SKUPŠČINA OBČIME LJUBLJANA-ŠIŠKA SMERNICE ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUELJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1979 Izhajajoč iz temeljnih ciljev, nalog in ob-veznosti pri uresničevanju družbenega plana in dogovora o osnovah družbenega plana ob-čine Ljubljana-Siška za obdobje 1976—1980 in ob upoštevanju osnovnih ugotovitev anali-ze uresničevanja družbenega plana v letih 1976, 1977 in 1978, skupnih usmeritev in ci-ljev ter prednostnih nalog družbenega plana Ljubljane, programov in načrtov nosilcev razvoja ter na podlagi 155. člena Statuta ob-čine Ljubljana-Šiška in 92. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije, je Skupščinn občine Ljubljana-Šiška na skupnem zaseda-nju z ločenim glasovanjem zbora združenegn dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora januarja 1979 sprejela SMERNICE za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976—1980 v letu 1979 S temi smernicami delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljana-Šiška opredelju-jejo politiko, ukrepe in aktivnosti družbenega razvoja v letu 1979. Prav tako pa bodo delav-ci v organizacijah združenega dela, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in v drugih asociacijah in skupnostih sprejeli ustrezne ukrepe za izvajanje dogovora o osnovah družbenega plana, družbenega plana in teh smernic v cilju skladnega razvoja me-sta Ljubljane in občine Šiške, kot njenega sestavnega dela. Delegatska skupščina občine Ljubljana-Šiška izpostavlja naslednje osnovne usmerit-ve pri uresničevanju temeljnih ciljev in nalog v letu 1979: 1. Intenzivirati proces samoupravne orga-niziranosti združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, predvsem pa s povezovanjem gospodarstva na dohodkovnih osnovah odpraviti neenako-praven položaj posameznih področij z uve-ljavljanjem načel o svobodni menjavi dela med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi, pa doseči enakovrednejši polo-žaj delavcev v združenem delu. 2. Z neposredno aktivnostjo v vseh dele-gatskih in samoupravnih sredinah podpirati intenzivnejši gospodarski razvoj občine v ci-lju zmanjšanja neskladja med stanovanjsko gradnjo in delovnimi mesti. Ob tem dosledno izvrševati določila družbenega dogovora o minimalnih življenjskih in kulturnih standar-dih delavcev ter z dogovorjenim enotnim pri-stopom obvladovati žarišče socialnih proble-mov, z načrtnim razreševanjem osnovnih po-gojev življenja predvsem delavcev iz drugih republik zagotoviti vključevanje v samo-upravno življenje in delo vse delavce, delov-ne Ijudi in občane. 3. Zagotoviti pogoje za povečanje izvoza in racionalno nadomeščanje uvoza ob sočas-nem dopolnjevanju samoupravne organizira-nosti interesne skupnosti za ekonomske od-nose s tujino ter ob pozitivni devizni bilanci zagotoviti nemotenost uvoza potrebnega re-produkcijskega materiala in opreme za izva- Priloga JT — 2 v ...¦•_ janje programov in naložb v prednostnih de-javnostih. 4. Na področju malega gospodarstva po-spešiti proces združevanja OZD s področja storitvene obrti in jih z uvedbo ekonomskih ukrepov usposobiti za nosilce razvoja mreže stcritvenih in servisnih dejavnosti v krajev-nih skupnostih. Izdelati program razvoja malega gospo-darstva v občini s posebnim poudarkom na razvoju deficitarne storitvene obrti in raz-voja obrti v sklopu obrambnih priprav ob-čine. Komunalna in stanovanjska skupnost za-gotovijo sistem financiranja poslovnih pro-storov, tako da se formira namenski fond prostorov v družbeni lastnini in omogoči pod posebnimi najemnimi pogoji, skladno s pro-gramom, razvoj deficitarne storitvene obrti v krajevni skupnosti. 5. Na področju kmetijskih dejavnosti, po-sebno pa še v zemljiško kmetijski skupnosti, skupnosti za pospeševanje kmetijstva in goz-darstva ter kmetijski zadrugi, pospešiti do-grajevanje samoupravne organiziranosti s poglabljanjem družbenoekonomskih odnosov na vasi z raznimi oblikami sodelovanja z družbenim sektorjem, katerega je potrebno za te naloge posebej usposobiti, z združeva-njem dela, sredstev in zemlje kmetov v te-meljne organizacije kooperantov, strojne skupnosti in druge oblike samoupravnega or-ganiziranja, ki bodo zagotovile neposredno odločanje pri uveljavljanju družbenoeko-nomskega položaja kmetijskih proizvajalcev. Delavci v skupnosti za pospeševanje kme-tijstva morajo v svoji dejavnosti pospeševa-nja zagotoviti posebno prednost razvoju kme-tijstva in gozdarstva v višinskih predelih občine, za ohranjevanje predvsem z vidika obrambnih priprav. 6. Uskladiti razvoj turistične ponudbe kot integralni del gospodarskega in socialnega razvoja mesta in občine v Ljubljanski po-slovni skupnosti za turizem, Ljubljanski turi-stični zvezi, Koraiteju za preskrbo, cene, go- stinstvo in turizem IS SML ter opredeliti raz-voj turizma v konkretnem programu občine z izpostavitvijo enotnih dolgoročnih razvojnih ciljev. 7. Zagotoviti racionalnejšo izrabo prostora z intenzivno izdelavo prostorskega plana in urbanistienega načrta mesta, z maksimalnim varovanjem okolja in izvajanjem take urba-nistične politike, ki bo zagotavljala skladnost posegov v prostor s potrebami gospodarske-ga in socialnega razvoja v okviru realnih možnosti. Zato moramo z neposredno aktivnostjo za-gotoviti uveljavljanje in utrjevanje delegat-skega sistema in razreševanje prostorske, stanovanjske in komunalne problematike v interesnih skupnostih kot obliki in mestu sa-moupravnega dogovarjanja, z doslednim vključevanjem sistema srednjeročnega in kontinuiranega planiranja. 8. V načrtovanju in izvajanju gradnje za-gotoviti intenzivno in kompleksno izgradnjo vsakega zazidalnega načrta in ustvariti pogo-je za pospešeno dokončanje že začetih sosesk in racionalno izrabo sredstev za te namene. Nosilec skladnega prostorskega razvoja mora postati krajevna skupnost in mora biti njen razvoj zasnovan na skladnosti stano-vanjskih zmogljivosti in delovnih mest. Načelo kompleksne graditve moramo za-gotavljati s samoupravnim sporazumevaniem vseh nosilcev gradnje posamezne soseske, vključujoč pri tem tako investitorje kot izva-jalce. Nosilec samoupravnega dogovarjanja v stanovanjskih soseskah je samoupravna sta-novanjska skupnost, v industrijskih conah pa komunalna skupnost. 9. Dopolniti koncept stanovanjske graditve 7. vključevan.jem v stanovanjske soseske pro-duktivnih delovnih mest z dejavnostjo, ki od-govarja ekološkim pogojem. S tako orienta-cijo je treba preveriti vse stanovanjske so-seske, ki še niso v fazi komunalne priprave zemljišč, vsekakor pa Podutik, Stanežiče in druge. 10. Stanovanjska skupnost naj bo nosilec priprave samoupravnega sporazuma o načinu in višini obvezne lastne udeležbe kandidatov za družbena najemna stanovanja z upošteva-njem socialnega položaja prosilca. • 11. V stanovanjsko in komunalno politiko moramo zagotoviti enakopraven položaj in obnovo starih mestnih predelov in vaških je-der. S projektom »Prenova stare Šiške« pro-učiti možnost, predvsem za območje Urbana in tržnice za postopno izgradnjo novega cen-tra mestnega dela Šiške. 12. Pospešiti realizacijo programa samo-prispevka II skladno z lokacijskimi in fi-nančnimi možnostmi, tako da se prične grad-nja objektov že v letu 1979. 13. Na področju družbenega planiranja morajo nosilci doseči kvalitetne premike. Te-meljne in delovne organizacije, ki še niso iz-delale ali na ustrezen način sprejele srednje-ročnih programov razvoja za obdobje 1976— 1980, morajo v letu 1979 sprejeti srednjeroč-ne planske dokumente. Ravno tako morajo srednjeročne planske dokumente dopolniti in uskladiti tudi tiste temeljne in delovne orga-nizacije, ki so v svoji samoupravni reorgani-ziranosti izvedle statusne spremembe. Na področju družbenega planiranja bo v letu 1979 dan poseben poudarek operativnim delovnim dokumentom projekta »Ljubljana 2000« in srednjeročnemu družbenemu planu 1981—1985 občine in mesta, skladno z določili zadevnih odlokov. 14. Dosledno vgrajevati določila in poli-tiko, podano s temi smernicami, republiško resolucijo in mestnimi smernicami v vse od-ločitve v letu 1979.