NJEGOVI
Ana Jerebic
roj. Zver
iz Lipe 71
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini Horvat, in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in kakor koli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS za poslovilne besede.
GLOBOKO ŽALUJOČI: hčerka Marija iz Francije, hčerka Ana, sin Matija, vnuki in pravnuki


Rože vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, kako rade bi še cvetele, a tebe več nazaj ne bo. Prisrčno smo ti hvaležni za vse. kar storila si za nas, bolečine v naših srcih nikdar ne bo izbrisal čas.
ZAHVALA
Tiho, brez slovesa nas je v Tl. letu starosti zapustila naša draga, zlata žena, mama, babica in prababica
Ana Sterniša
roj. Sobočan iz Segovec 55
Tiho in skromno, kot si živela, si odšla tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin, le mir, večni mir. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina naših src. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje ljubeče srce.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše najdražje mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji poklonili vence in šopke cvetja, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. Ostanu, predstavnici KS Pfeperjevi za besede slovesa ob odprtem grobu, gasilcem in vaščanom za kakršno koli pomoč, godbenikom iz G. Radgone, upokojencem in Kombinatu — Meso-izdelki ter kolektivu Elrada za darovane vence. Posebna hvala še sorodnikom, vaščanom in vsem prijateljem.
Žalujoči: mož, sinovi Henrik, Franc in Mihael z družinami, vnuk Fredi in vnukinja Sabina z družino ter drugo sorodstvo
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni. zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi. nam pa rosijo se solze iz oči.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 12. marec, ko nas je pred letom nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Karel Podlesek
iz Puconec
Tiho, mirno in žalostno je ob tvojem grobu, naša srca so strta od bolečine, vendar polna neizmerno lepih spominov in zahvale za vse, kar nam je dalo tvoje srce.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje na njegov prerani grob.
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. J. Smej)
ZAHVALA
V 76. letu starosti je tiho in brez slovesa za vedno zaspala dobra žena, mama, stara mama, prababica in sestra
Marija Jaušovec
roj. Lah iz Logarovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali kakor koli pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma Eli Prelog in Jožetu Babiču.
Žalujoči: mož Alojz, hčerka Tina, sinovi Branko, Jelko, Jožko in Feliks z družinami, hčerke Pavla, Marica, Malika, Milka, Stanka in Jelica z družinami ter drugo sorodstvo
VESTNIK, 10. MARCA 1988
ST^AN 23
v besedi in sliki
DAN ZENA
PORABJE
UUT0MER
Svet za družbenoekonomski in politični položaj žena pri predsedstvu OK SZDL Ljutomer je ob dnevu žena pripravil srečanje v delovni organizaciji Mlekopromet. Po predavanju o pomenu mleka in mlečnih izdelkov v prehrani so učenci OŠ Ivan Cankar iz Ljutomera pripravili krajši kulturni program, sledil pa je nagovor direktorja DO Mlekopromet, Mira Steržaja, in ogled delovnega procesa v tovarni. Priložnostno slovesnost so sklenili z družabnim srečanjem.
TEŠANOVCI
Aktiv žena Tešanovci je tudi letos priredil proslavo s kulturnim programom, razstavo in zabavo. Žene in dekleta v vasi že več let aktivno delujejo, predvsem v zimskih mesecih. Omislile so si izdelavo raznih ročnih del, letošnji dan žena pa so počastile z razstavo svojih izdelkov in že skoraj pozabljenih kmečkih jedi, ki so bile včasih prava specialiteta prekmurske pokrajine.
Na proslavi je spregovoril predsednik KO SZDL, nato pa se je zvrstil kulturni program. Nastopili so učenci OŠ Bogojina, ki so zbrane izredno navdušili. Zapel je moški pevski zbor, NK Tešanovci pa je za žene pripravil pogostitev.
GABERJE
Kulturno društvo Zarja je priredilo ob 8. marcu kulturni program, v katerem so sodelovali otroci iz vrtca ter osnovnošolci z recitacijami, folklorna skupina, osnovnošolska mlajša in starejša ritmična skupina, domača ritmična skupina Vihra in ženski pevski zbor.
Na Kapci vrtca,
KAPCA
proslavi 8. marca v so nastopili otroci iz folklorna skupina, rit-
mična in dramska skupina iz Gornjega Lakoša, mlajša ritmična skupina iz Gaberja, mladina iz Kapce z dramskim prizorom, domača ritmična skupina ter za razvedrilo še čarodej iz Gornjega Lakoša. Po programu je bila pogostitev.
KOBILJE
Dramska sekcija kuda Tone Plej iz Črenšovec se je v nedeljo predstavila na odru vaške dvorane v Kobilju s Partljičevo komedijo Ščuke pa ni, ščuka pa ne. Komedijo je režirala Majda Frančič. Igralci, bilo jih je osem, so se zelo vživeli v svoje vloge, ker so v glavnem govorili v domačem narečju.
Gostovanje so pripravili v počastitev dneva žena.
BUDINCI
V počastitev minulega dneva žena bo v soboto predstavitev dejavnosti na novo ustanovljenega kulturnega društva. Prireditev se bo začela ob 12.00.
Več sonca za slepe in slabovidne
Za prav prisrčno prireditev ob dnevu žena je predvčeraj poskrbelo tudi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih v Murski Soboti. Predstavnik družbeno političnih organizacij — Jože Stvamik, je zbranim članicam — bilo jih je nad 40 iz vseh pomurskih občin — zaželel dosti uspehov pri vključevanju v ustvarjalno delo na vseh področjih, pevski zbor in recitatorji Osnovne šole Edvard Kardelj iz Murske Sobote pa so vlili veliko vedrine in topline.
Na srečanju so se dogovorili tudi o programu dela do konca leta. Rehabilitacija, rekreacija, izleti, zagotavljanje raznih pripomočkov, spremljevalcev slepih in psov vodičev bodo tudi letos v ospredju, so poudarili. Še več sonca za slepe in slabovidne! Ja-
IZID NAGRADNEGA ŽREBNJA 6. KOLA:
SREČNA DOBITNICA MOTORNE-
GA KOLESA TORI JE:
Nataša Božič, Hum 39
65211 KOJSKO
Čestitamo!
Ne samo bežni vtisi, tudi poglobljena ocena bo pokazala, da je bil letošnji Slovenski bal 88 v Monoštru veliko več kot samo srečanje Slovencev, ki žive v Porabju in ki bi se radi malce poveselili ob menjavi zime in pomladi in pred dnevom žena. Ze tradicionalni pogovori predstavnikov Zveze kulturnih organizacij Slovenije — letos so v Porabje prišli Marijan Gabrijelčič, Vojko Ravnikar in drugi — in predstavnikov porabskih Slovencev so nakazali, da prihaja do vsebinskih sprememb v tako imenovani pomoči Slovenije Porabcem. Ob že tradicionalnih oblikah, ki sta jo ZKOS in ZKO občine Murska Sobota nudila zamejcem na Madžarskem, bo letošnja, kulturna ponudba pestrejša, precej pa bo storjenega tudi na področju strokovne pomoči. Kot je povedal Marijan Gabrijelčič, bo ta strokovna pomoč namenjena predvsem lutkovnim in dramskim skupinam, pevskemu zboru in, če bo potrebno, tudi drugim oblikam kulturnega dela porabskih Slovencev. Ob likovnem taboru, ki se ga bodo letos v Vuzenici udeležili tudi mladi risarji iz Porabja, bodo v Bohinju pripravili (to bo že drugič v Sloveniji) tudi jezikovni tabor, tako da bi otroci prišli v stik s slovenskim jezikom v čim pristnejšem okolju.
TURISTIČNE AGENCIJE V RADGONSKI OBČINI
Večji promet
manjši dobiček
H

Čeprav sta se fizični in finančni obseg poslovanja v vseh treh agencijah v gornje-radgonski občini povečala, pa je ta porast le navidezen.
V Kompasu v Gornji Radgoni (tozd Mejni in turistični servis) ugotavljajo, da se je v primerjavi z letom 1986 lani zmanjšal promet kar za 30 odstotkov. Bruto realizacija je sicer večja, v gostinstvu lani 274 in predlani 110 milijonov dinarjev (indeks rasti pa 246 odstotni, pri menjavi pa so lani dosegli 3,2 in predlani le 1,4 milijarde dinarjev bru-
---LENDAVA
Avtobusno postajo le gradijo
Veliko papirja je že bilo popi-' sano zaradi gradnje avtobusne postaje v Lendavi, veliko sestankov je minilo, veliko besed je bilo izrečenih o gradnji, toda vse je bilo tako dolgo odveč, dokler se niso zagotovila sredstva za nadaljevanje gradnje, saj je nekaj že zgrajeno. Ne spuščam se v to, ali je lokacija avtobusne postaje prava ali ne, če je projekt dober ali ne, postaja se bo vendarle zgradila in dajala potnikom zavetje pred mrazom, vročino in dežjem.
Slovenski bal 88
balu 88 v Monoštru.
Bogat srečelov, zabava in ples — vse to je ob dobrem ansamblu Prerod pripomoglo k prijetnemu, domačemu vzdušju na letošnjem Slovenskem
Sam Slovenski bal je v letošnjem letu dobil večjo politično pozornost kot doslej. To potrjujejo tudi gostje, ki so se tega srečanja tudi udeležili: dr. Erno Eperyesi, predstavnik ministrstva LR Madžarske, oddelek za narodnosti, Marin Mandič, generalni sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov, Erika Glanc, članica CK Madžarske delavske partije, Imre Meszaros, sekretar domovinske ljudske fronte Železne županije in drugi. Dr. Erno Eperyesi je v uvodnem nagovoru spregovoril o pomenu Slovenskega bala pri utrjevanju narodnostne zavesti in zbliževanju

to realizacije (225-odstotni indeks). Toda realen bi bil šele 320-odstotni indeks rasti. Lani so v Kompasu prodali tudi za 433 tisoč dinarjev spominkov in bencinskih bonov, za več kot 9 milijonov dinarjev vplačil zavarovanja in carine ter za 1,6 milijona dinarjev potovalnih aranžmajev in kart.
V Putniku v Gornji Radgoni so imeli v letu 1987 skupno čez 287 milijonov dinarjev prometa, največ od tega na račun menjave, in sicer 197 milijona dinarjev, močno pa
V Lendavi so se odločili, bodo prispevali vsi zaposleni gradnjo avtobusne postaje
da za PO
4500 dinarjev. Avtobusno podjetje v M. Soboti, ki je nosilec naložbe, bo v novem objektu, ki so ga začeli graditi delavci Gradbenika iz Lendave te dni, ponudilo potnikom čakalnico, prometne pisarne in gostinski objekt, ki ga bo gradilo gostinsko podjetje.
Prvi del avtobusne postaje, ki so ga zgradili pred tremi leti, pa ima pokrito čakalnico in urejene perone za avtobuse. Združeno delo lendavske občine bo zbralo 30 milijonov dinarjev, gostinsko podjetje Integral in avtobusno podjetje iz M. Sobote pa bosta za gradnjo prispevali 230 milijonov dinarjev. Če bo vreme še naprej tako ugodno, bodo avtobusno postajo zgradili v treh mesecih.
Jani D.
obeh narodov. Besedo je povzela Irena Pavlič, ki je v Demokratični zvezi južnih Slovanov zadolžena za porabske Slovence, in opozorila, da bo v letošnjem letu precej nalog, ki jih bo potrebno opraviti, posebej pa je opozorila na pomen 10. kongresa Zveze južnih Slovanov, ki bo jeseni.
Po obeh kratkih nagovorih pa se je začel veseli, zabavnejši del večera, ki so ga vsi nestrpno pričakovali. Ob zvokih ansambla Prerod se je zavrtelo staro in mlado — slednjih je bilo letos zelo veliko, več kot prejšnja leta — vse tja do zgodnjih jutranjih
ur.
Dušan Loparnik
se je povečalo tudi število prodanih potovalnih aranžmajev in letalskih kart.
Najmanj zadovoljni so s
turistični
poslovanjem
agenciji Globtur v Radencih.
Skupno so dosegli nekaj čez 73 milijonov dinarjev finančne realizacije, kar pa je celo za nekaj milijonov manj kot leto prej.
Bernarda Peček
Rankweilu
V soboto so prizadevni člani Slovenskega kulturno-prosvetne-ga društva Mura v Rankweilu na Predarlberškem v Avstriji priredili tradicionalno proslavo ob dnevu-žena. Udeležili so se je mnogi naši delavci, zaposleni v tej pokrajini, prišli pa so tudi zdomci iz bližnje kneževine Lichtenstein, Nemčije ter Švice.
V bogatem kulturnem programu so sodelovali tudi učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika. O pomenu ohranjanja vezi z domovino je govoril predsednik občinske konference SZDL Lendava Marjan Žerdin. Predsednik društva Mdra Alojz Lenarčič, ki je povezoval program, se je zahvalil domovini za moralno in skromno gmotno pomoč. Uspel pa je tudi zabavni del prireditve, saj so se udeleženci — bilo jih je okrog 400 — dolgo v noč vrteli ob zvokih ansambla Golf.
J. Bošnak
CRENSOVCI
SOLA H GORI
Najbrž je res tako, kot pravi star pregovor: Ce Mohamed noče h gori, mora gora k Mohamedu. In po tem reku se zgleduje tudi Osnovna šola France Prešeren Črenšovci. Ker združeno delo (predvsem razne tovarne) ni pokazalo dovolj zanimanja za šolsko delo, še predvsem zato, da bi bolj spremljalo učno-vzgojni proces in se posebej zanimalo za boljše, nadarjene in ustvarjalne učence, ki bi utegnili postati bodoči razvojni strokovnjaki, je vodstvo šole pred kratkim povabilo medse 30 predstavnikov delovnih organizacij in ustanov.
»Naši učenci se že več let udeležujejo regijskih in republiških tekmovanj s področja kemije, fizike, matematike, logike, vesele šole ... To so seveda učenci, ki imajo posebne sposobnosti, ki so sposobni nekaj več od golega povprečja. Ali niso med njimi bodoči tehniki, inženirji? Cesto se nam dogaja, da nam prav ti učenci po končani osnovni ali srednji šoli odhajajo iz občine. Zato moramo s skupnimi močmi in medsebojnim sodelovanjem med združenim delom in šolo v večji meri usmerjati mlade v raziskovanje, znanost, v vedoželjnost. Šola sama za vse to največkrat nima dovolj možnosti,« ugotavlja ravnatelj črenšovske osemletke Štefan Ftičar.
Šola se je torej podala »h gori« zato, da bi v združenem delu našla mentorje za razne interesne dejavnosti, za skupne raziskovalne naloge in se po možnosti tudi dogovorila za določeno proizvodno delo, ki bi ga opravljali učenci za združeno delo. In to bi bilo zares koristno!
VEČNAMENSKA DVORANA PRI OŠ EDVARDA KARDELJA V MURSKI SOBOTI
Tudi za rekreativce
Večnamenska dvorana pri osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti ni tako velika in ne daje toliko možnosti, kot so si nekateri, ki ne vedo preceniti gmotnih možnosti, želeli, vendar gre za objekt, ki bo odpravil marsikatero vrzel. Predsednik referendumskega odbora Alojz Sela nam je povedal, da je v dvorani možno igrati mali nogomet, rokomet, odbojko, košarko in tenis. Dvorana je predvsem namenjena učencem osnovne šole Edvarda Kardelja in učencem osnovne šole Prekmurske brigade, in sicer vsak dan od 7. do 16. ure. Po tej uri do 21. ure in ob sobotah pa jo bodo lahko uporabljali tudi drugi, torej člani klubov in rekreativci. Dvorano bo upravljal 5-članski odbor. Medtem ko šolarji dvorano že uporabljajo, jo bodo drugi lahko začeli v kratkem, saj bo te dni izdano uporabno dovoljenje. Ker so stroški vzdrževanja dvorane visoki, bo temu primerna tudi uporabnina, seveda, če ne bodo našli denarja
iz drugih virov.
Š. S.
AKADEMIKI IN VESELJAKI, POZOR!
V soboto bo brucovanje
Med dobrodošle sprostitvene dejavnosti v zadnjem času vse bolj sodijo raznovrstna veseljačenja — posebno v času, ko vsakdanje življenje ne prinaša veliko radostnega. Sobotno brucovanje s plesom, ki bo v kavarni hotela Diana v Murski Soboti, že od nekdaj sodi med prireditve, ki jim ne moremo pripisati zgolj zabavljaškega pomena. Tokrat so ga s skupnimi močmi pripravili pomurski študentje iz Maribora oziroma Ljubljane. Ob pomoči združenega dela (pokroviteljstva sicer ni želela prevzeti nobena organizacija, nekatere pa so vseeno prispevale po nekaj starih milijonov) jim je uspelo pripraviti prireditev s pestrim programom, katerega vrhunec bo bržkone sprejem brucev med stare bajte, kjer nikoli ne manjka hudomušnosti in prisrčnega smeha.
Če smo pred nedavnim pisali o pogovoru študentov z lokalnimi politiki in gospodarstveniki v Moravskih Toplicah kot dobrodošli obliki krepitve vezi med rodno pokrajino in njenimi potencialnimi intelektualci, je nekaj podobnega gotovo tudi sobotno brucovanje. To je namreč med drugim tudi odlična priložnost za spoznavanje — ne le študentov med seboj, pač pa tudi za vzpostavitev stikov med potrebami in željami obojih: študentov in regije, ki vsekakor potrebuje veliko lastne pameti za hitrejši razvoj.
BOP
Jože Graj
PRI SPOMENIKU KONJU — Če že imamo vse mogoče druge spomenike, čemu ga ne bi imeli še v čast konju! Tale, ki stoji sredi Lukavec pri Ljutomeru, je bil prvi te vrste v državi. Tako vsaj nam je zagotovil pobudnik zanj, domačin Milan Lovrenčič, ki ima v Ljubljani prvo zasebno gospodarsko svetovalnico v državi. Skulpturo v lesu s figuro konja so postavili Lukavčani ob stoletnici konjeniškega kluba leta 1974. Lovrenčič: »Razmišljam o tem, da bi postavil spomenik še psu, saj tudi tej živali človek marsikaj dolguje.« B. Ž.
V soboto, 3. marca, so se v Prekmurskem hramu v Murski Soboti zbrali vrstniki, ki so v letih 1933—35 skupaj začeli guliti klopi v soboški osnovni šoli. To svojevrstno srečanje, na katerem se je zbralo skoraj 60 nekdanjih sošolcev (prišli so iz vseh krajev Slovenije), je minilo v veselem razpoloženju in obujanju spominov na mlada leta. Organizatorji srečanja so povedali, da so imeli veliko dela, preden so uspeli izbrskati imena in naslove vseh vrstnikov, saj niso imeli nobenih seznamov, tako da so jim bile v največjo pomoč stare fotografije.
SE